V okviru Brežiškega športnega vikenda bomo tudi letos odprli naša vrata in povabili vse, ki si želite izkusiti navpičnice ali celo previsje naše brežiške velikanke, da se nam pridružite - in sicer v petek, 19. septembra, od 18. ure naprej, v športni dvorani Brežice. Za vstop v dvorano/pod steno so potrebna čista obuvala (plezalcem pa je navadno na voljo rumena garderoba pod tribunami).

Se vidimo!

Kot je tradicija že destletja - vsako leto izvedemo vsaj en začetni tečaj športnega plezanja in tudi letos ne bo nič drugače. Z oktobrom (3. 10.) začnemo jesensko izvedbo, informativni sestanek pa bo že v petek, 26. septembra, ob 19. uri, pod našo steno - velikanko v športni dvorani v Brežicah.

Več o tečajih, izvedbi in vsebini si lahko prebereš na našem spletišču, dodatne informacije in prijave pa zbiramo na info@pak.si.

Vabljen_a, da se pridružiš naši sredini!

Letos vabljene kljubske dame v plezališča na otok Krk. Tabor bo trajal od peteka, 3.10. popldan do nedelje, 5.10. zvečer.

Odhod bo predvidoma ob 16stih iz KK. Točno mesto zbora se še dogovorimo.

Plezale bomo v plezališčih: Portafortuna, Bag, Belove stene in daljše smerce na Krku (Golnar)  Za rezervo imamo plezališča nad Rijeko:  Kamenjak in Vela Peša.  Hiško še rezerviram. 

Pa prav leeeepe pohodne ture.

Veliko se vas je že prijavilo, ostale pa še z veseljem vzamemo zraven.

Prijave k Sandri: sandra@pak.si , 031623167

V Posavskem alpinističnem klubu tudi letos izvajamo vadbo športnega plezanja. Predšolske otroke, osnovnošolce in srednješolce vabimo na naše plezalne stene v Športni dvorani Brežice, v MC Krško in v športni dvorani OŠ Brestanica.

Prijava na vadbo je možna samo preko spletnega obrazca (Po končani prijavi na mail prejmete sporočilo, v katerem se nahaja povezava za potrditev prijave, potrditi morate vsak prijavljen termin, v nasprotnem primeru prijava ni zaključena in vidna).

Vpis je zaradi izjemnega zanimanja za plezanje omejen, saj želimo vadbe izvajati kvalitetno in predvsem varno. Pomembno: otroka prijavite tudi, če je določen termin že zapolnjen, saj se v  prvem mesecu otroci še odločajo med več športi in je tudi nekaj odoajv.

Po spletni prijavi je potrebno ob prvem obisku vadbe prinesti še izpolnjeno in podpisano pisno prijavnico. Tako bo prijava tudi uradno zaključena.

V osnovi so vadbe zasnovane v podobni obliki kot lansko leto, priporočamo pa, da preberete opis vadb, kjer se nahaja tudi nekaj ključnih informacij.

Dodali smo 2 novi skupini,  dodaten trening za srednješolce, ki je na urniku v ŠD Brežice ob ponedeljkih od 18:00-19:30 (kot lansko leto pa imajo srednješolci še 1 termin v ZMŠ Krško ob sredah 19:00-20:30).

Kot obljubljeno smo dodali tudi perspektivno skupino v ŠD Brežice ob sredah od 17:45 do 19:00 letnik 2014 in starejši, v katero se prosim ne vpisujte sami, saj je za udeležbo v njen potrebna moja odobritev. Kot rečeno nekateri ste bili v to skupino že povabljeni, glede na lanske ambicije ali opažanja na vadbah (priporočilo trenerjev), če je bil pa kdo izpuščen in meni, da spada v to skupino ali pa se ji želi priključiti, me kontaktirajte in se pogovorimo.

Imamo tudi 2 tekmovalni skupini, eno za mlajše tekmovalce in drugo za malo starejše. Kot za perspektivno skupino, se tudi k tema skupinama priključite preko vabila trenerjev ali s predhodnim pogovorom z vodjo vadb.

Letos z rednimi vadbami začnemo že v ponedeljek, 8. septembra (Brežice) oz. torek, 9. septembra (MC Krško in Brestanica).

Informacije: Ambrož Novak, 051 387 799, info@pak.si

V Posavskem alpinističnem klubu tudi letos izvajamo vadbo športnega plezanja za odrasle. K lanskemu enemu terminu v ŠD Brežice, ki se izvaja ob sredah 19:00-21:00, letos dodajamo še nov termin, ki bo ob ponedeljkih v MC Krško od 18:00-20:00!

Prijava na vadbo je možna samo preko spletnega obrazca (Po končani prijavi na mail prejmete sporočilo, v katerem se nahaja povezava za potrditev prijave, potrditi morate vsak prijavljen termin. Ker sistem prijav za odrasle še ni čisto dodelan, podajamo napotek: v drugem koraku namesto podatke staršev ponovno vnesite svoje podatke.) Osnovne informacije glede vadb, plačila in opreme so enaka kot pri otrocih, zato vas spodbujamo, da si jih preberete. Po spletni prijavi je potrebno ob prvem obisku vadbe prinesti še izpolnjeno in podpisano pisno prijavnico (a samo v primeru, da se še niste nikoli pred tem včlanili v klub in izpolnili takšne prijavnice).

Vpis je zaradi izjemnega zanimanja za plezanje omejen, saj želimo vadbe izvajati kvalitetno in predvsem varno.

Letos z rednimi vadbami začnemo že v ponedeljek, 8. septembra (MC Krško) oz. sredo, 10. septembra (ŠD Brežice).

Informacije: Ambrož Novak, 051 387 799, info@pak.si

Zadnja avgustovska sobota leta gospodovega 2025 je bila namenjena velikemu dogodku za našo malo sredino: akciji preopremljanja našega svetišča Nad Savo. Medse smo na pomoč povabili glavne slovenske protagoniste na opremljevalski sceni na čelu z legendarnim Vilijem Gučkom in legendama v nastajanju – Jurijem Ravnikom in Rajkom Zajcem. Pridružil se jim je še mojster Popo – Miha Popovič, na pomoč se je iz sosednje Sevnice pripeljal »naš« Edo Nepužlan. Lokalne barve smo zastopali Bojan Zorko, ki smo mu edinemu zaupali tudi mašinko, steno pa smo v jutranjih urah pripravili – nato pa se do večera ukvarjali s potjo – Miha Rainer, Jakob Mlakar in Nejc Pozvek, dopoldne je z nami rila tudi naša zlata Andreja Malus.

Do toplega kosila, ki smo ga v blaten in drseči breg zvlekli iz sosednje gostilne »Na gnoju«, je bilo pripravljenih večina lukenj, po kosilu pa je sledilo lepljenje nove robe. Osrednji protagonisti so do našega lokalnega kotička pokazali veliko mero naklonjenosti, da ne rečem navdušenja, in oplemenitili nekatere detajle ter obstoječe linije celo nadgradili z nekaj variantami. V duhu časa smo pristali tudi na nekatere minimalne korekcije v smeri plezanja z manj »jajc«, kar je bojda tudi bolj varno;) Pod črto pa smo le izjemno hvaležni za to, da nas je na domu obiskal Projekt O.S.P. in tako na najlepši možen način dopolnil četrtstoletnico našega plezališča.

Hvala vsem, še dežju, ki nas je, graditelje dostopne ceste, močil vse popoldne in naredil izjemne drsalne razmere. Zdaj, ko se je lepilo že posušilo, nam ostaja le še dolg odstranjevanja stare robe. In pa seveda vabilo vsem vam, da pridete pogledat.

Trenutno zastopstvo linij je približno prikazano spodaj, kako smo se imeli, pa najbolje prikaže Mihova galerija.

Drugi večdnevni tabor večraztežajne šole PAK se je zasidral na Gorenjskem, na koncu (ali začetku) Doline – to je Zgornjesavske doline, kjer nad Ratečami kraljuje sevniška postojanka Slatna. Naj takoj na začetku izkažemo zahvalo PD Lisca Sevnica za gostoljubje! Dobra napoved in znova le približno polovična udeležba tečajnikov sta definirali dogajanje od Marijinega petka, 15., do klasične nedelje, 17. avgusta; nekateri so začeli že predčasno, nekateri tako tudi zaključili ali se priključili le za en dan.

Generalno in prevladujoče mnenje je, da je bil mini tabor uspešen. Plezalski veterani smo znova malce premigali kosti (z izjemo tistih, ki jim vseskozi uspeva vzdrževati visoko raven), udeleženci tečaja pa so vsi po vrsti dobili svojo »dozo« znanja in izkušenj – kolikor so si želeli in zaslužili. Znova smo ugotovili, da so gore še vedno kar daleč in še vedno precej visoke, na trenutke tudi zelo resne. Vsi smo se izkazali z dobro voljo in zavzetostjo, vsak je prispeval po svojih močeh in uspelo nam je odlično plezalno druženje. Udeležencem tako velja le pohvala za pristop in doprinos v našo ferajnovsko skupnost, ki jo na ta način gradimo, povezujemo, krepimo …

Podrobno poročilce po dnevih pa je sledeče …

V petek je bila prva na delu naveza Matej Zorko, Andreja Malus in Jakob Mlakar; po premišljevanju in usklajevanju ciljev se odločijo za Hudičev steber v Prisanku, kjer jim družbo dela še nekaj drugih (počasnejših) navez, a so vseeno zadovoljni z dnevnih izkupičkom. Večina ostalih ta dan zaradi časovne omejitve (odhod od doma) izbere nekoliko lažje ture; Sandra Voglar, Romana Tomšič in Boštjan Prosenik gredo iz Remšendola na prvo od Rabeljskih špic ter ugotovijo, da tovrstna brezpotja niso šala. Velika ekipa se pod vodstvom Petra Sotelška poda v dolino Belega potoka/Belih vod in napade tamkajšnjo lepotico - Diretissimo v Visoki polici; na velikopotezni turi v lepem sončnem vremenu sta ob Petru plezali Tanja Sotelšek Tušek in Bojana Pleterski, za njimi pa Grega Miklič in Luka Žveglič. Vsi so izkušnjo pohvalili, zgodbe bodo ostale v trajnem spominu. Miha Rainer in Nejc Pozvek sva po nekaj propadlih idejah na koncu pristala v Loški Koritnici in sprejela dolg dostop do Špice v Planji, tam pa preplezala skoraj idealno linijo moderne športne smeri Eremit (razmerje hoja:plezanje 3:1 pove marsikaj o turi).

Soboto smo zastavili v zmerno ambicioznem duhu; večina se je zadovoljila s plezanjem v severni steni Nad Šitom glave; Matej, Andreja in Peter P. so plezali Madonno, Peter S., Tanja in Bojana kombinacijo smeri okoli Tandare Mandare, Blaž Kramer, Grega in Luka pa so oddelali Smer po zajedi. Sandra, Boško in Roma so se potepali okoli Kanina (Žrd), Miha, Jakob in Nejc pa smo splezali še eno dolgo športno – Briljantino v Mangartu.

Po soboti so se naše vrste nekoliko razredčile, a smo nedeljski plezalci vseeno kljubovali slabi vremenski napovedi. Jakob in Andreja sta v NŠG preplezala varianto smeri Za dva groša Fantazije, za njo še smer Pikaču, Peter P., Bojana in Nejc pa smo zlezli Juševo. Kolesarji in pohodniki so ta čas odkrivali lepote Gorenjske, sredi popoldneva pa smo, začudeni nad še vedno solidnim vremenom, odpujsali proti domu.

Miha je o svojih doživetjih prispeval čudovito zgodbo, galerija in ostali prispevki pa so še v nastajanju.

Nejc Pozvek

Konec junija smo se PAKovci tradicionalno podali v PAKlenico. Tokrat v veliki večini med sredo, 25., in nedeljo, 29. junijem, rdeča nit letošnjega plezalnega dela pa je bila šola večraztežajk; ture se je udeležila dobra polovica tečajnikov – 6 udeležencev. Pakleniški teden so sicer otvorili naši »Avstralci«, ki so v Pakli preizkusili predvsem športnoplezalno pripravljenost, najdlje sta – kakopak – ostali Roma in Nina, levji delež posavskih glasov v kampu Popo in okoliških apartmajih pa smo v osrednjih petih dneh predstavljale aktivne družine, pari, takšne in drugačne naveze, ki zgodnje poletje in z njim vrhunec dolgih dni radi preživimo med morjem in strmimi pečinami. Stene, morje, kolesarske in pohodniške ture so ponudili številna nepozabna doživetja, prav tako bodo v spominu ostala večerna druženja ob mojstrih žara, mladinci so imeli svet in zgodbe zase.

In ker smo velik del časa namenili šoli večraztežajk, nanizajmo, kaj se je plezalo (približno v časovnem zaporedju; naveze s tečajniki): Albatros (Pozvek-Rainer), Flex&Rex (Voglar-Pleterski-Rainer S.), Zubatac + Orada (Pozvek-Pleterski-Voglar-Pozvek Lapuh), Centralni kamini (Sotelšek-Pleterski-Medved), Oliver Dragojević (družina Rainer), Severni greben + Akademski smjer (Pozvek-Sojč-Šalamon), Centralni kamini + Bračni smjer (Malus-Rainer in Zorko-Luzar), Bora (Zorko B.-Blaznik), Paparazzi (Zorko B.-Rainer), Doktor Frankenstein (Sotelšek-Sojč-Tušek Sotelšek), Trik/Šaleški smjer (Zorko-Luzar), Bračni smjer (Tomšič-Blaznik).

Ob predstavljenem naboru smo v različnih »netečajniških« navezah plezali še Mosoraško, Dreaming the lost friends, Juho, Rebeko in Danajo, Armadillona, Ljubljansko, Circus, gotovo pa smo pozabili še kakšno (ki ni vpisana v knjigi vzponov).

O pristnih, močnih, nepozabnih doživetjih lahko preberete v Bojanini zgodbi, oči napasete v galeriji (hvala Mihi Rainerju), ob poročilu pa pristavljamo doživet Jurijev zapis.

Govori se, da se prihodnje leto morda zamenja destinacija? Važno, da boš zraven!;)

Nejc Pozvek

V PAKlenico sem odšel z velikimi pričakovanji, po vseh lepih besedah, ki so se večkrat vrtele med letom šole večraztežajnih smeri. Kamp se mi je udomačil po parih urah skupaj z nekaj novimi obrazi sosedov, ki so se postopoma vračali s plezanj ali plaž. Za začetek vzpona štejem večerne priprave in pogovore o sestavi naveze, pa o izboru smeri. Ne vem po pravici ali smo dogovoril za Severno rebro ali Severni greben kot prvo smer in Akademskim kot drugo. Sproščenega vzdušja je bilo še od preteklega dne, čutil sem pa tudi že veliko pričakovanja plezalcev za naslednji dan. Z ogledom skic se mi je večer zaključil ob neki spodobni uri. Nejc, ki je vodil našo navezo, mi je zjutraj pred odhodom dodobro reduciral planirano prtljago, Urška, mislim, da jo odnesla nekoliko bolje. Po nekaj korakih iz parkinga smo v jutranji svežini kanjona dokaj hitro prišli do vstopa smeri. Severni greben se je začel tako prijazno, da bi človek lahko pozabil, da pleza, medtem ko lahko posluša škržate in se razgleduje po kanjonu. Zgornji del smeri mi je bil še lepši. Od komotnih mest sidrišč, do bršljana in preduha, celo Nejc je si je nehal žvižgat od lahkotnosti sprehoda, ki ga je dolgočasila, se mi zdi, v prvem delu. Pravljice je bilo relativno hitro konec, moči pa po eni uri plezanja še ogromno. Po poti vstopa v drugo smer smo srečali še kolege iz šole, ki so se prav tako selili na svojo sledečo smer. V Akademskem je Urša prevzela vodstvo, mene je pa že na prvem raztežaju uspelo tako navit, da sem posledice čutil še tričetrt poti nadaljevanja. Škržatov in razgledov, priznam, da sem opazil manj, čeprav so bili še bolj impresivni (morje). Dokler sem videl Urško ali Nejca sem skeniral vsak njun gib. Tako sem do zadnjega raztežaja nekako imel rešitve, energije pa verjetno vedno manj. Kamin na koncu je bil zame neizvedljiv. Še dobro da sta Nejcu in Urški na vrhu priskočila na pomoč mimoidoča Bojan in Maja, da je lahko s tehniko »vlečenja prasice« (po Sandrino) naša naveza uspešno zaključila vzpon. Pazljivosti in potrpežljivosti smo potrebovali še za sestop po zajlah in melišču. Po nekaj urah plezarije in sestopanja je bilo, enkrat za spremembo, videt asfalt na parkingu nekaj lepega. Tura je bila lepa in huda, boljše skale si nisem mogel zamislit, tudi koristnih nasvetov je bilo en kup. Izkušnja je bila super, prav tako tudi družba. Prijeten občutek skupnosti v brenkanjih po večerji je držal še nekaj časa in bo ostal lep spomin.

Jurij Šalamon