Redne prijave so polne in trenutno sprejemamo samo še vpise v čakalno vrsto!

PAKovci po dolgih letih znova pripravljamo tabor za osnovnošolce na naših vadbah. V tednu po zaključku šole bomo z otroki plezali in se družili v plezališču Podgorje (pod Lisco). Na povezavah najdete informacije in prijavnico, več informacij pa preko e-pošte ali neposredno pri vodji Sandri Voglar (031 623 167).

Veselimo se čudovitih skupnih doživetij!

Januarja vsako leto (oz. že od 15.12.2025 naprej) lahko preko našega kluba obnovite članstvo ali se na novo včlanite v krovno organizacijo Planinsko zvezo Slovenije (PZS).

Člani PZS so zavarovani pri Zavarovalnici Generali d.d. Zavarovanje zajema nezgodno zavarovanje, zavarovanje stroškov reševanja v tujini s 24-urno asistenco in zdravstveno asistenco za tujino ter zavarovanje zasebne odgovornosti.

Članom so na voljo popusti pri nočitvah v planinskih kočah v Sloveniji in tujini ter številni popusti in dodatne ugodnosti pri nakupih, vstopninah, vozovnicah in drugih storitvah. Vrste članstva si lahko ogledate na spletni strani PZS.

Ker se je v preteklosti izkazalo kot problematično prevzemanje znamkic, smo se za letošnje leto odločili, da bi bil primaren način obnovitve ali nove sklenitve članstva preko PZS-jeve spletne strani. Tu se nahajajo tudi kratka navodila za izvedbo spletne včlanitve. V kolikor sklepate članstvo prvič, bodite pozorni, da izberete društvo: Posavski Alpinistični klub.
Postopek je hiter in enostaven, znamkico pa po pošti prejmete direktno na vaš naslov. Potrebujete zgolj kartico za plačilo preko spleta ali pa paypal račun.

V kolikor kdo potrebuje pomoč, pri spletni prijavi me lahko pokliče, ali pa se dogovorimo in vam pomagam pri izvedbi spletne prijave ob kakšni kavi. :)

Po prejemu potrditvenega maila, da je vaša članarina urejena, se v istem mailu nahaja tudi povezava do vaše e-izkaznice PZS, ki si jo lahko pošljete na mail ali pa jo natisnete, shranite itd.

Seveda pa v primeru, da spletnega naročila ne morete izvesti, še vedno ostaja opcija, da članarino poravnate na klubski TRR kot prejšnja leta, več spodaj.

Če se prvič včlanjate v PZS preko našega kluba, morate ob prijavi nujno izpolniti tudi pristopno izjavo PZS in jo skenirano (NE fotografirano!) poslati na info@pak.si ali original na naslov kluba: Cesta krških žrtev 105, 8270 Krško (predhodno pokličite Ambroža na 051 387 799). Ob včlanitvi prejmete tudi novo izkaznico (kartico), ki stane dodatna 2 EUR.

Podatki za nakazilo:

Če nakazujete za družino, se poslužite namena: Članarina PZS - Družina Priimek. Da bomo lažje vedeli, kdo vse sestavlja vašo družino, sporočite podrobnosti na info@pak.si. Vrednost nakazila si preračunajte sami - upoštevajte tudi družinske popuste (vrste članstva). Izkaznica (kartica) za nove člane stane dodatna 2 EUR.

Opozoriti velja, da je za tiste, ki se gibljete tudi po tujih gorah, zelo priporočljiva A članarina (za alpiniste in strokovni kader z licenco praktično obvezna).

Znamkice lahko prevzamete na naslovu kluba, ob predhodnjem dogovoru (prej pokličite na 051 387 799 - Ambrož) ali v ŠD Brežice po dogovoru.

Vabilo na letošnji tabor, ki se bo prestavil iz tradicionalne Paklenice v Canazei, ki je v sredušču Dolomitov, ob masivih 

Sella, Sassolungo, Marmolada. Področje ponuja ogromno izbire – od kratkih športnih smeri do klasičnih dolgih linij in ferat. 

Tabor bo potekal od četrka 25 do nedelje 28 junija. Prijave in vse info. Matej

Tokrat bom za izjemo od preostlaih poročil malo krajši, razlog pa bo hitro znan.

Žal nam je vreme odneslo uradno 4. tekmo Vzhodne lige, ki bi morala biti v Prevaljah a zaradi dežja plezanje na zunanji steni ni bilo mogoče. No tako smo pristali na šele 2. balvanski tekmi v sezoni in za nas 3. tekmi na sploh (če odštejemo težavnost) v Bolderaju v Celju. Super nov balvanski center, ki še ni odprt leto dni.

Glede same tekme pa tako, zjutraj so plezali najmlajši, pri nas sta bila to Žan Oštrbenk in Anže Preskar. Kot boste videli pri vsaki posamezni kategoriji ton tekme, je bilo tudi pri mlajših tako, da so jih pričakali izjemno težki balvani. Sicer mogoče pri mlajših še ni bilo tako "strašno" kot kasneje a je bilo že tu opazno. Žan je dosegel 4 vrhove in končal na 8. mestu, Anže pa je imel smolo pri enem izmed vrhov in tako končal z dvema preplezanima balvanoma in 18. mestom.

Pri starejših cicibanih so plezali; Fiorelli Žan, Liam Ledić, Zara Hotrko, Zala Omerzu in Lora Kurinčič. Slednje 3 so se prvič udeležile balvanske tekme, škoda da je bila ravno ta zamočena s strani postavljalcev... Kaj povedat? Nič kaj veliko, vsi so preplezali zgolj po 1 balvan in osvojili 3 ali 4 cone. Še zdaleč to ne odraža kakšni plezalci so ampak zgolj to, kako lahko napake postavljalcev krojijo razplet tekme..

Pri maljših deklicah in dečkih je bilo podobno, tu so tokrat naše barve zastopale samo punce; Fiorelli Lea, Lubšina Lana, Ogorelc Lara in Sotelšek Ajda. Zgodba podobna kot rundo pred tem, morda še malo začinjena saj smo imeli kar 10 tekmovalk ki pri puncah niso zabeležile nobenega vrha! Od naših se je najbolje odrezala Lana z enim vrhom in petimi conami, sicer bi lahko preplezala še kakšen balvan a ker je bilo povsod veliko čakanja to žal ni bilo možno, s tem si je zagotovila 21. mesto izmed 57tih tekmovalk. Da morda dodam ob tej priložnosti, vsi tekmovalci imajo na voljo 10 balvanov, v osnovi je tako (oz naj bi bilo..), da so najtežji (8-10) namenjeni temu da razporedijo najboljše (top 5, 10), balvani 4-7 da razporedijo tekmovalce med 10-50 mesta (odvisno od velikosti kategorije) mestom in 1-3 preostanek..

No, pa smo že pri kategoriji starejši deklice dečki, tu sta plezala Zoja Moškon in Bor Klenovšek. Pri teh kategorijah so končno sprejeli odločitev in nekatere balvane malenkost olajšali ali pa niso prešli na še težje balvane, tako da v osnovi malo boljša runda kot prejšnje, sicer izrazito težja za dekleta v primerjavi s fanti, saj tekmujejo na istih balvanih in ker so prednjačili skoki in dinamični gibi je imela višina velik vpliv, ki pa žal puncam v primerjavi s fanti ni v prid.. Bor je začel super, hitro opravil z nekaj dinamičnimi bolderji, potem pa se mu je malo zataknilo pri malo bolj fizičnih in tehničnih balvanih, tekmo je končal na 11. mestu, s petimi vrhovi in sedmimi conami. Zoja je tudo dobro začela, preplezala dinamičen balvan, in previsne krimpe, potem pa se je malo zataknilo in je veliko poskusov namenila probavanju preostalih skokov. Tekmo je končala na 16. mestu.

Vzporedno z njimi pa so plezali tudi kadeti in kadetinje. Težava tudi tu ista razlika med fanti in puncami a poleg tega ja, v primerjavi z preostankom dneva kar ok, a še vedno kar težka runda. Imeli smo kar 7 predstavnikov; Groboljšek Bino Katarino, Pino Rožman, Jakoba Mlakarja, te trije so bili letos na svoji prvi tekmi Vzhodne lige in preostanek klasične ekipe; Eva Sluga, Vita Omerzu, Miha Petrišič in Katja Mešiček. Punce so s težavo nabirale vrhove in se preizkušale v težkih skokih, največ uspeha je imela Katja, ki je preplezala 4 balvane, 6 pa jih je prišla do cone, prav tako pa je pri kar dveh oz. treh balvanih padala na zadnjih gibih. S kančkom sreče in odločnosti bi lahko stisnila še kakšen vrha vseeno plezala je dobro in lepo tekmo pa je končala tik pod zmagovalnim odrom na 4. mestu, tako da super! Lahko rečem pa kot je v navadi, je našo "čast" rešil Miha Petrišič, uspešen je bil v vseh 10tih balvanih! Tako da se jih je dalo splezati a je bilo res težko! V zadnjih minutah tekme je dosegel vrh 5. balvana (ki ga je pustil za konec) in si tako zagotovil svojo prvo zmago na Vzhodni ligi! Kaj dodati? Super je gledati njegovo plezanje, večina balvanov je preplezal z odliko in demonstriral kaj se da doseči z rednimi treningi in pridnim delom! (da ne bo pomote, platke ga še vedno malo matrajo, ampak jih je polezel, čeprav ne v 1.! ;D)

No tako, pa ni bilo preveč kratko a vseeno :)

Ne pozabite, naslednji vikend na sporedu kar 3 tekme Vzhodne lige, vse v Slovenski Bistrici in to je tudi letošnji zadnji tekmovalen vikend pred počitnicami!

Spodaj še nekaj fotk s same tekme.

V soboto 09.05.2026 smo pripravili poseben dogodek, to je bilo področno osnovnošolsko prvenstvo, a tokrat v balvanskem plezanju v Športni dvorani Brežice. Z razliko od preteklih let, ko so se je plezala težavnost oz po domače na štrik in kjer zmaga tisti z doseženo najvišjo višino, smo tokrat plezali balvane, kjer bolj do izraza pride dinamika, moč, koordinacija zmagovalec pa je tisti, ki v vseh balvanih nabere največ točk.

Da je bila izkušnja še toliko bolj pristna, smo iz naših sten posebaj za tekmo pobrali najboljše oprimke in sva z Aljažem Motohom pripravila zabavne izzive za naše osnovnošolce. Seveda brez pomoči starejših tekmovalcev bi takšne akcije predstavljale nemogoč zalogaj, a na srečo vedno z veseljem pripomorejo bodisi pri pobiranju oprimkov, pripravi prizorišča in tokrat tudi s tem, da so našraufali enega izmed balvanov.

Pa gremo po vrsti, planiranje za tekmo se je pričelo že vsaj kakšen mesec pred samim dogodkom, najprej je bila sprejeta odločitev, da se izvede balvanska tekma, nato je bilo treba naštudirati pravila in poskrbeti, da bo vse regularno. Za vzor smo si vzeli starejše tekme Vzhodne lige, saj na naši steni manjka nekoliko prostora in smo lahko postavili skupaj 6 balvanov. Tedne in dneve pred tekmo pa sva z Aljažem namenila predvsem planu kakšne bolderje postaviti, katere oprimke uporabiti, da bo vse potekalo čim bolje, da po eni strani ne bo prelahko, po drugi pa ne pretežko.

Tako smo prišli do dneva tekme, zjutraj smo do konca uredili tekmovališče, pripravili vse za tekmovalce, kot tudi za obiskovalce, ki jih ni manjkalo, predvsem pri najmlajših. Na dan tekme je pomagalo nekje 15 prostovoljcev v različnih vlogah. Nekateri so bili sodniki na balvanih, drugi so otroke ogrevali, tretji usmerjali, seveda ne smemo pozabiti tudi na spikerja, ki je skrbel, da je bilo v dvorani dobro vzdušje in gledalcem približal samo tekmovanje, pravila, dogajanje... Zjutraj oz. dopoldan (10:00) se je začel tekmovalni del, najprej za najmlajše 1. in 2. razred. Tu je bilo kot omenjeno vzdušje in publika najštevilčnejše. Pri mlajših je bila želja, da so balvano malenkost lažji, saj se s tovrstnimi tekmovanji v večini srečujejo prvič in je predvsem pomembno da se počutijo dobro, pokažejo kaj znajo staršem, babicma, dedkom.. Super uvod v tekmovanje in dobra popotnica za preostanek dneva. Največja "napaka" v dnevu se je pripetila v kategoriji 3. in 4. razred, saj se je po prvi rundi izkazalo, da so balvani malenkost prelahki (predvsem ker so se tekme udeležile predstavnice Sevnice, ki že na Vzhodni ligi posegajo po najvišjih mestih). Tekmo smo ustavili za cca 5 minut, z Aljažem sva prilagodila težavnosti dveh balvanov in runda se je začela od začetka. Prilagoditev je bila ravno pravšnja, da so se tekmovalke in tekmovalci lepo razporedili in večjih delitev mest ni bilo. Dan se je hitro odvijal, kategorija kjer so plezali učenci 5. in 6. razredov je minila ekspresno, saj je bilo tu najmanj prijavljenih. Na koncu pa so plezali še otroci zadnje triade, se pravi 7., 8. in 9. razred. Tu smo lahko balvane zastavili že kar konkretno, vključili tudi malo več dinamike, kakšen skok in balvane, ki so zahtevali malo bolj natačno in kompleksno gibanje. S tem smo tudi zaključili uraden del tekme, ki je bila po  mojem mnenju zelo uspešna in jo bo potrebno v prihodnje ponoviti!

Seveda za nas (organizatorje) to še ni bilo to za tisti dan, saj smo morali pospraviti tekmovališče in pripraviti steno za nadalne vadbe. Najprej smo odstranili vse tekmovalne balvane, pospravili blazine in ponovno namestili oprimke za plezanje smeri. Po koncu pa smo naporen dan zaključivi z eno super večerjo v Reset Brewery.

Ker bi brez podpore naših sponzorjev takšne dogodke speljali s težavo se vsem iskreno zahvaljujemo (HESS d.o.o., Visit Brežice, Računovodski servis T&T, Občina Brežice, Občina Krško, ZMŠ Brežice in ŠZ Brežice). In seveda tudi vsem prostovoljcem, navijačem, postavljalcem... saj tudi brez vseh vas tekma ne bi bila takšna kot je bila! Za utrinke s tekme je tokrat poskrbel Žan, fotke pa si lahko pogledate v galeriji: https://pak.si/_web/Galerija?Jezik=&Podrocje=PAK&Funkcija=IndexStran&IDGalerije=370

In še rezultati:

1., 2. razred fantje
1., 2. razred dekleta
3., 4. razred fantje
3., 4. razred dekleta
5., 6. razred fantje
5., 6. razred dekleta
7. - 9. razred fantje
7. - 9. razred dekleta

April je bil delno tekmovalno obarvan in delno s poudarkom na plezanju v skali. V začetku meseca smo izvedli 2 skalna treninga, v Mačkovcu in Kamniški Bistrici, cilj pa je bil priprava na prvomajski taborin plezanju balvanov v Val Daone-tu.

In res, kar v petek 24.4.2026 smo jo dopoldan mahnili proti Lagu di Garda oz. še malo naprej do Lago di Ledro, kjer smo našli cenovno ugoden apartma. :) Za razliko od preteklih let smo letos res spali v apartmaju, saj kampiranje v okolici Arca ni poceni, v bližini Val Daoneta pa zaradi višje nadmorske višine in spremenljivega vremena nismo želeli kampirati. Prvi dan je minil mirno, po dolgi vožnji smo si skuhali večerjo naredili plane za prihodnje dni, predvsem smo bili vezani na vreme tako da žal ni šlo po predhodno določenem planu ampak smo ga morali malo prilagoditi.

Od sobote do ponedeljka smo imeli plezalne dneve, potem pa 2 dni prisilne pavze zaradi dežja, v četrtek pa nam je uspelo plezati balvane, sicer ne v Val Daonetu kjer je pestilo še slabo vreme, ampak smo to izvedli v bližini Arca, kjer pa je pripekala skoraj poletna vročina :)

No pa gremo postopoma, ker smo to področje obiskovali prvič, je prvi dan zajemal tudi nekaj raziskovanja, ki pa ni bilo ne vem koliko zahtevno, saj so sektorji kar prijazni in balvani se kar sami pokažejo, iskanje ni zahtevno (kot naprimer pri nas v Oplotnici ali Kmaniški Bistrici..). Za ogrevanje smo se lotili nekaj lahkih slab-ov, predvsem zato, da se mladi malce navadijo na stopanje po granitnih platkah in kako zaupati stopkom. Kaj kmalu smo vsak po svojih zmožnostih napadali težke 6tice in lažje 7mice. Že prvi dan sta Katja in Miha vsak posegla po vsaj enem 7Aju, ostali pa smo jih lovili. Balvani drugače ležijo na idilični lokaciji, tik pod jezom hidroelektrarne, skala je lepa, nič kaj zlizana in na izgled zelo mamljiva. V splošnem smo skozi trip (oz. plezalen izlet) ugotovili, da so ocene kar navite, predvsem pri 6c in 7a ocenah je razpon kar divje velik. Ne idealno ko področje odkrivaš in si vezan na vodniček ampak smo se znašli. Prvi dan smo tako namenili predvsem plezanju v osnovi lažjih balvanov in nismo preveč projektirali saj je bilo glavno spoznavanje področja, skale...

Drugi dan pa smo začeli s plezanjem tudi malo bolj resnih zadev. Balvane ki smo izbrali so bili med najbolj popularnimi kot se je izkazalo, pod skalami kjer smo plezali se je nabrala gruča cca 15ih ljudi, kar pestro :D... Že v osnovi je verjetno treba povdariti, da je področje kot kaže zelo priljubljeno in je za vikend polno, res je veliko bolderašev, si nisem mislil da bo tako. Čez teden se to sicer umiri in smo bili tam skoraj sami a vseeno. No v tej gruči ljudi smo se ogreli na 6ticah, malo proejektirali en 6c, ki je bil kar specifičen, potem pa so bili na vrsti projekti dneva predvsem za Miho in Katjo. Miha je svoje "ogrevanje" zaključil s flashom 7Aja, ki je bil projekt mnogim tam, nato pa se je lotil še glavnega cilja dneva, ikoničnega bolderja Antologia ki ima oceno 7B+. Katja pa je svoj dan namenila predvsem drugemu štartu istega bolderja kot Miha, ki ima oceno 7A. Vita in Bor sta po ogrevalnem 6Aju in 6Bju svojo kožo pustila v 6Cju ki je bil kar težak za oceno in je terjal kar nekaj natančnosti in gibljivosti. No Miha je po nekaj urnem študiranju in borbi uspešno preplezal Antologio in vpisal nov 7B+, Katja pa je po res veliko poizkusih in padcih tik pod vrhom prav tako uspešno zaključila svojo bitko in zabeležila v svoji knjigivi novo sedmico!

Potem se sledil že 3. dan plezarije zapored, tisti ki ste kdaj sami plezali na plezalnih izletih, verjetno veste da bi bilo super, da po dveh težkih dneh pustiš mišice in kožo malo počivati.. A žal predvsem zaradi neugodne vremenske napovedi, ki je že za ta dan in nadalnje 3 napovedovala slabo vreme pavza ni bila mogoča in smo se odločili da porabimo še zadnje atome energije. Kot rečeno, ta dan smo bili skoraj sami v tem sektorju, lotili smo se skale, ki smo si jo prejšnji dan izbrali, podoben uvod kot dan prej, nekaj lažjih šestic, nato smo zarinli v en 6C, ki je bil spet kar trd oreh, za Vito in Bora žal pretrd, Katja pa je po spet nekaj preveč poizkusih z borbo predvsem v psihičnem smislu uspela bolder pleplezati! Miha pa kot je v navadi mislim da je balvan preplezal v prvo. :) Po "ogrevanju" sta bila nato na vrsti še 2 balvana z oceno eden z oceno 6C+ in drugi 7B+. To sta bila nekako glavna cilja dneva poleg "ogrevalnega" 6Cja. Prvi je seveda v te balvane "razinil" Miha in jih s pomočjo video bete naštudiral. Oba balvana gresta nekako po isti liniji z različnim štartom ki pa naredi veliko razliko. Sicer sta realno bolj 7A in 7B+ a pustimo to. Miha je svojo bitko bil ne tako dolgo in hitro naštudiral gibe, ki so mu bili kar pisani na kožo, bolder je zajemal kar nekaj dinamike, skok na dober rob in lažji zaključek, ko je vse povezal je z veseljem skoraj že zaključil plezalen dan z novim balvanom z oceno 7B+! Ostali pa smo se borili z obema 6Cjema. No 6C+ je bil na koncu pretrd oreh tudi za Katjo, ki je bila sicer najbližje da zadrži dinamičen gib a zmanjkalo je kanček odločnosti, pri Viti in Boru pa kanček fizične moči. Med malico je mimo pritekel še gams, tako da nas je malo pozdravil, mi pa smo sprejeli odločitev da se spopademo še z enim balvanom oz linijo z oceno 7A+. Res lep blok in linija. Miha, ki ga je po ogledu napadel prvi, preplezalpa ga je na flash (se pravi v prvo) in tako zabeležil svoj najtežji flash pri oceni 7A+, ostali pa smo z malo kože in energije probavali slediti temu a žal neuspešno. Smo pa seveda uživali v napenjanju in težkih gibih. Dan smo zaključili s sprehodom tik pod jez, res lepi prizori in lepi razgledi! Kot je bilo v navad smo se pozno zvečer vrnili v apartma, skuhali večerjo in se podružili.

Sledila sta 2 dneva prisilnega počitka. Plan je sicer bil, da dneve počitka preživimo aktivno, s sprehodom po kakšni ferati itd.. A žal so te plani splavali po vodi. Torek smo preživeli z obiskom in sprehodom okoli jezera Ledro, popoldan pa smo se podali v Arco po nakup nove opreme. Žal ni več tako kot v preteklosti, da se v Arcu splača kupiti opremo, saj je v trgovinah kar draga, a še dobro da obstaja en in edini outlet, kjer so dejansko cene nižje kot pa če bi nakupe opravil spleta, tako da smo skoraj vsi nabavili kakšen kos plezalne opreme. Nekateri plezalnike, drugi hlače... Seveda pa brez sladoleda pri obisku Arca ne gre, tako da smo obiskali tudi slastičarno oz: Gelaterio Tarifa. Drugi dan počitka je bil bol miren, saj je bolj deževalo, mi pa smo dan v večini prebili v apartmaju in gledali filme. :)

Sledil je četrtek, naš zadnji dan plezarije, sicer je deževalo še ponoči in pri nas ni bilo na vidiku lepega vremena, vseeno smo se okoli 12te ure odpravili proti Arcu, ki je imel lepšo vremensko napoved. In res, ko se je pokazalo sonce je začela pripekati vročina, kar tja docca 25 stopinj... Odločili smo se, da plezamo balvane v bližini vasice Drena. Sicer je tu skala apnenčasta, tako da ni tako lepa za plezarijo kot granit, a vseeno je bolje kot pa počivati. Borili smo se z vročino in iskali balvane po bregu kjer smo bili prvič. Balvane, ki smo si jih izbrali za projekte dneva so bili spet zanimivi, malo prašni in težki :D Manjkalo nam je tudi malo energije, mogoče smo preveč lenarili drugi dan počitka a nič za to, vseeno smo opravljali poizkuse, delali zanimive gibe, se napenjali in uživali med skalami. Dan smo zaključili s plezanjem no, kolikor se je še dalo, balvanov zraven legendarne smeri Excalibur. Res lepa skala, in ko si zamišljaš kako tole lezejo na štrik (ocena je 9b+!, v samo 12 metrih) res impresivno. Malo smo še pofotkali sebe in skalo potem pa utrujeni odkorakali zadnji večerji v Italiji naproti. V petek je sledilo jutranje pospravljanje in vožnja proti domu.

Spet en uspešen tabor za nami spodaj še nekaj besed Bora, ki je drugač po duši bolj friko kot pa bolderaš a vseeno mislim da je kar užival in odnesel nekaj dobrih izkušen od celega tedna med balvani ;)

"V petek, 24. aprila 2026 smo se odpeljali v Valdaone na plezalni tabor. Prvi dan smo počivali, naslednje dni pa plezali. Na začetku smo spoznavali skalo in plezali slab. Preizkusili smo nekaj zahtevnejših bolderjev. Prenočevali smo v apartmaju. Po jutranjem zajtrku smo se odpravili na plezališče. Tam se je vsak trudil po svojih najboljših močeh. Na plezališču nas je pa pričakalo veliko ljudi. Zato smo na začetku plezali počasneje nato pa malo pospešili. Tako smo se po toplem dnevu, utrujeni odpravili domov. Tretji dan plezanja smo šli na drugo stran ceste in smo med počitkom opazili gamsa. Tam smo preizkušali in tudi splezali nekaj zahtevnejših bolderjev. Naslednja dva dni pa smo si vzeli počitek, zaradi slabega vremena. Med tema dvema dnevoma smo se odpravili v Arco. Po počitku pa smo se odpravili še zadnjič plezat v Arco. Tam smo si tudi pogledali znano smer Excalibur. Na poti do drugih bolderjev smo tudi videli razstavo na prostem. Zadnji dan smo se po pakiranju in pospravljanju odpravili domov. Ta tabor mi je bil všeč saj sem videl še več tega skritega območja severnega dela Italije. Edino kar sem pogrešal je bilo friko plezanje."

Kot je v navadi spodaj nekaj fotk, na instagramu pa bo obljavljen še kakšen video.

Po dveh letih premora smo se pakovski dedci spet zbrali ter se 18. in 19. aprila mudili v Paklenici. Prvomajske plezalske gužve še ni bilo čutiti zato smo bili pakovci v stenah Aniće kuk v prevladi. Ali kot bi rekla Sandra - sej vas je kot toče! Prijetne spomladanske temperature so nam dale krila za dolge smeri v veliki steni, nekateri tudi po 2 na dan. Po sobotni plezariji smo z otiščanimi stopali preverili temperaturo morja, nekaj se nas je celo opogumilo in zaplavalo v 16˚C vodi. Večere smo ob jedači in pijači preživeli na prostorni terasi apartmajske hiše kjer smo pripovedovali o prigodah preteklega dne ter delali plane za jutri. V nedeljo smo še en velik dan z že malce utrujenimi telesi zaključili pri Dinkotu na ribah in se potem še ob spodobni uri vrnili domov. Imeli smo se fino, splezali veliko in že razmišlamo o jesenski Pakli:)

Prvi dan smo plezali: BWSC (Zorko B., Miklič G.), Bora (Kostomaj A., Oberč M.), Besmrtnici (Kramer B.,Hriberšek N.), Klin (Zorko M., Mlakar J.), Nostalgija (Balant M., Rainer M.), Kamasutra (Kramer B., Hriberšek N., Mlakar J.)
Drugi dan pa nič manj zagnano: Centralni kamin, varianta na S rebro (Kostomaj A., Oberč M.), Water song (Balant M., Rainer M.), Lost world (Zorko B., Miklič G.), Kača (Kramer B.,Hriberšek N.), Infinito (Zorko M., Mlakar J.), Akademski (Balant M., Rainer M.), Kamasutra (Zorko B., Miklič G.)

Za konec pa še povezava na galerijo fotografij.

Pa smo jo le dočakali, tretjo (za nas drugo) tekmo Vzhodne lige letošnje sezone. Po tromesečni tekmovalni pavzi, so naši tekmovalci nastopili na tekmi, nekateri celo prvič. Tekma je v soboto 18.04.2026 potekala v Plezalnem centru Celje. V grobem super speljana tekma, pestro dogajanje in v večini dobre smeri za tekmovalce. Tokrat smo imeli kar 18 predstavnikov kluba, nekaj jih je bilo sicer še odsotnih, tako da naše število aktivnih tekmovalcev lepo raste, z njimi pa tudi nekatere uvrstitve mladine.

Kot je za tekme v težavnosti v navadi, so zjutraj začeli najmlajši (mlajši cicibani), zraven njih pa so plezali še mlajše deklice in dečki. Pri najmlajših smo imeli 3 predstavnike, od tega kar 2 debitanta na Vzhodni ligi. Žan Oštrbenk, ki je plezal na tekmah Vzhodne lige že prejšnje leto, nadaljuje z dobrim plezanjem na tekmah, priplezal si je kar 6. mesto in za las ostal brez diplome. Debitirala pa sta Nika Florjan in Anže Preskar, oba sta plezala super, predvsem Anže, ki mu je kanček nepozornosti odnesel še boljšo uvrstitev a nič zato. Anže je svoji na prvi tekmi dosegel odlično 8. mesto Nika pa v številčni konkurenci 38. mesto.

Vzporedno z njimi so plezali še 4je. Tri mlajše deklice, to so bile Lea Fiorelli, Ogorelc Lara in Sotelšek Ajda, in eden pri dečkih, Nejc Krulec. Tokrat je najbolje od njih plezala Ajda Sotelšek, ki je z dobro odplezano prvo smerjo in odlično odplezano drugo osvojila 18. mesto, želimo ji še več takšnih in še boljših plezalnih predstav. Sledila ji je Lea, ki je imela v prvi smeri malo smole in ni našla pravega ritma, z drugo pa je opravila dobro in se iz smeri vrnila z nasmehom in doseženim 40. mestom. Lara, ki svoje tekmovalne izkušnje šele zares nabira je plezala dobro, spoznavala novo steno in oprimke, na koncu pa dosegla 57. mesto. Nejc pa je prvo smer odplezal dobro, padel zaradi manjše neodločnosti pri dinamičnem gibu proti vrhu stene, v drugi pa se mu je prehitro pripetil zdrs zaradi manjše nepozornosti, a tudi to je del tekem, na koncu je zasedel 22. mesto.

Vmesen štart je zajemal samo kategorijo starejših cicibanov in cicibank, saj najštevičnejša kategorija mlajših deklic in dečkov svojega plezanja v treh urah še pričakovano ni zaključila. Tu smo imeli 3 predstavnike, Žana Fiorellija, Loro Kurinčič in Zalo Omerzu. Zala je na Vzhodni ligi tekmovala prvič, delno se je to poznalo tudi pri njenem plezanju, ki je bilo hitro in pod vplivom nervoze :D vseeno ji je šlo super, zmanjkalo je malo fokusa višje v smeri, svoj prvi nastop na Vzhodni ligi je tako končala na 29. mestu. Podobno je plezala Lora, le da se njena trema izraža nasprotno od Zale in je plezala počasi in preveč kontrolirano, zato je porabila malo več energije, kot je bilo treba, tekmo pa je končala na 44. mestu. Sigurno dobra šola za obe, prva težavnostna tekma je za nami, sedaj pa bo vse lažje ;) Žan, ki je z nami že nekaj let je tokrat prikazal zelo borbeno plezarijo, v drugi smeri, ko je izgledalo da bo zdrsnil s stene je za las zadržal oprimka, se zbral in nadaljeval pod sam vrh stene, s tem si je kljub temu da je veliko manjši in tudi med mlajšimi v kategoriji priboril odlično 9. mesto.

Zadnji štart v dnevu pripada starejšim dečkom/deklicam in kadetom/kadetinjam. Številčno malo manjše kategorije a vseeno plezalno zelo pestre, saj so tu smeri že res težke in za doseganje vrha stene se je treba konkretno napeti. Plezali so po eni fizični smeri in po drugi malo bolj čudni, no lahko rečemo tudi tehnični. :) Tu smo imeli 8 predstavnikov; pri starejših dečkih Bora Klenovška, pri deklicah Zojo Moškon, Tadejo Kovačič in Sandro Žagar; pri kadetih Miho Petrišiča in pri kadetinjah Vito Omerzu, Evo Sluga in Katjo Mešiček. Vsi so se dobro borili z smermi, Sandra in Tadeja, ki še niso veliko tekmovale so nabirale potrebne izkušnje, Sandra je dosegla 27. mesto, Tadeja 22., Zoja je v isti kategoriji zaradi zdrsa na prvi smeri plezanje končala še ne izmučena in je zasedla 18. mesto. Pri st. dečkih Bor  nadaljuje uspešne nastope na tekmah, sicer je pri prvi smeri zmanjkal kanček koncentracije za tehnične gibe, v drugi pa je izkoristil svojo ljubezen do petkanja in si priplezal 10. mesto! Pri kadetinjah sta Eva in Vita plezali dobro, ko ju je navilo malo hitro, a vseeno še zbrano, Eva si je priplezala 12. mesto, Vita pa 8.! Še kanček boljša je bila Katja, ki se je v prvi smeri prebila tik za zmagovalni oder, v drugi smeri pa je po manjši nepozornosti prav tako plezanje končala tik za najboljšo trojko in po obeh smereh osvojila odlično 4. mesto. Za najvišje višine je v dnevu na koncu ponovno poskrbel Miha, ki je prvo smer plezal suvereno, na koncu pa se je malo zapletel v vrvu (saj so varovani z vrha) in ključnega oprimka ni zadel optimalno, a vtis je popravil v drugi smeri, ko je padel z zadnjega giba. S plezanjem si je priplezal stopničke, sicer tokrat 3. mesto, delamo pa na tem, da v zadnjem mesecu tekem to še malo nadgradimo!

S tekm se je zaključila tudi tretja tekma Vzhodne lige, čez slab mesec pa nadaljujemo v Prevaljah, potem pa v treh tedni kar 4 tekme, z velikim finalom v Slovenski Bistrici, kjer bodo v dveh dneh kar 3 tekme!

Kot v navadi spodaj nekaj fotk, od daleč :D

Vikend izobraževanje – zimske tehnike na Zelenici

Zimski alpinizem te hitro nauči, da so dobre priprave in usklajene tehnike ključni dejavniki, če hočeš, da je tvoja tura varna in vesela izkušnja – ne glede na to ali gre za plezanje, sidrišča ali spuste. Minuli vikend smo to res preizkusili v praksi.

V sklopu dogovorjenega izobraževalnega plana smo se najprej posvetili T-sidrišču v snegu in njegovi osnovni značilnosti. Ker v snegu nimamo fiksnih točk, kot je skala ali drevo, je pri izdelavi sidrišča pomembno dobro poznavanje nosilnosti snega ter smiselna raba pripomočkov, kot so cepini, smuče in dodatni elementi, npr. deadman ali snežna sablja – vsi ti omogočajo izdelavo stabilnega sidrišča.

Po razlagi je sledila praksa – vsak udeleženec si je sam izdelal T-sidrišču v snegu in ga preizkusil, nato pa smo se lotili vertikalnega sidrišča, kjer se vsedeš in varuješ partnerja z vrvjo znotraj sidrišča. Razložili in demonstrirali smo različne opcije varovanja v snegu, vključno z varovanjem drugega v navezi v različnih orientacijah (obrnjeno navzgor, navzdol, ter varovanje napredujočega), ki so ključne veščine alpinistične vrvne tehnike.

Poudarek je bil tudi na dinamičnem ustavljanju padca in pravilni uporabi matičarke, saj sta tako varnost kot nadzor sile pomembna pri varovanju v pogojih, ki jih srečamo zunaj plezališča.

Udeleženci so se nato razdelili v naveze in izvedli vse prikazane načine varovanja. Sledil je spust na dva cepina, kjer je vsakdo dobil občutek, kako funkcionira sidrišče in kako se varno spusti po vrvi v snežnih pogojih. Demonstrirali smo tudi spust na snežno gobo in uporabo deadman-a, ki je v nekaterih pogojih edina opcija za varno sidrišče.

Dan smo zaključili s prijetnim pohodom na Vrh Ljubeljščice in z večerno razpravo o zimskem alpinizmu – od spremljanja vremenskih razmer do ocenjevanja nevarnosti ter načrtovanja ture.

V nedeljo smo se podali proti Suhemu rušju. Hoja do podov pod Malo glavo je bila naporna zaradi vdiranja do pasu, a je marsikomu služila kot odlična vaja vzdržljivosti. Na varnem mestu so se udeleženci v parih lotili prereza snežne odeje in preizkusa različnih metod (tlačna metoda, norveška metoda), kar so podkrepili tudi s praktičnimi izvajanji in razpravo o stanju snežne odeje.

Zaključili smo z vajo reševanja zasutih v plazu, kjer so udeleženci preverili svojo sposobnost iskanja, sondiranja in kopanja, nato pa še individualno vadili iskanje skrite žolne. Ob koči je vikend sklenil še ponovljen trening ustavljanja s cepinom.

Vsi udeleženci so se izkazali s pripravljenostjo, sodelovanjem in zbranostjo. Vaje so bile jasne, izvedba pa dosledna, kar je v takšnih razmerah osnovna predpostavka za uspeh. Na tak način ne treniramo le tehnik … treniramo glavo, presojo in ekipno sinergijo, ki nas naredi bolj varne in bolj samozavestne v snegu in ledu.

Hvala vsem udeležencem za motivacijo, pripravljenost in pozitivno energijo (Bojana, Andreja, Urša, Eva, Luka, Miha, Nik, Jakob).

Slike si lahko pogledate v galeriji, ki jo je uredil Miha.

Poročilo pripravil Matej B.