Spletno mesto uporablja piškotke (angl. cookies)
za vodenje statistike obiska in funkcionalnosti,
ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta
soglašate s piškotki.

Več informacij o piškotkih...
Napovednik
Avgust 2016 | September 2016
POTOSRČEPESONE
1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25 26 27 28
29 30 31        
Zadnji vzponi

Collone d´Ercole

(IX/VII-VIII, 1200m)

Via Dibona

(V+, 300m)

Via Dibona

(V+, 300m)

Zadnje galerije
Obvestila
Nova sezona krožka športnega plezanja

Poletne počitnice se nezadržno iztekajo in kmalu bo september, ko bodo otroci spet lahko začeli plezati in se družiti s sovrstniki na krožku športnega plezanja. 

Vabimo vse, plezanja željne otroke, da se nam pridružijo na krožku športnega plezanja v torek, 13. septembra ob 16:30 v telovadnici OŠ Brestanica. Tako kot lansko leto, bodo krožki plezanja potekali ob torkih in četrtkih od 16:30 do 18h.

Razširite novico in seboj pripeljite prijatelje, sošolce in sorodnike, ki bi radi uživali z nami.

Več informacij na 040 896 770 (Andrej). 

Andrej Trošt, 22.08.2016, 0 fotk | Športno plezanje | Obvestila
Novice in poročila
Dolomitska plezarija

Letos smo v Dolomitih feratali, plezali, hribolazili in fotografirali. Vreme nam je lepo služilo, čeprav brez dežja in mraza ni šlo. Najbolj sem užival s Tjašo v navezi v dolomitski vertikali. Splezala sva Dibonovo smer (V+, 300 m) v Torre Grande del Falzarego. Zabijala sva tudi kline v pravi dolomitski klasiki Via Priolo (VI, 310 m) v Pilastro Ovest v Lastonih di Formin. Okusili smo tudi kraljevske ferate, in sicer smo splezali po ferati Giuseppe Olivieri na Puno Anno in naprej po ferati Gianni Aglio na Tofano di Mezzo (3225 m). Ni nam ušla tudi ferata Lipella na Tofano di Roses (3244 m). Povzpeli smo se tudi na kortinškega razglednega osamelca Col Rosa (2166 m) po izpostavljeni športni ferati. Za vrhunec ferat sva se s Tjašo med snežinkami spopadla še s »Tomisellijem« in osvojila Punto Fanes Sud (2980 m).

Z otroci smo osvajali planinske koče in jezera, še posebej smo bili ponosni na rifugio Faloria (2120 m), rif. Vandelli pri jezeru Sorapiss (1926 m) in rif. Croda da Lago (2046 m). Premagali smo tudi viruse, prehlade, bruhanje, vročino in drisko. Otroke pa smo podkupovali s kepicami čokoladnega sladoleda. Migali in uživali smo Trošti z nono in nonotom. Za nagrado po napornem hribolazenju smo se pred iztekom dopusta vrgli še v naše slovensko morje, potem pa odšli domov pobirat krompir:)

Andrej Trošt, 17.08.2016, 58 fotk | Alpinizem | Novice

K.C.F. (VII+) in Štrobel (VII-)

V petek, 8.7.2016 sva se z Binetom odpeljala v Dolomite, v dolino Zoldo, kjer je bilo najino izhodišče za napad na steno Rocchetta Alta di Bosconero (2309 m). Zbudila sva se ob štirih zjutraj in padal je rahel dež ter podile so se megle po dolini. Za trenutek sva počakala, potem pa s hitrim maršem prepolovila čas dostopa, ki je označen na planinski tabli za Rifugio Bosconero (1457 m). Najin cilj dneva je bila  600 metrska klasika (VII+) z imenom K.C.F., ki sta jo leta 1970 preplezala R. Braumann in J. Vehse. V isto smer je tik pred nama vstopila trojna italijanska naveza, tako da sva za eno uro prestavila najin štart. Med tem so se tudi oblaki razkropili in začel se je vroč poletni dan. Po »metanju« kamenčka je plezarijo začel Bine. Plezala sva izmenično in kmalu dosegla trojico. V družbi zgovornih Italijanov, smo en za drugim premagovali zajede, previse, poke in razčlenjene plate. Skala je bila kompaktna in dobro razčlenjena, izpostavljenost pa ni popustila vse do izstopne police. V steni smo plezali dobrih sedem ur. Zadovoljstva na vrhu nismo skrivali, še bolj sproščeno pa smo pri koči nazdravili in se osvežili s pijačo obogateno s hmeljem. Družba Italijanov je popoldne odšla v dolino, naju pa je čakala »pasta bolognese«, sončni zahod in priprave še na eno plezarijo naslednjega dne. Najin nedeljski cilj je bila klasična, 650 metrska smer (VII-), ki je dobila ime v spomin slavnemu kortinškemu alpinistu Albino Michielli - Štrobel. Preplezali so jo leta 1954 (B. Menardi, L. Lorenzi, S. Lorenzi, L.G. Zardini). Omenjena smer spada med velike dolomitske klasike, saj gre za kompleksno plezanje v izpostavljenih previsih, počeh in zajedah. Za smer sva potrebovala sedem ur in pol. Ob sestopu so se že nabirali nevihtni oblaki in grmenje naju je spodbudilo, da sva tekla v dolino. Na koncu pa od nevihte ni bilo nič, le nekaj kapelj naju je pospremilo domov. Preživela sva super vikend, se dobro naplezala in si nabrala novih izkušenj.

Andrej Trošt, 15.07.2016, 25 fotk | Alpinizem | Novice