Za vse ledne navdušence.

Naslednjo soboto (28.12.) bo izvedena tura v ledeno jamo na Stojni - Kočevje. Vsi, ki bi radi potrenirali na ledu, vabljeni. 

Info: 041359879 - Matej Zorko, 040371271 - Matej Balant

Še zanimivo branje

Ledena jama je kraška jama ali brezno s stalnim ledom. Led nastaja v posebnih mikroklimatskih razmerah, ki omogočajo možno podhladitev v zimski polovici leta in nizke temperature preko poletja (t.i. jezera hladnega zraka). Glavni vir ledu je prenikla voda (deževnica), ki v ledenih jamah zaradi temperature pod 0 °C zmrzuje.. Če je ledna ploskev odprta proti jugu in občasno osvetljena, prispeva k ohranjanju ledu tudi visok gozd.

V slovenskih klimatskih razmerah se ledene jame začnejo običajno pojavljati na višini okoli 1000 m. Le 10 % ledenih jam od več kot 150 se jih nahaja pod to mejo. Mednje, med najbolj poznane in najmogočnejše ledene jame se uvršča Ledena jama na Stojni, ki se v katastru jam pojavlja pod njenim prvim imenom, in sicer Ledena jama v Fridrihštajnskem gozdu.

Vhod v Ledeno jamo na Stojni leži na nadmorski višini 870 m. Severna stena je povsem vertikalna oz. celo previsna, medtem ko dostop z južne smeri omogoča položnejši žleb. Ker je jama izrazito odprta z južne strani in zato osvetljena v večjo globino, se led nahaja šele v globini 50 m. Tam leži 20 x 30 m velika ledena ploskev, imenovana tudi »ledeno jezero«, ki predstavlja vrh ledenega čoka in je zlasti spomladi polna ledenega okrasja. Iz stenskih razpok še dolgo v pomlad visijo ledeni slapovi. Zaradi taljenja ledu na stiku s steno se jama nadaljuje v globino ob vzhodni in zahodni razpoki – jamarji so med ledom in skalnato steno ob zahodni poči preko vmesne dvoranice prišli najgloblje – do globine 105 m pod vhodom. Količina ledu v jami je ocenjena na 30 tisoč m3, ki pa se zaradi klimatskih sprememb (segrevanje ozračja, razporeditev padavin, manj snežnih dni) hitro manjša. Ledena jama je včasih služila za turistične namene in kot naravni hladilnik. Zaradi hitrega taljenja ledu (5 m v zadnjih 20 letih) je lesena infrastruktura uničena, vstop do ledenega jezera pa brez tehnične opreme izredno nevaren. Zaradi globalnih klimatskih sprememb je pričakovati nadaljnje taljenje ledu, ki pa se bo z globino nekoliko upočasnilo.

Ledena jama na Stojni je vpisana tudi v Inventarju najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, v knjigi Sto naravnih znamenitosti Slovenije in drugi literaturi

Že v prvem gozdnogospodarskem načrtu iz leta 1892 je zapisano, naj se v okolici Ledene jame drevje ne seka. Danes je to območje zavarovano kot gozdni rezervat Ledena jama. Gozdni rezervat leži na platoju pogorja Stojne, jugozahodno od Mestnega vrha, v gozdnem oddelku 69 c. Obsega jelovo – bukove gozdove s površino 14,79 ha. Prvotno je bilo z odločbo Skupščine občine Kočevje že leta 1976 izločeno iz gospodarjenja 2,00 ha gozdov okolici jame. Leta 1993 smo gozdarji območje rezervata razširili predvsem z namenom ohraniti klimatske razmere, ki zmanjšujejo taljenje ledu v jami ter obenem zavarovati naravne znamenitosti kot so Kraljevi studenec, ostenja in kraške jame

Zakorakali smo že v jesen, dnevi so se začeli krajšati in kmalu bo postalo še mrzli in mokri, tako da bodo spet aktualne PAK-ove umetne stene (od ponedeljka 30.9.2024 naprej!).

S plačilom klubske članarine so člani upravičeni do plezanja na vseh klubskih umetnih stenah (ŠD Brežice, MC Krško in OŠ Brestanica) v točno določenih terminih.

ŠD Brežice: - Ponedeljek 19:00 - 21:30     - Sreda 19:00 - 21:30     
- Četrtek 19:00 - 21:30     - Petek (Družinski termin) 16:00 - 18:00

MC Krško: - Torek 19:00 - 21:00

OŠ Brestanica: - Petek 18:00 - 20:30 (Samo po predhodnjem dogovoru)

S klubsko članarino se direktno podpre delovanje kluba. Namen članarine je tudi nabava opreme za klubske umetne stene, nabava materiala za opremljanje klubskih naravnih plezališč, za organizacijo in izvedbo tekmovanj v športnem plezanju ter za organizacijo in izvedbo klubskih dogodkov.

V klub se lahko včlanite tudi tisti, ki ne plezate, a bi vseeno želeli postati naši člani in tako podpreti naše delovanje. Hvaležni vam bomo.

Na zadnji seji IO PAK smo sprejeli naslednje vrste in višine klubske članarine za plezalno sezono 2024/25. Klubska članarina velja od oktobra 2024 do septembra 2025. Vse vrste članarin si lahko ogledate tukaj.

  Kdor prvič plačuje klubsko članarino, mora izpolnit še klubsko pristopno izjavo in jo lastnoročno podpisati. Izpolnjeno pristopno izjavo skenirano pošljite na info@pak.si ali jo pustite pri odgovorni osebi na terminu v ŠD Brežice ali v MC Krško.

Podatki za nakazilo:

V Posavskem alpinističnem klubu tudi letos izvajamo vadbo športnega plezanja. Predšolske otroke, osnovnošolce in srednješolce vabimo na naše plezalne stene v Športni dvorani Brežice, v MC Krško in v športni dvorani OŠ Brestanica.

Prijava na vadbo je možna samo preko spletnega obrazca (Po končani prijavi na mail prejmete sporočilo, v katerem se nahaja povezava za potrditev prijave, potrditi morate vsak prijavljen termin).

Priporočamo tudi, da preberete opis vadb, kjer se nahaja tudi nekaj ključnih podatkov in novosti za letošnjo sezono.

Vpis je zaradi izjemnega zanimanja za plezanje omejen, saj želimo vadbe izvajati kvalitetno in predvsem varno. Pomembno: otroka prijavite tudi, če je določen termin že zapolnjen, saj se v  prvem mesecu otroci še odločajo med več športi in je tudi odjav veliko.

Po spletni prijavi je potrebno ob prvem obisku vadbe prinesti še izpolnjeno in podpisano pisno prijavnico. Tako bo prijava tudi uradno zaključena.

V sezoni 2024/25 smo uvedli še več terminov na več lokacijah oz. večje število vadbenih skupin, vendar z manj otroki v skupini (8-10). Nazaj so se aktivirali tudi nekateri naši trenerski kadri, tako da si ob manjših skupinah obetamo še bolj kvalitetno vadbo. Otroci lahko vadbo obiskujejo 1x ali 2x tedensko, ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih, odvisno od izbranega termina.

Perspektivna (tekmovalna) skupina nadaljuje s treningi povsem ločeno od rednih vadbenih skupin.

Letos z rednimi vadbami začnemo že v ponedeljek, 9. septembra (Brežice) oz. torek, 10. septembra (MC Krško in Brestanica).

Informacije: Ambrož Novak, 051 387 799, info@pak.si

V Posavskem alpinističnem klubu tudi letos izvajamo vadbo športnega plezanja za odrasle. K lanskemu enemu terminu v ŠD Brežice, ki se izvaja ob sredah 19:00-21:00, letos dodajamo še nov termin, ki bo ob ponedeljkih v MC Krško od 18:00-20:00!

Prijava na vadbo je možna samo preko spletnega obrazca (Po končani prijavi na mail prejmete sporočilo, v katerem se nahaja povezava za potrditev prijave, potrditi morate vsak prijavljen termin. Ker sistem prijav za odrasle še ni čisto dodelan, podajamo napotek: v drugem koraku namesto podatke staršev ponovno vnesite svoje podatke.) Osnovne informacije glede vadb, plačila in opreme so enaka kot pri otrocih, zato vas spodbujamo, da si jih preberete. Po spletni prijavi je potrebno ob prvem obisku vadbe prinesti še izpolnjeno in podpisano pisno prijavnico (a samo v primeru, da se še niste nikoli pred tem včlanili v klub in izpolnili takšne prijavnice).

Vpis je zaradi izjemnega zanimanja za plezanje omejen, saj želimo vadbe izvajati kvalitetno in predvsem varno.

Letos z rednimi vadbami začnemo že v ponedeljek, 9. septembra (MC Krško) oz. sredo, 11. septembra (ŠD Brežice).

Informacije: Ambrož Novak, 051 387 799, info@pak.si

Kaj naj si človek lepšega želi, kot ponoviti čudovit dogodek. In ta želja se nam je v popolnosti uresničila. V Brežicah smo 11. decembra ponovili prednovoletno plezalno druženje za otroke po vzoru brestaniškega dogodka izpred dveh tednov. Znova je bila motor dogodka Sandra Voglar, njena desna roka Julita Hribar, vsi ostali smo prispevali po svojih najboljših zmožnostih. Večje brežiško prizorišče je omogočalo dodaten poligon, kar je bilo še posebej dobrodošlo zaradi večjega števila otrok. K sreči pa je bilo dovolj daril, majic in ličnih koledarčkov, za vse – in še ostalo jih je za vse, ki se dogodka niso uspeli udeležiti. 

Ekipa PAK je po obsežnih predpripravah (v brežiški dvorani smo v letošnji jeseni dobili tudi nekaj novih rekvizitov!) z delom na prizorišču začela že nekaj čez 15. uro, otroci so začeli prihajati poldrugo uro kasneje. Ob 17. uri se je vrvež razvnel in približno stotnija otrok je, razdeljena v štiri starostne skupine, skoraj uro in pol obdelovala štiri gibalne postaje, ki so ponujale različne gibalne, predvsem pa plezalne izzive. Ti so se v svojih različnih variacijah izkazali kot zahtevni in utrujajoči, tako da zaspati v sredo zvečer gotovo ni bila težava. Vsem, ki smo z našo mladežjo preživljali zabavne urice, pa se čez usta še danes razteza velik nasmeh, ki je posledica zadovoljstva ob pogledu nanje in na dobro opravljeno delo.

Ob zaključku koledarskega leta lahko tako najprej povabimo k ogledu dveh galerij z brežiškega zaključka (izjemna hvala Tomiju Nagliču ter Mihi Rainerju za čudovitke fotke!), prav tako galerije brestaniškega zaključka ter vsega ostalega dogajanja, ki je predstavljeno na klubskem spletišču. Predvsem pa je čas, da se zahvalimo drug drugemu za skupne trenutke, ki smo jih preživeli v letu, ki se poslavlja, hkrati pa z vedrino v srcu gledamo naprej na dobre stvari in izzive, ki nam jih prinaša 2025. Naj vam/nam bo lepo!

Nejc Pozvek

Minulo soboto se nas je četverica pogumnih odpravila v Kotečnik, v sektor Nad Hišo. Od srede naprej smo večkrat preverili ARSO napoved in kljub sodri v petek, potrdili izlet. Na parkirišču -3°C, pod skalo pa v kratke rokave. Krasno! Sektor Nad Hišo se ponaša z vertikalno skalo (platami), ponekod ostrimi, večinoma pa majhnimi grifi ter stopi. Prevladujejo tehnične smeri z oceno 7. Vsi štirje smo že splezali smer Guru (7a/a+), tokrat pa je bil na vrsti nov projekt.

Klemen in Jakob sta zarinila v Ožarjeni kamen (7a), midva z Matjažem pa v smer Božičnica (7a+). Jakob je s smerjo dokaj hitro opravil, Klemen pa jo je naštudiral, vendar bo moral na uspešen vzpon počakati še vsaj teden dni. Smer je dolga 15m in ima precej zahtevni prvi 2/3, kjer se pričakuje vzdržljivost in dobro delo nog. Detajl čaka na prehodu v lažji, delno krušljiv svet. Omenjeni zadnji del zahteva nekaj poguma, saj je navrtan precej narazen.

Sosednja smer Božičnica je 5m daljša in po karakteristikah podobna, ima pa v srednjem delu izrazit tehnično zahteven detajl z minimalci. Po zasluženem počitku sledi vstop v lažji svet s sumljivo nestabilno skalo skoraj do sidrišča. Vzpon je bil uspešen v tretjem poizkusu, Matjaž pa je naštudiral vse razen vstopa v detajl, saj je tu zaradi postavitve nog verjetno bolje, če si manjši.

Za vzpon dneva je poskrbel Jakob v smeri Zvezdni prah (7a+/b). Smer je dolga le 12m, težavnost pa vztraja vse do police pod vrhom. Na pogled zelo zahtevna smer s celo paleto težkih grifov, ki jih dosežeš z dolgimi gibi, pri tem pa stopaš visoko po minimalcih. Vzpon je uspešno opravil tik preden je sonce zašlo za hrib in se je zimska idila spremenila v hladilnik. V prilogi nekaj slik narejenih v izdihljajih tega plezalnega dne.

Super dan - komaj čakamo na naslednjo priložnost!

Zadnjih 14 dni so naši najmlajši in malo starejši pridno tekmovali v okviru Frikšn lige. Odvijala se je 2. tekma, ki je bila 24.11.2024 in 3. tekma 8.12.2024. Na obeh tekmah smo imeli po 8 predstavnikov, spodaj si lahko pogledate poročilo z druge tekme, ki ga je spisala Eva, naša mlada bodoča trenerka ;) Po poročilu 2. tekme sledi povzetek današnje 3. tekme, ki je bila rezultatsko pestra, za konec pa še krajši odstavek o skupnih uvrstitev.

"V nedeljo, 24. novembra je bila v Frikšnu v Novem mestu 2. tekma Frikšn lige. Tekma je organizirana za otroke do 14. leta. Od naših tekmovalcev so se je udeležili Bor, Lana in Zoja, ki so tekmovali v najstarejši kategoriji. V kategoriji U12 so plezale Ajda, Lea in Maša, v najmlajši kategoriji pa sta se borila Žan Fiorelli in Liam. Spremljala sva jih Eva in Ambrož. 

Okoli pol dvanajste ure smo se zbrali v Frikšnu, kjer so se otroci ogreli. Tekma se je začela ob dvajnajsti uri. Vsaka kategorija je imela po 10 bolderjev, ki bili oštevilčeni po težavnosti. Vključeni so bili vsi stili, od skokov do slab-a. Za plezanje so imeli 2 uri in pol časa, do pol treh. 

Vsi so plezali dobro, na stopničke pa je uspelo priti Liamu, ki je bil 2. v najmlajši kategoriji; Lani ki je bila na koncu tretja in Zoji, ki je priplezala do drugega mesta. Boru so za las ušle stopničke in je končal na četrtem mestu. Ajda, Maša in Lea so si delile deveto mesto, Žan je pa na koncu pristal na petem mestu."

Tudi na 3. tekmi se je vse odvijalo dokaj podobno kot na 2. tekmi. Razlika pri nekaterih je bila, da so morda sami od sebe pričakovali dobre rezultate (na podlagi prejšnjih) in so si ustvarili kanček dodatnega pritiska, s katerim pa so se skozi tekmo dobro spopadli.

Pri mlajših smo imeli 2 predstavnika, Liama in Žana. Oba sta s prvimi sedmimi balvani opravila z odliko, v prvo splezala vse razen enega, nato pa se kar 2 uri borila z zadnjimi tremi balvani. Liam je preplezal 2 od zadnjih treh, Žan pa je na obeh padel z zadnjega oprimka, škoda, a plezala sta super! :)

Pri kategoriji U12 so plezali Lea, Ajda in Nejc. Mislim da so imeli oni najtežje balvane za svojo starostno skupino, saj je bila tudi konkurenca tu najštevilčnejša. Punci sta plezali dobro, na koncu je na plan prišlo nekaj čustev, a tudi s tem se je potrebno kdaj spopasti in iz tega čim več odnesti za naprej! Nejc je imel plezalno sicer malo slabši dan, a vseeno je bila to super trening tekma pred začetkom Vzhodne lige, ki se kmalu bliža.

Kategorija U14 je prinesla kar veliko pestrega dogajanja, predvsem pri fantih so bili boji za visoka mesta napeti do zadnjih minut. Tokrat je tekmo zmagal Bor, vse čestitke, zmago si je priboril s flashom koordinacijskega balvana, skoraj pa jo je potrdil še v zelo zahtevni platki, v kateri je padal na zadnjem gibu. Prav tako je na stopničke ponovno stopila Zoja, tokrat je bila 3., tam pa jo je prav tako ponesel koordinacijski balvan. Lana je tekmo končala malo pod stopničkami, sicer je imela nekaj težav s fizičnim balvanom v previsu, a se ni vdala!

Na kratko, še ena super tekma za nami, veliko preplezanih balvanov, kar nekaj kože puščene na oprimkih, tudi nekaj potočenih solz a na koncu so bili najštevilčnejši še vedno nasmeški na obrazih po preplezanih balvanih kar je vedno lepo videti!

Skupni rezultati so super, sicer čisto vsa mesta še niso znana in bodo objavljena na instagramu Frikšna v naslednjih dneh, stopničke v vseh kategorijah pa so bile znane že danes, in imeli smo kar 3 predstavnike, ki so stopili nanje in prav vsi na isto stopničko. Pri kategoriji U10 je Liam zasedel odlično 2. mesto in tako lepo začel letošnjo tekmovalno sezono. Prav tako sta v kategoriji U14 2. mesto zasedla Zoja in Bor, ki sta bila vse tekme zelo konkurenčna. Vsem trem in seveda tudi ostalim udeležencem lige iskrene čestitke, mi se že veselimo naslednjih tekem.

Spodaj si lahko ogledate še nekaj fotk z zadnjih dveh tekem.

Ko se leto bliža koncu, PAKovci vsakič znova pripravimo plezalno druženje. Začelo se je več kot desetletje nazaj z balvansko ekshibicijo v Brestanici, ki je kmalu prerasla v odličen dogodek, na katerem ni manjkalo hudega vzdušja, norih balvanov in tudi dobrih mož. Z leti in hkrati izjemno povečanim vpisom na naše vadbe za najmlajše smo postopoma prišli k druženju, ki je namenjeno le njim - vadečim na vadbah, plezanje pa le ena od številnih oblik gibanja, ki ga ponujajo naši domiselni poligoni, katerih avtorica je (več ali manj) naša profesorica športne vzgoje in plezanja, klubska mama, motor tovrstnih dogodkov - Sandra Voglar. Letos je ob asistenci Julite Hribar in številnih prostovoljcev, ki pomagamo na vadbah in v društvu, znova stekla odločna akcija in prvi od dogodkov je že za nami.

V torek, 26. novembra, so se v prenovljeni brestaniški telovadnici zbrali otroci, ki vadijo v Brestanici in v Krškem, seveda ob podpori svojih staršev, starih staršev in drugih prijateljev, ki so jih budno spremljali s tribune. Telovadnica je pokala po šivih, glasba je odmevala iz zvočnikov, Sandra je spretno vihtela mikrofon, otroci, več kot 60 jih je bilo, pa so bili v varnih rokah vaditeljev soočeni s tremi vrstami gibalnih izzivov. Uro in pol čistega užitka v plezanju, plazenju, tekanju, skakanju, lovljenju ravnotežja, premagovanju ovir ... na koncu pa klubsko darilo, ki so - tudi letos - majice z našim znakom in logotipom naših najzvestejših podpornikov, za nameček pa smo dodali še čudovit koledar, na katerem bodo Blazinice, liki naše alpinistične navdušenke Nine Tomšič Polegek, zaživeli v otroških in mladinskih sobah širom Posavja.

Na koncu ne gre še enkrat poudariti, da je dogodek plod zagnanih entuziastov, ki za dobrobit (plezalne) skupnosti namenijo številne proste ure, popoldneve, da polepšajo dan drugim in sebi. Hvala vam!

Slike brestaniškega dogodka so že na voljo v GALERIJI, znova pa se na zaključni prireditvi srečamo že v sredo, 11. decembra - takrat v Brežicah, ki bodo gostile vse otroke, ki obiskujejo plezalne vadbe v tamkajšnji športni dvorani (ter seveda tiste, ki so morebiti zamudili brestaniški dogodek;)).

V soboto, 23. 11., smo se člani Posavskega alpinističnega kluba podali v Zagorje ob Savi na skupno turo alpinistične sekcije. Tokrat je plezanje potekalo v malo drugačni obliki, saj smo plezali z orodji – cepini in derezami. Drytooling, kot imenujemo tovrstno plezanje, je že dlje časa uveljavljena aktivnost med alpinisti. Priporočljiv je predvsem kot priprava na prihajajočo zimo, nekaterim pa predstavlja tudi zabaven način preživljanja prostega časa. Na turo se je prijavilo kar osem članov našega kluba. Tudi potovanje do plezalne destinacije je bilo tokrat nekoliko drugačno – na turo smo se odpravili z vlakom.

Zbrali smo se ob 9:10 na železniški postaji v Krškem. Po relativno kratki vožnji smo prispeli v Zagorje, od koder smo se peš odpravili do plezališča, oddaljenega približno pet minut hoje od postaje. Plezališče Zagorje ob Savi ponuja ravno prav zahtevne smeri za vplezavanje ter za tiste, ki so se s to obliko plezanja srečali prvič. Na začetku smo bili v plezališču sami, pozneje pa sta se nam pridružili še dve navezi. Kljub temu ni bilo gneče, kar je ustvarilo prijetno vzdušje.

Kot ekipa smo preplezali praktično vse smeri v sektorju Warm Up. Izkušenejši člani – Mato, Andreja, Blaž in Arno – so se lotili smeri s težavnostjo do D6+, medtem ko smo se ostali (Romana, Sims, Nina in Matej) urili v lažjih smeri, ki segajo do D5+.

Povratek z vlakom in navite ter utrujene roke so poskrbeli, da smo plezarijo zaključili okoli tretje ure popoldan. Dan smo preživeli v čudovitem vremenu in ob dobri družbi, večer pa nadaljevali ob pivu.

Zahvala gre vsem udeležencem skupne ture in Slovenskim železnicam, ki so poskrbele za še en nepozaben dogodek.

Poročilo pripravil Matej B.

Slike v galeriji  

Kot je že z naslova jasno, je v soboo 16.11.2024 potekala 3. in tudi zadnja tekma jesenske Zagrebačke lige. Najprej preberite nekaj besed, ki jih je spisala Katja, sama je sicer tokrat prvič tekmovala na tej ligi, glede na rezultat, škoda da ni že prej ;)

"V soboto 16.11. smo se udeležili še zadnje 3. tekme Zagrebačke boulder lige. Na tej tekmi se nas je udeležilo malo več kot prejšnjič in sicer: Vita, Eva, Miha, Jure, Lana, Zoja, Bor, jaz (Katja) ter trenerja Ambrož in Aljaž. Ob 13.00 smo se odpravili iz Krškega in v Brežicah pobrali še Jureta. Štart je bil že ob 14.00, vendar smo začeli plezati malo kasneje. Te tekme sem se udeležila prvič in je ne morem primerjati od drugih, vendar se mi zdi da je bilo kar nekaj bolderjev za višje tekmovalce. Kvalifikacije so potekale do 18.00, po katerih smo se v finale uvrstili: Miha, Vita, Aljaž in jaz. Med odmorom pred finali so Lana, Zoja in Bor že odšli domov, medtem pa smo mi čakali na začetek finala, ki naj bi se začele ob 20.00. Vsi finalisti smo morali že pol ure prej v izolacijsko cono. V naši kategoriji je bilo kar 8. finalistk zato smo prišli na vrsto malo kasneje. Finalni balvani so bili kar zahtevni. Na koncu sva na stopničkah stala dva: Aljaž, ki se je uvrstil na 1. mesto in jaz, ki sem bila 3. Ker pa je bila to zadnja tekma so podelili še medalje skupnih rezultatov. Miha in Aljaž sta bila v skupnem 1. in Vita je bila 2. Po podelitvi smo se še ustavili na kar pozni večerji in se odpravili nazaj proti Krškem."

Katja je podala super opis dneva, sicer je želja, da v svoje opise dodajo še malo več osebnih doživetij, a počasi bo tudi to. Tekma je bila sicer kar tžka, za razliko od prejšnjih rund, je bilo tokrat v kvalifikacijskem delu veliko več balvanov, iz 16 v Zoni na kar 25 v Hivu. Tako da je bil tudi redni del malo bolj utrujajoč, finale pa še toliko težje. Kot vidite iz rezultatov, so se naši dobro odrezali. Tokrat je predvsem Aljaž dominiral pro kategorijo in tudi v finalu prepričljivo zmagal, z "lahkoto" je opravil tudi z zadnjim slab-om, ki ga je pred plezanjem malo skrbel! Mihi je zmanjkal kanček energije v finalu, je pa tudi res, da je imela moška hobby kategorija v finalu 3 zelo fizične balvane tako da bi z malo več energije lahko iz sebe stisnil še malenkost več, saj mu je za še en končen vrh, ki bi ga popeljal v boj za 1. mesto zmanjkalo malo. Vita v finalih še išče tisto pravo iskrico oz. nekaj, kar jo bo sprostilo in ji dalo malo zagona, da še v finalu prikaže plezarijo, s kvalifikacij. Katja, kot omenjeno, je debitirala na Zagrebački ligi prvič in se je dobro znašla. Tudi plezanje v finalu ji je šlo dobro od rok, nekaj težav ji je sicer povzročil 2. balvan, ki je imel tehničen začetek a je vtis popravila že v naslednjem, tretjem balvanu, ko je padla v zadnjem gibu, po kar neprekinjeni dvominutni borbi z balvanom. Tako da vse čestitke, za zmago ji je zmanjkal res samo en gib! Pa seveda da ne pozabimo na mlajše, ki so se Zagrebačke lige udeleži predvsem z namenom nabiranja tekmovalnih izkušenj in plezanja tekmovalnih in to so tudi storili! Zoja, Lana in Bor so pustili ne malo kože na kvalifikacijskih balvanih in so jih tudi kar nekaj izmed njih preplezali, tako da; samo tako naprej!

Skupne rezultate ste lahko prebrali pri Katjinem delu poročilo, dve zmagi  in eno 2. mesto je res lep izkupiček, upajmo, da ga spomladi, ko mislim da bo na sporedu nov krog Zagrebačke lige še malo nadgradimo!

Spodaj si lahko ogledate še nekaj fotk z zadnje tekme.

Zadnje tri dni krompirjevih počitnic smo s tekmovalno skupino preživeli na plezalnem taboru na Primorskem. Ekipo je sestavljalo devet tekmovalcev (Eva, Katja, Vita, Jure, Miha, Bor, Ajda, Nejc in Zoja) ter dva trenerja, Ambrož in jaz (Aljaž). S kombijem in avtom smo se podali na pot, pripravljeni na tri dni plezanja na balvanih in v smereh.

Prvi dan: Balvanišče Vitovlje
Po dveh urah vožnje in dodatnih 20 minutah hoje smo prispeli do prve destinacije – balvanišča Vitovlje. Mlajši tekmovalci so s svojo mladostno energijo švigali po poti in nas na razpotjih potrpežljivo čakali (morda jim naslednjič dodamo kakšen težji nahrbtnik ali crashpad!). Ko smo le zagledali prve balvane, je sledil kratek premor, nato pa ogrevanje.
Ker je Ambrož že dobro poznal območje, sva hitro določila plan plezanja. Začeli smo pri bloku Kapelca, ki ga krasi kamnita kapelica in zdravilna voda, nato pa nadaljevali na bližnje balvane. Mlajši tekmovalci so se prvič resneje srečali z balvanskim plezanjem na skali, Ajda celo čisto prvič, a so se vsi pogumno lotili izzivov in večino balvanov uspešno preplezali. Starejši, ki že imajo izkušnje s plezanjem na skali, so se lotili težjih linij, medtem ko so mlajši raziskovali lažje smeri.
Da bi zagotovila varnost, sva ekipo razdelila – jaz sem prevzel mlajše, Ambrož pa starejše. Plezali smo na balvanih različnih težavnosti: mlajši do 6A, starejši pa so se spopadli z balvani do 7A. Kmalu smo se vsi zbrali pri bloku Bruce Lee, ki je postregel z zanimivimi linijami, med katerimi so nekatere kljub nižjim ocenam precej zahtevale od plezalcev.
Dan smo zaključili z lepimi uspehi: Vita, Katja in Miha so preplezali balvane ocene 6C, Ajda in Nejc do 5C, ostali pa so se povzpeli do 6B+. Trenerja sva imela bolj malo časa za plezanje, saj sva bila osredotočena na spremljanje in svetovanje mladim plezalcem. Kljub temu se nisem mogel upreti skušnjavi, da ne bi preizkusil kakšnega balvana. Z Ambroževo beto sem na hitro preplezal balvan težavnosti 7C na "flash", kmalu za tem pa sem v nekaj poskusih enega bolj poznanih skokov pri nas Dynozaver 8A. Po plezanju smo se odpravili proti Ospu, kjer smo prenočili pri Silvu Karu. Ob prihodu nas je pričakala večerja, večer pa smo preživeli v sproščenem druženju.

Drugi dan: Plezanje na štrik v Ospu
Naslednje jutro smo po zajtrku peš krenili proti sektorju Babna v Ospu, ki ponuja veliko lažjih smeri, idealnih za trening. Družbo so nam delali italijanski plezalci, pri katerih smo lahko videli, kako se v plezališčih ne varuje – odličen opomnik za nas!
Mlajši so plezali na top rope, starejši pa so se preizkusili tudi v plezanju v vodstvu in na pogled. Kljub temu, da so naši tekmovalci večinoma bolderaši (verjetno tudi zato, ker sva oba trenerja bolj naklonjena balvanom, ups), so se spopadli z več smermi do težavnosti 6C. Bor se je posebej izkazal, saj mu plezanje na štrik bolj ustreza, medtem ko so se nekateri raje držali znotraj cone udobja. Upam, da bodo v prihodnje pogumneje izbirali težje smeri, saj plezanje na štrik pomembno dopolnjuje razvoj plezalca.
Popoldansko sonce nas je pošteno utrudilo, zato smo se ob koncu dneva z užitkom vrnili v nastanitev, kjer je večer minil v sproščenem vzdušju ob gledanju filmov.

Tretji dan: Spet v Vitovljah
Zadnji dan smo se vrnili v Vitovlje, kjer smo raziskali nekaj novih balvanov. Starejši člani ekipe so želeli poravnati račune z izzivi, ki jim prvi dan niso povsem uspeli, mlajši pa so preizkušali svoje moči na novih linijah. Plezali smo na blokih Čaven Krnica in Bruce Lee, nato pa obiskali še Hueco Wall, ki slovi po nekaterih najtežjih balvanih v Vitovljah. Miha je na bloku Bruce Lee uspel preplezati Shaolin traverse (7A), nato pa se je na Hueco Wall lotil balvana ocene 7B. Zaradi nejasno narisane linije v vodničku je preplezal nekoliko lažjo varianto. Ostali starejši člani so preizkušali Hueco warm up (6B) ali pa le utrujeni čakali na odhod. Sam sem medtem hitro povezal gibe v liniji Flower in the Sky (7C+), nato pa se pridružil ekipi na Hueco Wall. Tam smo se Ambrož, Miha in jaz spopadli z linijo M13 (7C+), ki predstavlja pravo preizkušnjo za prste. Po kratkem projektiranju mi je uspelo premagati to zahtevno krimpažo. Miha se je solidno držal, a mu za uspeh manjka še nekaj treninga in izkušenj, medtem ko Ambrož trenutno ni v svoji najboljši formi.

Tabor je bil več kot uspešen – nekateri so prvič okusili čar plezanja balvanov v skali, drugi so premikali svoje meje in pridobivali dragocene izkušnje. Čeprav utrujeni, smo se vrnili domov polni navdušenja, lepih spominov in sveže motivacije za nove plezalne podvige.

Za nami je skoraj že drugi mesec napornih treningov naših mladih tekmovalcev.

Že v začetku meseca, 5.10.2024 smo se s starejšo tekmovalno skupino odpravili na trening v ljubljansko Balvanijo. Mislim da je bil trening v celoti zelo uspešen, plezalo se je tisto, kar nam v teh koncih primanjkuje in to so seveda malo zahtevnejše platke in bolj tekmovalen stil balvanov, s skoki, čudnimi pozicijami itd. :) Več si lahko preberete v spodnjem odstavku, ki ga je spisala Eva Sluga.

"Že tekom tedna smo razmišljali kam bi se odpravili plezat čez vikend, na koncu pa smo se skupno odločili, da bo trening izveden v Balvaniji. V soboto 5. oktobra, smo po enodnevni pavzi plezali v Ljubljani. Ob dveh popoldne smo se zbrali pri osnovni šoli Leskovec, od koder nas je trener Ambrož s kombijem odpeljal do plezalnega
centra.
Treninga smo se udeležili Miha, Vita, Katja, Eva, Lana in Jure. Skupaj smo se ogreli in splezali še nekaj lahkih bolderjev, potem pa smo se lotili tudi težjih. Plezali smo predvsem slab-e in bolderje s skoki, saj je pri nas to težje izvedljivo. Do okoli osme ure smo se vsi naplezali, da pa si povrnemo energijo, smo šli še v Mcdonald's. Vožnja nazaj je bila tiha, v Leskovec pa smo se vrnili okoli desete ure. Tam so nas pričakali starši, ki so nas odpeljali domov."

Kmalu po tem, pa se je nekaj članov starejše tekmovalne skupine udeležilo tudi 2. Zagrebačke lige. Tokrat so se na tekmo podali zgolj trije, ampak glaven razlog ne tiči v tem da ostali ne bi želeli iti, ampak je to, da je takoj naslednji dan potekala tudi 1. tekma Frikšn lige, zato so vsi mlajši od 14 let tekmovali tam! Spodaj nekaj besed Vite Omerzu o 2. Zagrebački ligi, ki je tako kot Miha in Aljaž ponovno plezala v velikem finalu runde.

"V soboto 19.10. smo se zopet udeležili Zagrebačke boulder lige. Na tekmi smo sodelovali jaz(Vita), Miha, Eva in pa trenerja Ambrož in Aljaž. Ob 13.00 smo se odpravili iz Krškega in na poti do Zagreba v Brežicah pobrali Aljaža. Tekma se je začela ob 14.00, mi pa smo začeli s plezanjem malo kasneje. Kvalifikacije so trajale do 18.00, ker pa smo bili že vsi dokaj utrujeni, smo končali nekoliko pred časom zaključitve. Kvalifikacijski balvani so bili precej težki, saj so vsebovali veliko zahtevnih gibov, vsebovali so tudi nekaj bolj dinamičnih gibov. Na splošno se nam je zdelo, da so bili balvani bolj namenjeni višjim tekmovalcem, zato so bili za naše malo manjše člane bolj zahtevni. Po kvalifikacijah smo odšli nekaj pojest, da smo si znova napolnili moči za finale. V finale smo se uvrstili jaz, Miha in Aljaž. Približno pol ure pred začetkom finala smo se morali vsi finalisti zbrati v izolacijski coni, kjer smo se ogreli, da ne bi prišlo do kakšnih poškodb. Še vedno ne vemo kaj se je zgodilo, ko smo morali v izolacijski coni čakati še pol ure dlje (Aljaž je med tem časom malce zadremal). To ni bila ravno idealna situacija, saj smo se do finala že ohladili in pri nekaterih je to verjetno tudi vplivalo na končni rezultat. Finalni balvani so bili težki in so nam vsem povzročali malo težav. Na koncu je bil najuspešnejši Miha, ki je dosegel 2. mesto. Po podelitvi smo se izmučeni odpravili nazaj proti Krškem."

Za dodatek pa še nekaj besed s 1. jesenske Frikšn lige, katere smo se udeležili s kar 10timi mladimi nadebudnimi tekmovalci! No, nekaj izmed njih, Zoja, Lana in Bor so že skoraj naši mladi veterani a vseeno ;) Poleg njih so se tekme udeležili tudi vsi mladi tekmovalci, ki letos prvič bolj resno trenirajo v mlajši tekmovalni skupini in je bila to tudi ene vrste uvertura v njihovo tekmovalno sezono.
Najmlajši; Liam, Žan in še en Žan ;D so po moji oceni plezali zelo dobro in se super spopadli z malo bolj dinamičnimi balvani, ki so za večino nekaj, kar so najmanj trenirali do sedaj.
Malo starejša druščina; Nejc, Lea, Maša in Ajda so skupaj pod vodstvom Eve Sluga (ki od letos pomaga pri samih treningih najmlajših in pridno nabira trenerske izkušnje) plezali dobro. Potrebno pa je poudariti, da so imeli nekaj res težkih balvanov pri tej starostni skupini, saj je bila tudi kategorija številčno največja. Kljub temu so se dobro borili, preplezali vsaj polovico balvanov, pri nekaterih padali z vrha, pri drugih pa ugotavljali kako narediti uvodni skos.
Pa seveda, da ne pozabimo še na prej omenjeno starejšo trojico, tudi oni so imeli v svoji rundi kar nekaj zahtevnih balvanov, kar nekaj teh pa so tudi preplezali. Izpostavil bi en bolder, ki je imel poleg začetnje koordinacijske zagonetke še malo bolj tehničen vrh in 10. balvan katerega je v čisto zadnjem delu tekmovanja preplezal Bor Klenovšek, to je bila tehnična platka, ki ga je popeljala na stopničke in je tako tekmovanje zaključil na 3. mestu.

V splošnem super prva tekma za mlajše kategorije, trenerji smo s prikazanim zadovolni in sledimo naprej začrtani poti treningov! Kaj kmalu (v novembru) bodo na sporedu naslednje tekme, to bo 3. Zagrebačka liga in 2. Frikšn liga. Med počitnicami pa z manjšo oz srednje veliko ekipo skočimo na 3 dnevem tabor na slovensko primorje!

Spodaj si lahko pogledate še nekaj fotk z zgoraj omenjenih dogodkov.

Vikend dnevi med 18. - 20.10.2024 so bili rezervirani za nas, pakovske dedce. Kljub začetni napovedi o 100 kilometerski burji za vikend je vseh 12  udeležencev vztrajalo in verjelo, da se vreme do vikenda ziher porihta...

Stalnica je že, da dedci ne dobimo kombija od Športne zveze Krško in tako smo tudi letošnji petek ob 16.00 na moč tlačili opremo v premajhne prtljažnike. Veliko gostoljubja, potrpežljivosti in prijaznosti sta nam izkazala naša gostitelja Hajdi in Pero na naslovu Šegote 69, pri Stinici. Dva dni smo plezali na območju Strogirja, kjer v glavnem prevladujejo kače, medvedi in lepe plataste športnoplezalne večrastežajne smeri z izredno ostro skalo. Mi smo našli le slednje. Pa tudi lepa poka se najde vmes. Ker so nekateri fantje plezali prvič večraztežajke, smo že v avtu naredili "šnelkurs", ter povadili teorijo, gibanje naveze, spust po vrvi in ostale nujne manevre..., jih že naslednji dan prenesli v prakso v smeri sami. Oba dni nas je v stenah nad Stinico grelo jesensko sonce, občasno pa nas je ohladila prijetna sapica oslabele burje. Andrej, Maks in Boštjan so v nedeljo prehodili najlepši del Primužičeve staze od Zavižana do Alana. V Krško smo se vrnili v nedeljo okoli 20. ure.

Če na kratko povzamem... ta vikend smo bili Pakovski dedci najboljši plezalci na svetu!

Plezali in družili smo se:  Arno, Matej Z., Blaž, Matej B., Bojan, Boštjan, Val, Matic, Miha, Andrej, Maks in Peter

Še pesmica:

Moški vikend smo imeli, fino pili, mal peli.

Pri Haidi apartma smo si najeli, kulinariko dobro tam smo meli.

Čas za rekreacijo smo si vzeli, zjutraj plezat smo hiteli.

Ko v steni na sončku smo se greli, mrzlo pijačo smo vsi želeli.

A želja po plezanju bila je velika, zato ''splezat še eno'' to je olika.

Dobra družba, res prava ekipa, s smehom polna, da te kar na rit skipa.

Morda kako damo naš ''sausage fest'' mika, a kaj, ko ta z bingelnom ne miga.

Brko