Pozdravljeni,

Vse zainteresirane člane in ljubitelje zimske idile vabimo, da se nam pridružijo na pohodno/izobraževalnem dnevu na Zelenici. Namen druženja je, da vsem zainteresiranim članom in seveda tudi obstoječim gornikom, dodatno razširili obzorja in jih podučimo o varni zimski hoji v hribe.

Skupna tura bo potekala na Zelenici. Lokacija je primerna za vse naše člane, ki imajo željo obiskati hribe tudi pozimi. Razdelili se bomo na več skupin novinci bojo osvojili Vrh Ljubeljščice in pridobili novo znanje o varni hoji pozimi. Tisti malo bolj izkušeni pa se bojo lahko podali na okoliške dvatisočake, ki se bojo ponujali glede na trenutne razmere in želje. Vsa ostala navodila in napotki ob prijavi.

Datum ture: sobota, 25.01.2025

Oprema: Zimska oblačila in obutev. Več info ob prijavi.

Prijave zbiram do srede 22.01.2025 na mail matej.balant@gmail.com ali telefon 040 341 241.

Lep pozdrav, Matej B.

Januarja vsako leto (oz. že od 15.12.2024 naprej) lahko preko našega kluba obnovite članstvo ali se na novo včlanite v krovno organizacijo Planinsko zvezo Slovenije (PZS).

Člani PZS so zavarovani pri Zavarovalnici Generali d.d. Zavarovanje zajema nezgodno zavarovanje, zavarovanje stroškov reševanja v tujini s 24-urno asistenco in zdravstveno asistenco za tujino ter zavarovanje zasebne odgovornosti.

Članom so na voljo popusti pri nočitvah v planinskih kočah v Sloveniji in tujini ter številni popusti in dodatne ugodnosti pri nakupih, vstopninah, vozovnicah in drugih storitvah. Vrste članstva si lahko ogledate na spletni strani PZS.

Ker se je v preteklosti izkazalo kot problematično prevzemanje znamkic, smo se za letošnje leto odločili, da bi bil primaren način obnovitve ali nove sklenitve članstva preko PZS-jeve spletne strani. Tu se nahajajo tudi kratka navodila za izvedbo spletne včlanitve. V kolikor sklepate članstvo prvič, bodite pozorni, da izberete društvo: Posavski Alpinistični klub.
Postopek je hiter in enostaven, znamkico pa po pošti prejmete direktno na vaš naslov. Potrebujete zgolj kartico za plačilo preko spleta ali pa paypal račun.

V kolikor kdo potrebuje pomoč, pri spletni prijavi me lahko pokliče, ali pa se dogovorimo in vam pomagam pri izvedbi spletne prijave ob kakšni kavi. :)

Seveda pa v primeru, da spletnega naročila ne morete izvesti, še vedno ostaja opcija, da članarino poravnate na klubski TRR kot prejšnja leta, več spodaj.

Če se prvič včlanjate v PZS preko našega kluba, morate ob prijavi nujno izpolniti tudi pristopno izjavo PZS in jo skenirano (NE fotografirano!) poslati na info@pak.si ali original na naslov kluba: Cesta krških žrtev 105, 8270 Krško (predhodno pokličite Ambroža na 051 387 799). Ob včlanitvi prejmete tudi novo izkaznico (kartico), ki stane dodatna 2 EUR.

Podatki za nakazilo:

Če nakazujete za družino, se poslužite namena: Članarina PZS - Družina Priimek. Da bomo lažje vedeli, kdo vse sestavlja vašo družino, sporočite podrobnosti na info@pak.si. Vrednost nakazila si preračunajte sami - upoštevajte tudi družinske popuste (vrste članstva). Izkaznica (kartica) za nove člane stane dodatna 2 EUR.

Opozoriti velja, da je za tiste, ki se gibljete tudi po tujih gorah, zelo priporočljiva A članarina (za alpiniste in strokovni kader z licenco praktično obvezna).

Znamkice lahko prevzamete na naslovu kluba, ob predhodnjem dogovoru (prej pokličite na 051 387 799 - Ambrož) ali v ŠD Brežice po dogovoru.

Zakorakali smo že v jesen, dnevi so se začeli krajšati in kmalu bo postalo še mrzli in mokri, tako da bodo spet aktualne PAK-ove umetne stene (od ponedeljka 30.9.2024 naprej!).

S plačilom klubske članarine so člani upravičeni do plezanja na vseh klubskih umetnih stenah (ŠD Brežice, MC Krško in OŠ Brestanica) v točno določenih terminih.

ŠD Brežice: - Ponedeljek 19:00 - 21:30     - Sreda 19:00 - 21:30     
- Četrtek 19:00 - 21:30     - Petek (Družinski termin) 16:00 - 18:00

MC Krško: - Torek 19:00 - 21:00

OŠ Brestanica: - Petek 18:00 - 20:30 (Samo po predhodnjem dogovoru)

S klubsko članarino se direktno podpre delovanje kluba. Namen članarine je tudi nabava opreme za klubske umetne stene, nabava materiala za opremljanje klubskih naravnih plezališč, za organizacijo in izvedbo tekmovanj v športnem plezanju ter za organizacijo in izvedbo klubskih dogodkov.

V klub se lahko včlanite tudi tisti, ki ne plezate, a bi vseeno želeli postati naši člani in tako podpreti naše delovanje. Hvaležni vam bomo.

Na zadnji seji IO PAK smo sprejeli naslednje vrste in višine klubske članarine za plezalno sezono 2024/25. Klubska članarina velja od oktobra 2024 do septembra 2025. Vse vrste članarin si lahko ogledate tukaj.

  Kdor prvič plačuje klubsko članarino, mora izpolnit še klubsko pristopno izjavo in jo lastnoročno podpisati. Izpolnjeno pristopno izjavo skenirano pošljite na info@pak.si ali jo pustite pri odgovorni osebi na terminu v ŠD Brežice ali v MC Krško.

Podatki za nakazilo:

V Posavskem alpinističnem klubu tudi letos izvajamo vadbo športnega plezanja. Predšolske otroke, osnovnošolce in srednješolce vabimo na naše plezalne stene v Športni dvorani Brežice, v MC Krško in v športni dvorani OŠ Brestanica.

Prijava na vadbo je možna samo preko spletnega obrazca (Po končani prijavi na mail prejmete sporočilo, v katerem se nahaja povezava za potrditev prijave, potrditi morate vsak prijavljen termin).

Priporočamo tudi, da preberete opis vadb, kjer se nahaja tudi nekaj ključnih podatkov in novosti za letošnjo sezono.

Vpis je zaradi izjemnega zanimanja za plezanje omejen, saj želimo vadbe izvajati kvalitetno in predvsem varno. Pomembno: otroka prijavite tudi, če je določen termin že zapolnjen, saj se v  prvem mesecu otroci še odločajo med več športi in je tudi odjav veliko.

Po spletni prijavi je potrebno ob prvem obisku vadbe prinesti še izpolnjeno in podpisano pisno prijavnico. Tako bo prijava tudi uradno zaključena.

V sezoni 2024/25 smo uvedli še več terminov na več lokacijah oz. večje število vadbenih skupin, vendar z manj otroki v skupini (8-10). Nazaj so se aktivirali tudi nekateri naši trenerski kadri, tako da si ob manjših skupinah obetamo še bolj kvalitetno vadbo. Otroci lahko vadbo obiskujejo 1x ali 2x tedensko, ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih, odvisno od izbranega termina.

Perspektivna (tekmovalna) skupina nadaljuje s treningi povsem ločeno od rednih vadbenih skupin.

Letos z rednimi vadbami začnemo že v ponedeljek, 9. septembra (Brežice) oz. torek, 10. septembra (MC Krško in Brestanica).

Informacije: Ambrož Novak, 051 387 799, info@pak.si

Pa smo jo dočakali, govorim seveda o začetku nove tekmovalne sezone.

Najprej nekaj besed o pripravah pred samo tekmo. V zadnjem mesecu leta 2024 smo opravili še par priprav po plezalnih centrih po Sloveniji. Najpomembnejši se je odvijal med počitnicami in sicer v soboto 4.1.2025, ko smo obiskali lokacijo, kjer je potekala tudi prva tekma Vzhodne lige in sicer je bil to Plezalni center Slovenska Bistrica. Izvedli smo simulacijo tekme, kar je bil sicer kar trd oreh, saj so bili balvani v centru po našem mnenju malo hit and miss, predvsem po zaslugi "narobe" označenih težavnosti, kar nekaj izmed njih pa jih je bilo narejenih oz. izvedljivih na lažji način, če si malo višje postave. A vseeno, prijemali smo grife, ki so bili kasneje na tekmi in plezali podobne stile balvanov, kot so ponavadi postavljeni na tekmah.

No, pa kar začnimo s samo tekmo. Prva tekma, nova sezona, vbistvu je vsako leto pri Vzhodni ligi toliko novosti, da je vedno prva tekma namenjena predvsem uvajanju v tekmovalni ritem in da vidimo, kako bodo stvari letos izgledale. Tekmovalci sedaj tekmujejo po standarnih starostnih skupinah, nič več delitev na eno leto in tekmovalnih skupin brez beleženja rezultatov. Se pravi imamo 5 skupin, vsaka po 2 leti, najmlajši so letnik 2016, najstarejši pa letnik 2007.

Tokrat smo imeli kar se tiče samega števila, malo manjšo udeležbo, kot je v planu, saj je bilo nekaj odsotnosti na dan tekme, ki je potekala v soboto 11.1.2025 čez cel dan. Začetek ob 9:00, zadnja skupina pa je plezanje zaključila 20:05. Za trenerje kar dolg dan, tekmovalci pa so imeli v večini 2 uri do 2 uri 30 minut tekmovalnega časa, kar pa vedno v njihovih učeh mine prehitro. :)

Naših 10 predstavnikov, Liam Ledić, Nejc Krulec, Ajda Sotelšek, Bor Klenovšek, Zoja Moškon, Lana Lubšina, Miha Petrišič, Katja Mešiček, Vita Omerzu in Eva Sluga.

Pri mlajših cicibanih je tekmoval Liam, prvič pod okriljem mene in Aljaža. Plezal je super, zmanjkalo je kanček zbranosti pri zadnjem balvanu, ki sva se ga lotila, a vseeno rezultat je super, dosegel je 6. mesto.

Pri starejših cicibanih in cicibankah smo imeli 2 predstavnika; Nejca in Ajdo. Ajda se bo letošnjo sezono prvič redno udeležila vseh ali vsaj večine tekem Vzhodne lige, tega smo zelo veseli, tudi njen nastop je bil super, v zadnjih minutah tekme je pokazala zbranost in osvojila vrh balvana tik pred iztekom časa. Tekmo je v najštevilčnejši kategoriji končala na 26. mestu, vrh v balvanu, kjer je v zadnjem poizkusu padla prav z zadnjega oprimka, pa bi jo ponesel v petnajsterico. Nejc je plezal dobro, zmanjkalo je malce moči v kakšnem balvanu še za višje mesto, prav tako pa je zmanjkalo malo časa za vrh v lažjem balvanu, ki bi ga ponesel v najboljših deset, tako da je tekmo zaključil na 11. mestu.

Pri mlajših dečki, je dobro plezal Bor, zaostal zgolj za tekmovalci z DP licenco (to so te, ki tekmujejo tudi na državnem prvenstvu) in enim z A licenco.
Sam pa je tudi padel z vrha dveh balvanov, pri tretjem pa je porabil 5 poskusov, a ga je v zadnjem naštudiral, zmanjkalo pa je malo sreče da bi že takrat prijel vrh. Tako da lahko cilja na še višjo absolutno uvrstitev na naslednji tekmi! Tokrat je bil 8. Pri mlajših deklicah sta plezali Zoja in Lana, ki sta skozi tekmo ostali zbrani in motivirani, kljub zelo težkim balvanom, ki so jih tokrat pripravili postavljalci. Zoja je v drugi najštevilčnejši kategoriji tekmo zaključila na 30. mestu, Lana pa na 32. mestu.

Pri starejših deklicah sta plezali Katja in Vita. Obe sta pokazali veliko borbenosti in sta zbirali cone in vrhove vse do zadnjih minut. Zmanjkalo je še kanček sreče pri 5. balvanu, pa bi bil izkupiček še boljši. Vita je bila 13., Katja pa 11. (tako kot Bor prva, tik za tekmovalci z DP in A licenco).

Pri kadetih in kaditnjah sta se na istih balvanih kot Katja in Vita borila še Eva in Miha. Eva je plezala balvane, ki ji sicer niso najbol všeč stilsko, a vseeno dala od sebe vse kar je lahko, tekmo pa je končala na 8. mestu. Miha, ki mu je ta stil malo všečnejši, je dobro zbiral vrhove, še en dodaten vrh v zadnjih 4ih najtežjih balvanih pa bi ga postavil v boj za zmagovalni oder, tekmo pa je tako končal na dobrem 6. mestu.

Naslednja tekma je na sporedu v začetku februarja, mi jo že nestrpno čakamo :)

Nekaj fotk si lahko ogledate spodaj.

Težko bom strnil vse misli v nek “kratek” zapis, zato se bom kar malo bolj razpisal. Leto 2024 je bilo res prelomna točka v moji plezalni karieri. Začetek ni bil najboljši – v februarju sem si poškodoval prst in tako izpustil velik del zimske sezone. Sledila je rehabilitacija in postopna vrnitev v formo. Med prvomajskimi počitnicami, ko smo s tekmovalci šli v Arco, sem že začel čutiti napredek in opazil, da se lahko spet bolj samozavestno držim na steni.

Kmalu je sledil uspešen, čeprav vremensko neidealni, plezalni trip v Švico. Po tem pa se je začela moja saga z novomeškim Mačkovcem, kjer sem med poletnimi treningi s tekmovalci redno razbijal rutino tudi z obiski balvanov v Kamniški Bistrici. Hitro sem v Mačkovcu preplezal vse uradne linije, z Ambrožem pa sva ugotovila, da ima blok še veliko neizkoriščenega potenciala. Tako sva začela dodajati nove povezave. Na koncu je nastalo 11 novih povezav (15, če prištejem spodnje štarte) z ocenami od 7B do 8A+. Izstopajo predvsem Anomalija (8A+), Možganska kap low (8A), Adijo pamet low (8A) in res kul skok Dopamin (7C+). Večina linij še čaka na prvo ponovitev, zato ste vabljeni, da jih poskusite! To obdobje je trajalo od junija do septembra.

Oktober me je pričakal z nižjimi temperaturami, kar je pomenilo, da se lahko vrnem na Pohorje. Že ob prvem obisku sem preplezal svoj stari projekt, Trnjeva krona sit (8A+), kar mi je potrdilo, da sem v dobri formi in da lahko letos še preplezam kaj težkega. Dva tedna kasneje sem imel dva uspešna dneva v Vitovljah (opisano v članku Krompirjeve počitnice v Vitovljah in Ospu), kmalu za tem pa sem med solo sešnom v Lukanji pod Roglo preplezal še linijo Wolf (8A).

Vse se je zdelo, kot da teče kot po maslu – težki vzponi so se nizali eden za drugim. A v sebi sem vedel, da me čaka tista ena linija, ki mi res veliko pomeni in bi izpolnila moja pričakovanja. To je Ramadan v Ožbaltu. Linijo sem prvič poskusil že lansko leto, ko še nisem imel preplezanega niti 8A+, in takrat je presegala moje zmogljivosti. Letos pa sem bil pripravljen. 23. oktobra, teden dni po vzponu na Trnjevo krono sit, sem se končno opogumil in prvič letos obiskal Ramadan. Dan je bil lep, razmeroma hladen, skala pa popolnoma suha. Običajno najtežje projekte plezam sam, da se lahko povsem posvetim plezanju in študiju smeri. Tokrat pa sem imel družbo – Urško Repušič in Anjo Šerbinek. Skupaj smo iskali optimalno beto in testirali različne kombinacije gibov. Že med prvim obiskom mi je uspelo narediti vse posamezne gibe, kar pa seveda še ne pomeni veliko, če jih ne znaš povezati v celoto.

Nekaj besed o Ramadanu: gre za linijo v Ožbaltu z oceno 8B, ki je po mojem mnenju ena najlepših te težavnosti v Sloveniji. Plezanje zahteva zelo specifične gibe, tenzijo skozi celotno plezanje in natančno delo z nogami. Najtežji del je izrazit gib na podprijem, ki ga primeš na ramo, in nato prehod z izjemno tenzijo čez podprijeme. Do samega vrha moraš ostati zbran, saj je vsak gib lahko usoden – zdrs noge ali majhna napaka pomeni padec ali pa porabiš preveč energije.

Naslednji obisk z Ambrožem je bil namenjen študiju zgornjega dela, ki sicer ni tako težak, a ko si utrujen hitro narediš kakšno napako. Ponovil sem vse gibe in naredil nekaj zelo dobrih povezav. V naslednjih treh tednih sem se na linijo vrnil še dvakrat – enkrat s kolegom Davidom Trostom in enkrat sam. Vsakokrat sem bil osredotočen na resne poskuse od začetka, čeprav je bil navadno le en poskus zares dober, ostalo pa učenje in ponavljanje gibov.

V vmesnem času sem pridno treniral na plastiki in doma izvajal treninge za prste. Zadnji mesec sem treniral specifično, obenem pa pazil na zdravje, saj sem čutil utrujenost in vedel, da ne bom dolgo zdržal tako intenzivnih treningov. Psihološki pritisk je bil velik, saj sem si želel to realizirati še letos. Da bi zmanjšal pritisk, sem informacije o projektu delil le z ozkim krogom ljudi in raje izvajal solo obiske.

In potem je prišel ponedeljek, 16. 12. Vreme je kazalo še kar dobro – dopoldne 9 stopinj. Odločim se za solo obisk, pripravljen, da preplezam. Najprej dolga, dvourna vožnja in nato še utrujajoča, nekaj več kot 10-minutna hoja v hrib. Pridem do balvana, sledi dolgo ogrevanje, mentalna priprava in – bam – grem v prvi poskus. Počutim se odlično, naredim prvi gib, dvignem noge višje in ... “dabnem” v kamen zadaj. Ah, šit. Zmedlo me je. Sestopim, naredim reset in se pripravim na drugi poskus. Tokrat se postavim, začnem. Vse gre super, perfektno zadanem podprijem na ramo, počutim se močnega in se prebijem čez najtežji del. Držim rob in sledi še zadnja, precizna peta. Haklam ... in zdrs. V moji glavi je nastala popolna tema. Imel sem perfekten poskus, brez napak v spodnjem delu, s super flowom, a peta mi je zdrsnila. Kera bedarija. Naredim daljšo pavzo, a medtem že začne sijati sonce direktno na balvan in občutno se segreje. Poskusim se še zbrati za kakšen poskus, a itak ni šlo. Sprijaznim se, da je to za danes to, in se odpravim domov. Med vožnjo že razmišljam o naslednjem obisku in se odločim za nedeljo. Napovedane so res dobre razmere, 3 stopinje – plan je bil narejen.

Cel teden sem imel v mislih nedeljo. Nekaj več ljudi je vedelo, da projektiram nekaj težkega, da sem precej blizu realizaciji in da grem za vikend to poskusit splezat. Pride petek, gledam napoved – sneg v nedeljo. Ne vem če je za riskirat. Pogledam sobotno napoved: super! Še bolje kot nedelja, -2 °C. Malo se obotavljam, saj prestavljanje plana ni kar tako. Pripravljal sem se na nedeljo, zdaj pa bi prestavil na soboto. Odločim se, da je sobota pravi dan, in da grem ponovno sam.

Sobota, 21. 12., solsticij. Zbudim se ob 6.15, pojem zajtrk in ob 7.15 se odpravim na pot. Res je bilo hladno. Spet dolga vožnja, hoja, ogrevanje. V prste me je zeblo, ampak to je dobro – lažje jih segreješ kot ohladiš. Grem čez celo linijo po gibih, čeprav jo itak znam na pamet. Klasična rutina pred prvim poskusom: poščetkam vse oprimke in stopke, naredim “tick marke” da vem kje točno prijeti, nastavim crash pade – čeprav upam, da jih ne bom rabil – in obvezno vključim GoPro in telefon, da snemata. Pripravljen sem. Prvi poskus. Vse pripravljeno, fokusiran sem, grem. Prvi gib, drugi, podaljšam in slabo zadanem podprijem na ramo. Vseeno probam stisnit, ampak ne gre. Nič, bo treba še enkrat. Energije nisem porabil preveč, tako da bo 5-minutna pavza dovolj. Ostanem osredotočen in ko se počutim spočit, grem v drugi poskus.

Začnem. Prvi gib, drugi, podaljšam, zadanem bolje, a še vedno ne perfektno. Vem, da lahko stisnem. Napnem se in očitno drži dovolj, da prestavim noge in zakrižam. Vse je pod kontrolo. Spustim desno nogo, pustim, da odniha, in jo hitro pritisnem nazaj v steno. Prestavim še levo roko iz podprijema na ramo, nato na podprijem naprej. Podprijem sem treniral, bicepsi držijo, prsti tudi. Naredim dolg gib na stranca v levo, a čutim, da mi desna roka malo zdrsne iz podprijema. Hitro izvedem sekvenco z nogami in haklam prste. Ko jih zahaklam, imam spet vse pod kontrolo. Ujamem naslednji podprijem z desno roko, sledi sekvenca z nogami, da zamenjam iz prstov na peto, in naredim gib na rob. Leva peta drži, zdaj pa moram desno peto res dobro postavit, da ne zdrsne. Postavim in drži. Naredim gib naprej in sledi še nekaj gibov po areti. To sem imel tako naštudirano, da tukaj nisem imel dvomov. Pridem na dobro polico. Še trije gibi. Čutim, da imam hladne prste, a vem, da bom zdaj zaril. Zadiham, naredim zadnje gibe in ... uf, noro. Splezal sem! Kakšen občutek! Sledi krik zmage.

Sestopim z balvana, nepopisno vesel. Odločim se, da še malo "pochilliram" pod balvanom in naredim kakšno fotko. Poščetkam oprimke, pobrišem “tick marke” in pospravim opremo. Pred odhodom še objavim story na IG in grem. V Mariboru sem se še na hitro dobil s Havijem (Havijer Lešnik), ki je med prvimi izvedel, da sem preplezal Ramadan. Ob čaju sva se že pogovarjala o novih projektih – lažjih, težjih, sploh ni važno, samo da se še naprej klajmba.

Kaj naj si človek lepšega želi, kot ponoviti čudovit dogodek. In ta želja se nam je v popolnosti uresničila. V Brežicah smo 11. decembra ponovili prednovoletno plezalno druženje za otroke po vzoru brestaniškega dogodka izpred dveh tednov. Znova je bila motor dogodka Sandra Voglar, njena desna roka Julita Hribar, vsi ostali smo prispevali po svojih najboljših zmožnostih. Večje brežiško prizorišče je omogočalo dodaten poligon, kar je bilo še posebej dobrodošlo zaradi večjega števila otrok. K sreči pa je bilo dovolj daril, majic in ličnih koledarčkov, za vse – in še ostalo jih je za vse, ki se dogodka niso uspeli udeležiti. 

Ekipa PAK je po obsežnih predpripravah (v brežiški dvorani smo v letošnji jeseni dobili tudi nekaj novih rekvizitov!) z delom na prizorišču začela že nekaj čez 15. uro, otroci so začeli prihajati poldrugo uro kasneje. Ob 17. uri se je vrvež razvnel in približno stotnija otrok je, razdeljena v štiri starostne skupine, skoraj uro in pol obdelovala štiri gibalne postaje, ki so ponujale različne gibalne, predvsem pa plezalne izzive. Ti so se v svojih različnih variacijah izkazali kot zahtevni in utrujajoči, tako da zaspati v sredo zvečer gotovo ni bila težava. Vsem, ki smo z našo mladežjo preživljali zabavne urice, pa se čez usta še danes razteza velik nasmeh, ki je posledica zadovoljstva ob pogledu nanje in na dobro opravljeno delo.

Ob zaključku koledarskega leta lahko tako najprej povabimo k ogledu dveh galerij z brežiškega zaključka (izjemna hvala Tomiju Nagliču ter Mihi Rainerju za čudovitke fotke!), prav tako galerije brestaniškega zaključka ter vsega ostalega dogajanja, ki je predstavljeno na klubskem spletišču. Predvsem pa je čas, da se zahvalimo drug drugemu za skupne trenutke, ki smo jih preživeli v letu, ki se poslavlja, hkrati pa z vedrino v srcu gledamo naprej na dobre stvari in izzive, ki nam jih prinaša 2025. Naj vam/nam bo lepo!

Nejc Pozvek

Zadnjih 14 dni so naši najmlajši in malo starejši pridno tekmovali v okviru Frikšn lige. Odvijala se je 2. tekma, ki je bila 24.11.2024 in 3. tekma 8.12.2024. Na obeh tekmah smo imeli po 8 predstavnikov, spodaj si lahko pogledate poročilo z druge tekme, ki ga je spisala Eva, naša mlada bodoča trenerka ;) Po poročilu 2. tekme sledi povzetek današnje 3. tekme, ki je bila rezultatsko pestra, za konec pa še krajši odstavek o skupnih uvrstitev.

"V nedeljo, 24. novembra je bila v Frikšnu v Novem mestu 2. tekma Frikšn lige. Tekma je organizirana za otroke do 14. leta. Od naših tekmovalcev so se je udeležili Bor, Lana in Zoja, ki so tekmovali v najstarejši kategoriji. V kategoriji U12 so plezale Ajda, Lea in Maša, v najmlajši kategoriji pa sta se borila Žan Fiorelli in Liam. Spremljala sva jih Eva in Ambrož. 

Okoli pol dvanajste ure smo se zbrali v Frikšnu, kjer so se otroci ogreli. Tekma se je začela ob dvajnajsti uri. Vsaka kategorija je imela po 10 bolderjev, ki bili oštevilčeni po težavnosti. Vključeni so bili vsi stili, od skokov do slab-a. Za plezanje so imeli 2 uri in pol časa, do pol treh. 

Vsi so plezali dobro, na stopničke pa je uspelo priti Liamu, ki je bil 2. v najmlajši kategoriji; Lani ki je bila na koncu tretja in Zoji, ki je priplezala do drugega mesta. Boru so za las ušle stopničke in je končal na četrtem mestu. Ajda, Maša in Lea so si delile deveto mesto, Žan je pa na koncu pristal na petem mestu."

Tudi na 3. tekmi se je vse odvijalo dokaj podobno kot na 2. tekmi. Razlika pri nekaterih je bila, da so morda sami od sebe pričakovali dobre rezultate (na podlagi prejšnjih) in so si ustvarili kanček dodatnega pritiska, s katerim pa so se skozi tekmo dobro spopadli.

Pri mlajših smo imeli 2 predstavnika, Liama in Žana. Oba sta s prvimi sedmimi balvani opravila z odliko, v prvo splezala vse razen enega, nato pa se kar 2 uri borila z zadnjimi tremi balvani. Liam je preplezal 2 od zadnjih treh, Žan pa je na obeh padel z zadnjega oprimka, škoda, a plezala sta super! :)

Pri kategoriji U12 so plezali Lea, Ajda in Nejc. Mislim da so imeli oni najtežje balvane za svojo starostno skupino, saj je bila tudi konkurenca tu najštevilčnejša. Punci sta plezali dobro, na koncu je na plan prišlo nekaj čustev, a tudi s tem se je potrebno kdaj spopasti in iz tega čim več odnesti za naprej! Nejc je imel plezalno sicer malo slabši dan, a vseeno je bila to super trening tekma pred začetkom Vzhodne lige, ki se kmalu bliža.

Kategorija U14 je prinesla kar veliko pestrega dogajanja, predvsem pri fantih so bili boji za visoka mesta napeti do zadnjih minut. Tokrat je tekmo zmagal Bor, vse čestitke, zmago si je priboril s flashom koordinacijskega balvana, skoraj pa jo je potrdil še v zelo zahtevni platki, v kateri je padal na zadnjem gibu. Prav tako je na stopničke ponovno stopila Zoja, tokrat je bila 3., tam pa jo je prav tako ponesel koordinacijski balvan. Lana je tekmo končala malo pod stopničkami, sicer je imela nekaj težav s fizičnim balvanom v previsu, a se ni vdala!

Na kratko, še ena super tekma za nami, veliko preplezanih balvanov, kar nekaj kože puščene na oprimkih, tudi nekaj potočenih solz a na koncu so bili najštevilčnejši še vedno nasmeški na obrazih po preplezanih balvanih kar je vedno lepo videti!

Skupni rezultati so super, sicer čisto vsa mesta še niso znana in bodo objavljena na instagramu Frikšna v naslednjih dneh, stopničke v vseh kategorijah pa so bile znane že danes, in imeli smo kar 3 predstavnike, ki so stopili nanje in prav vsi na isto stopničko. Pri kategoriji U10 je Liam zasedel odlično 2. mesto in tako lepo začel letošnjo tekmovalno sezono. Prav tako sta v kategoriji U14 2. mesto zasedla Zoja in Bor, ki sta bila vse tekme zelo konkurenčna. Vsem trem in seveda tudi ostalim udeležencem lige iskrene čestitke, mi se že veselimo naslednjih tekem.

Spodaj si lahko ogledate še nekaj fotk z zadnjih dveh tekem.

V soboto, 23. 11., smo se člani Posavskega alpinističnega kluba podali v Zagorje ob Savi na skupno turo alpinistične sekcije. Tokrat je plezanje potekalo v malo drugačni obliki, saj smo plezali z orodji – cepini in derezami. Drytooling, kot imenujemo tovrstno plezanje, je že dlje časa uveljavljena aktivnost med alpinisti. Priporočljiv je predvsem kot priprava na prihajajočo zimo, nekaterim pa predstavlja tudi zabaven način preživljanja prostega časa. Na turo se je prijavilo kar osem članov našega kluba. Tudi potovanje do plezalne destinacije je bilo tokrat nekoliko drugačno – na turo smo se odpravili z vlakom.

Zbrali smo se ob 9:10 na železniški postaji v Krškem. Po relativno kratki vožnji smo prispeli v Zagorje, od koder smo se peš odpravili do plezališča, oddaljenega približno pet minut hoje od postaje. Plezališče Zagorje ob Savi ponuja ravno prav zahtevne smeri za vplezavanje ter za tiste, ki so se s to obliko plezanja srečali prvič. Na začetku smo bili v plezališču sami, pozneje pa sta se nam pridružili še dve navezi. Kljub temu ni bilo gneče, kar je ustvarilo prijetno vzdušje.

Kot ekipa smo preplezali praktično vse smeri v sektorju Warm Up. Izkušenejši člani – Mato, Andreja, Blaž in Arno – so se lotili smeri s težavnostjo do D6+, medtem ko smo se ostali (Romana, Sims, Nina in Matej) urili v lažjih smeri, ki segajo do D5+.

Povratek z vlakom in navite ter utrujene roke so poskrbeli, da smo plezarijo zaključili okoli tretje ure popoldan. Dan smo preživeli v čudovitem vremenu in ob dobri družbi, večer pa nadaljevali ob pivu.

Zahvala gre vsem udeležencem skupne ture in Slovenskim železnicam, ki so poskrbele za še en nepozaben dogodek.

Poročilo pripravil Matej B.

Slike v galeriji  

Kot je že z naslova jasno, je v soboo 16.11.2024 potekala 3. in tudi zadnja tekma jesenske Zagrebačke lige. Najprej preberite nekaj besed, ki jih je spisala Katja, sama je sicer tokrat prvič tekmovala na tej ligi, glede na rezultat, škoda da ni že prej ;)

"V soboto 16.11. smo se udeležili še zadnje 3. tekme Zagrebačke boulder lige. Na tej tekmi se nas je udeležilo malo več kot prejšnjič in sicer: Vita, Eva, Miha, Jure, Lana, Zoja, Bor, jaz (Katja) ter trenerja Ambrož in Aljaž. Ob 13.00 smo se odpravili iz Krškega in v Brežicah pobrali še Jureta. Štart je bil že ob 14.00, vendar smo začeli plezati malo kasneje. Te tekme sem se udeležila prvič in je ne morem primerjati od drugih, vendar se mi zdi da je bilo kar nekaj bolderjev za višje tekmovalce. Kvalifikacije so potekale do 18.00, po katerih smo se v finale uvrstili: Miha, Vita, Aljaž in jaz. Med odmorom pred finali so Lana, Zoja in Bor že odšli domov, medtem pa smo mi čakali na začetek finala, ki naj bi se začele ob 20.00. Vsi finalisti smo morali že pol ure prej v izolacijsko cono. V naši kategoriji je bilo kar 8. finalistk zato smo prišli na vrsto malo kasneje. Finalni balvani so bili kar zahtevni. Na koncu sva na stopničkah stala dva: Aljaž, ki se je uvrstil na 1. mesto in jaz, ki sem bila 3. Ker pa je bila to zadnja tekma so podelili še medalje skupnih rezultatov. Miha in Aljaž sta bila v skupnem 1. in Vita je bila 2. Po podelitvi smo se še ustavili na kar pozni večerji in se odpravili nazaj proti Krškem."

Katja je podala super opis dneva, sicer je želja, da v svoje opise dodajo še malo več osebnih doživetij, a počasi bo tudi to. Tekma je bila sicer kar tžka, za razliko od prejšnjih rund, je bilo tokrat v kvalifikacijskem delu veliko več balvanov, iz 16 v Zoni na kar 25 v Hivu. Tako da je bil tudi redni del malo bolj utrujajoč, finale pa še toliko težje. Kot vidite iz rezultatov, so se naši dobro odrezali. Tokrat je predvsem Aljaž dominiral pro kategorijo in tudi v finalu prepričljivo zmagal, z "lahkoto" je opravil tudi z zadnjim slab-om, ki ga je pred plezanjem malo skrbel! Mihi je zmanjkal kanček energije v finalu, je pa tudi res, da je imela moška hobby kategorija v finalu 3 zelo fizične balvane tako da bi z malo več energije lahko iz sebe stisnil še malenkost več, saj mu je za še en končen vrh, ki bi ga popeljal v boj za 1. mesto zmanjkalo malo. Vita v finalih še išče tisto pravo iskrico oz. nekaj, kar jo bo sprostilo in ji dalo malo zagona, da še v finalu prikaže plezarijo, s kvalifikacij. Katja, kot omenjeno, je debitirala na Zagrebački ligi prvič in se je dobro znašla. Tudi plezanje v finalu ji je šlo dobro od rok, nekaj težav ji je sicer povzročil 2. balvan, ki je imel tehničen začetek a je vtis popravila že v naslednjem, tretjem balvanu, ko je padla v zadnjem gibu, po kar neprekinjeni dvominutni borbi z balvanom. Tako da vse čestitke, za zmago ji je zmanjkal res samo en gib! Pa seveda da ne pozabimo na mlajše, ki so se Zagrebačke lige udeleži predvsem z namenom nabiranja tekmovalnih izkušenj in plezanja tekmovalnih in to so tudi storili! Zoja, Lana in Bor so pustili ne malo kože na kvalifikacijskih balvanih in so jih tudi kar nekaj izmed njih preplezali, tako da; samo tako naprej!

Skupne rezultate ste lahko prebrali pri Katjinem delu poročilo, dve zmagi  in eno 2. mesto je res lep izkupiček, upajmo, da ga spomladi, ko mislim da bo na sporedu nov krog Zagrebačke lige še malo nadgradimo!

Spodaj si lahko ogledate še nekaj fotk z zadnje tekme.