Januarja vsako leto (oz. že od 15.12.2025 naprej) lahko preko našega kluba obnovite članstvo ali se na novo včlanite v krovno organizacijo Planinsko zvezo Slovenije (PZS).

Člani PZS so zavarovani pri Zavarovalnici Generali d.d. Zavarovanje zajema nezgodno zavarovanje, zavarovanje stroškov reševanja v tujini s 24-urno asistenco in zdravstveno asistenco za tujino ter zavarovanje zasebne odgovornosti.

Članom so na voljo popusti pri nočitvah v planinskih kočah v Sloveniji in tujini ter številni popusti in dodatne ugodnosti pri nakupih, vstopninah, vozovnicah in drugih storitvah. Vrste članstva si lahko ogledate na spletni strani PZS.

Ker se je v preteklosti izkazalo kot problematično prevzemanje znamkic, smo se za letošnje leto odločili, da bi bil primaren način obnovitve ali nove sklenitve članstva preko PZS-jeve spletne strani. Tu se nahajajo tudi kratka navodila za izvedbo spletne včlanitve. V kolikor sklepate članstvo prvič, bodite pozorni, da izberete društvo: Posavski Alpinistični klub.
Postopek je hiter in enostaven, znamkico pa po pošti prejmete direktno na vaš naslov. Potrebujete zgolj kartico za plačilo preko spleta ali pa paypal račun.

V kolikor kdo potrebuje pomoč, pri spletni prijavi me lahko pokliče, ali pa se dogovorimo in vam pomagam pri izvedbi spletne prijave ob kakšni kavi. :)

Po prejemu potrditvenega maila, da je vaša članarina urejena, se v istem mailu nahaja tudi povezava do vaše e-izkaznice PZS, ki si jo lahko pošljete na mail ali pa jo natisnete, shranite itd.

Seveda pa v primeru, da spletnega naročila ne morete izvesti, še vedno ostaja opcija, da članarino poravnate na klubski TRR kot prejšnja leta, več spodaj.

Če se prvič včlanjate v PZS preko našega kluba, morate ob prijavi nujno izpolniti tudi pristopno izjavo PZS in jo skenirano (NE fotografirano!) poslati na info@pak.si ali original na naslov kluba: Cesta krških žrtev 105, 8270 Krško (predhodno pokličite Ambroža na 051 387 799). Ob včlanitvi prejmete tudi novo izkaznico (kartico), ki stane dodatna 2 EUR.

Podatki za nakazilo:

Če nakazujete za družino, se poslužite namena: Članarina PZS - Družina Priimek. Da bomo lažje vedeli, kdo vse sestavlja vašo družino, sporočite podrobnosti na info@pak.si. Vrednost nakazila si preračunajte sami - upoštevajte tudi družinske popuste (vrste članstva). Izkaznica (kartica) za nove člane stane dodatna 2 EUR.

Opozoriti velja, da je za tiste, ki se gibljete tudi po tujih gorah, zelo priporočljiva A članarina (za alpiniste in strokovni kader z licenco praktično obvezna).

Znamkice lahko prevzamete na naslovu kluba, ob predhodnjem dogovoru (prej pokličite na 051 387 799 - Ambrož) ali v ŠD Brežice po dogovoru.

Zakorakali smo že v jesen, dnevi so se začeli krajšati in kmalu bo postalo še mrzli in mokri, tako da bodo spet aktualne PAK-ove umetne stene (od srede 01.10.2025 naprej!).

S plačilom klubske članarine za uporabo sten so člani upravičeni do plezanja na vseh klubskih umetnih stenah (ŠD Brežice in ZMŠ Krško) v točno določenih terminih.

ŠD Brežice: - Ponedeljek 19:00 - 21:00     - Sreda 19:00 - 21:00 (samo velika stena)    - Četrtek 19:00 - 21:00     - Petek (Družinski termin) 16:30 - 18:30

MC Krško: - Torek 19:00 - 21:00 (Se izvaja od novembra naprej!)

S klubsko članarino se direktno podpre delovanje kluba. Namen članarine je tudi nabava opreme za klubske umetne stene, nabava materiala za opremljanje klubskih naravnih plezališč, za organizacijo in izvedbo tekmovanj v športnem plezanju ter za organizacijo in izvedbo klubskih dogodkov.

V klub se lahko včlanite tudi tisti, ki ne plezate, a bi vseeno želeli postati naši člani in tako podpreti naše delovanje. Hvaležni vam bomo.

Na zadnji seji IO PAK smo sprejeli naslednje vrste in višine klubske članarine za plezalno sezono 2025/26. Klubska članarina velja od oktobra 2025 do septembra 2026. Vse vrste članarin si lahko ogledate tukaj.

  Kdor prvič plačuje klubsko članarino, mora izpolnit še klubsko pristopno izjavo in jo lastnoročno podpisati. Izpolnjeno pristopno izjavo skenirano pošljite na info@pak.si ali jo pustite pri odgovorni osebi na terminu v ŠD Brežice ali v ZMŠ Krško.

Podatki za nakazilo:

V Posavskem alpinističnem klubu tudi letos izvajamo vadbo športnega plezanja. Predšolske otroke, osnovnošolce in srednješolce vabimo na naše plezalne stene v Športni dvorani Brežice, v MC Krško in v športni dvorani OŠ Brestanica.

Prijava na vadbo je možna samo preko spletnega obrazca (Po končani prijavi na mail prejmete sporočilo, v katerem se nahaja povezava za potrditev prijave, potrditi morate vsak prijavljen termin, v nasprotnem primeru prijava ni zaključena in vidna).

Vpis je zaradi izjemnega zanimanja za plezanje omejen, saj želimo vadbe izvajati kvalitetno in predvsem varno. Pomembno: otroka prijavite tudi, če je določen termin že zapolnjen, saj se v  prvem mesecu otroci še odločajo med več športi in je tudi nekaj odoajv.

Po spletni prijavi je potrebno ob prvem obisku vadbe prinesti še izpolnjeno in podpisano pisno prijavnico. Tako bo prijava tudi uradno zaključena.

V osnovi so vadbe zasnovane v podobni obliki kot lansko leto, priporočamo pa, da preberete opis vadb, kjer se nahaja tudi nekaj ključnih informacij.

Dodali smo 2 novi skupini,  dodaten trening za srednješolce, ki je na urniku v ŠD Brežice ob ponedeljkih od 18:00-19:30 (kot lansko leto pa imajo srednješolci še 1 termin v ZMŠ Krško ob sredah 19:00-20:30).

Kot obljubljeno smo dodali tudi perspektivno skupino v ŠD Brežice ob sredah od 17:45 do 19:00 letnik 2014 in starejši, v katero se prosim ne vpisujte sami, saj je za udeležbo v njen potrebna moja odobritev. Kot rečeno nekateri ste bili v to skupino že povabljeni, glede na lanske ambicije ali opažanja na vadbah (priporočilo trenerjev), če je bil pa kdo izpuščen in meni, da spada v to skupino ali pa se ji želi priključiti, me kontaktirajte in se pogovorimo.

Imamo tudi 2 tekmovalni skupini, eno za mlajše tekmovalce in drugo za malo starejše. Kot za perspektivno skupino, se tudi k tema skupinama priključite preko vabila trenerjev ali s predhodnim pogovorom z vodjo vadb.

Letos z rednimi vadbami začnemo že v ponedeljek, 8. septembra (Brežice) oz. torek, 9. septembra (MC Krško in Brestanica).

Informacije: Ambrož Novak, 051 387 799, info@pak.si

V Posavskem alpinističnem klubu tudi letos izvajamo vadbo športnega plezanja za odrasle. K lanskemu enemu terminu v ŠD Brežice, ki se izvaja ob sredah 19:00-21:00, letos dodajamo še nov termin, ki bo ob ponedeljkih v MC Krško od 18:00-20:00!

Prijava na vadbo je možna samo preko spletnega obrazca (Po končani prijavi na mail prejmete sporočilo, v katerem se nahaja povezava za potrditev prijave, potrditi morate vsak prijavljen termin. Ker sistem prijav za odrasle še ni čisto dodelan, podajamo napotek: v drugem koraku namesto podatke staršev ponovno vnesite svoje podatke.) Osnovne informacije glede vadb, plačila in opreme so enaka kot pri otrocih, zato vas spodbujamo, da si jih preberete. Po spletni prijavi je potrebno ob prvem obisku vadbe prinesti še izpolnjeno in podpisano pisno prijavnico (a samo v primeru, da se še niste nikoli pred tem včlanili v klub in izpolnili takšne prijavnice).

Vpis je zaradi izjemnega zanimanja za plezanje omejen, saj želimo vadbe izvajati kvalitetno in predvsem varno.

Letos z rednimi vadbami začnemo že v ponedeljek, 8. septembra (MC Krško) oz. sredo, 10. septembra (ŠD Brežice).

Informacije: Ambrož Novak, 051 387 799, info@pak.si

Že nekaj časa je v klubu tlela želja, da izpeljemo izobraževanje na temo vadb. Sprva smo želeli povabiti zunanjega gosta, vendar smo zaradi njegove zasedenosti izobraževanje na koncu izvedli kar sami. Dogodek smo povezali s »team buildingom« v Plezalnem centru Slovenska Bistrica, strokovni del pa smo izpeljali pred samim plezanjem.

V soboto, 7. 2., smo se v jutranjih urah zbrali na dveh lokacijah in se s kombijem ter tremi avtomobili odpravili proti Slovenski Bistrici. Po prijetni vožnji smo se zbrali v plezalnem centru, kjer smo začeli z načrtovanim programom. Predvidena je bila predstavitev več segmentov treninga: ogrevanja, dinamike, glavnega dela in zaključnega dela oziroma umirjanja. Ker se naši strokovni pogovori radi nekoliko zavlečejo, smo tokrat uspeli podrobneje predstaviti prva dva segmenta.

Da bi bil prikaz čim bolj nazoren in zanimiv, smo tisti, ki smo predstavljali posamezne dele treninga, s seboj prinesli različne pripomočke, da so lahko udeleženci vaje tudi sami preizkusili. Ogrevalni del sta predstavili Alenka Krejan in Sandra Voglar. Alenka je prikazala svoj pristop k ogrevanju na plezalnih vadbah. Poudarila je, da je ogrevanje izjemno pomemben del treninga, saj telo pripravi na glavni napor, zmanjšuje možnost poškodb ter hkrati izboljšuje določene telesne sposobnosti in motoriko. Poseben poudarek namenja razvoju motoričnih sposobnosti, ki so danes zaradi pomanjkanja gibanja in vse več sedenja pri mladih vse slabše razvite. Med predstavljenimi vajami so bile živalske hoje, kot so hoja v položaju rakovice (mizica), različni poskoki, stoje, prevali, vaje z obroči ter poligoni. Pri teh vajah je veliko prostora za ustvarjalnost, saj obstaja nešteto različic (npr. medvedja hoja, račja hoja, žabji in zajčji poskoki, pajkova, opičja in kuščarjeva hoja) in prilagoditev. Poskoki se lahko izvajajo na ravni podlagi ali po stopnicah, gimnastične vaje pa pomembno prispevajo k razvoju stabilizacije trupa, gibljivosti in nadzora nad telesom. Poligoni z blazinami, obroči in različne igre dodatno popestrijo ogrevanje, saj je otrokom tak način dela bližji in se skozi igro učinkovito ogrejejo.

Sandra je predstavila ogrevanje pri najmlajših, kjer je v ospredju učenje skozi igro. Prav pri tej starostni skupini se postavljajo temelji gibanja, zato je razvoj motorike ključnega pomena. Otroci se morajo postopno naučiti osnovnih gibalnih vzorcev, od teka in skokov do prevalov. Pri vseh starostnih skupinah pa je bistveno, da vztrajamo pri pravilni izvedbi vaj. Nepravilnosti je treba pravočasno opaziti, jih popraviti ter vadečemu jasno pokazati ustrezno izvedbo.

Drugi del, dinamiko, sva predstavila Ambrož in jaz, Aljaž. Govorila sva o tem, kako začeti z razvojem dinamike in koordinacije na tleh ter kako te elemente postopno prenesti na steno. Plezanje se je skozi leta razvilo v izjemno dinamičen šport, pri katerem zgolj surova moč in statično plezanje ne zadostujeta več. To je še posebej opazno pri dvoranskem plezanju, predvsem na balvanih, kjer so dinamični gibi in skoki pogosto neizogibni. Otroci se morajo s takšnimi situacijami srečati dovolj zgodaj, še posebej tisti, ki si želijo napredovati v tekmovalno plezanje ali v plezanje zahtevnejših smeri in balvanov. Kot eno izmed učinkovitih metod za začetek sva predstavila vaje na agilnostni lestvi (»lojtrci«), kjer je poudarek na pravilni izvedbi, hitrosti in ritmu. Možnosti gibanja je ogromno, od preprostih sonožnih poskokov do zahtevnejših koordinacijskih vzorcev. Cilj je, da gibanje postane avtomatizirano, natančno in hitro. Težavnost lahko stopnjujemo tako, da pogled usmerimo naprej in ne več pod noge, dodatno pa lahko vključimo še naloge, kot je lovljenje žogice. Na steni je ključno razvijati samozavest, natančnost in občutek za pravi trenutek pri izvedbi dinamičnih gibov. Posamezen gib je smiselno razdeliti na več delov ter ga postopno sestaviti v celoto.

Po strokovnem delu, ki je trajal približno uro in pol, je sledilo plezanje. Preizkusili smo notranjo in zunanjo visoko steno ter balvansko steno. Med plezanjem smo si privoščili tudi kavo v baru, nato pa je hitro napočil čas za odhod. Ustavili smo se še na kosilu v bližnji piceriji Gams, kjer smo se okrepčali in druženje nadaljevali v sproščenem vzdušju.

Dan je minil hitro in lahko rečemo, da je bilo izobraževanje skupaj z druženjem zelo uspešno. V prihodnje nas čaka še drugi del predaje znanja, v katerem bomo podrobneje obdelali glavni del treninga in zaključek.

Spodaj pa dodajam še nekaj fotografij :)

Vikend izobraževanje – zimske tehnike na Zelenici

Zimski alpinizem te hitro nauči, da so dobre priprave in usklajene tehnike ključni dejavniki, če hočeš, da je tvoja tura varna in vesela izkušnja – ne glede na to ali gre za plezanje, sidrišča ali spuste. Minuli vikend smo to res preizkusili v praksi.

V sklopu dogovorjenega izobraževalnega plana smo se najprej posvetili T-sidrišču v snegu in njegovi osnovni značilnosti. Ker v snegu nimamo fiksnih točk, kot je skala ali drevo, je pri izdelavi sidrišča pomembno dobro poznavanje nosilnosti snega ter smiselna raba pripomočkov, kot so cepini, smuče in dodatni elementi, npr. deadman ali snežna sablja – vsi ti omogočajo izdelavo stabilnega sidrišča.

Po razlagi je sledila praksa – vsak udeleženec si je sam izdelal T-sidrišču v snegu in ga preizkusil, nato pa smo se lotili vertikalnega sidrišča, kjer se vsedeš in varuješ partnerja z vrvjo znotraj sidrišča. Razložili in demonstrirali smo različne opcije varovanja v snegu, vključno z varovanjem drugega v navezi v različnih orientacijah (obrnjeno navzgor, navzdol, ter varovanje napredujočega), ki so ključne veščine alpinistične vrvne tehnike.

Poudarek je bil tudi na dinamičnem ustavljanju padca in pravilni uporabi matičarke, saj sta tako varnost kot nadzor sile pomembna pri varovanju v pogojih, ki jih srečamo zunaj plezališča.

Udeleženci so se nato razdelili v naveze in izvedli vse prikazane načine varovanja. Sledil je spust na dva cepina, kjer je vsakdo dobil občutek, kako funkcionira sidrišče in kako se varno spusti po vrvi v snežnih pogojih. Demonstrirali smo tudi spust na snežno gobo in uporabo deadman-a, ki je v nekaterih pogojih edina opcija za varno sidrišče.

Dan smo zaključili s prijetnim pohodom na Vrh Ljubeljščice in z večerno razpravo o zimskem alpinizmu – od spremljanja vremenskih razmer do ocenjevanja nevarnosti ter načrtovanja ture.

V nedeljo smo se podali proti Suhemu rušju. Hoja do podov pod Malo glavo je bila naporna zaradi vdiranja do pasu, a je marsikomu služila kot odlična vaja vzdržljivosti. Na varnem mestu so se udeleženci v parih lotili prereza snežne odeje in preizkusa različnih metod (tlačna metoda, norveška metoda), kar so podkrepili tudi s praktičnimi izvajanji in razpravo o stanju snežne odeje.

Zaključili smo z vajo reševanja zasutih v plazu, kjer so udeleženci preverili svojo sposobnost iskanja, sondiranja in kopanja, nato pa še individualno vadili iskanje skrite žolne. Ob koči je vikend sklenil še ponovljen trening ustavljanja s cepinom.

Vsi udeleženci so se izkazali s pripravljenostjo, sodelovanjem in zbranostjo. Vaje so bile jasne, izvedba pa dosledna, kar je v takšnih razmerah osnovna predpostavka za uspeh. Na tak način ne treniramo le tehnik … treniramo glavo, presojo in ekipno sinergijo, ki nas naredi bolj varne in bolj samozavestne v snegu in ledu.

Hvala vsem udeležencem za motivacijo, pripravljenost in pozitivno energijo (Bojana, Andreja, Urša, Eva, Luka, Miha, Nik, Jakob).

Slike si lahko pogledate v galeriji, ki jo je uredil Miha.

Poročilo pripravil Matej B.

Tokrat izjemoma z zamudo poročilo s prve tekme letošnje Vzhodne lige.

Prva tekma se je odvijala 24.1.2026 v balvanskem centru Klajmber v Mariboru. Kot v pretekli sezoni, letošnje leto večjih sprememb na sami Vzhodni ligi ni, imeli bomo 3 tekme v balvanih, 3 v težavnosti in 2 v hitrosti. No morda je novost to, da se planira spektakularen zaključek letošnje lige s super tekmo v Slovenski Bistrici, kjer bodo v dveh dneh izvedene vse 3 discipline (pokroviteljcia na tekmi pa naj bi bila ena in edina Janja Garnbret!).

Kot je v navadi, so zjutraj so začeli najmlajši. Tokrat smo imeli v tej kategoriji samo 1 predstavnika, Žana Oštrbenka, ostala 2 mlajša tekmovalca še nabirata izkušnje predno se udeležita balvanske tekme. Žan je plezal dobro in bil nasmejan, tekmo je zakjučil na odličnem 5 mestu in nas vse presenetil.

Za njimi so bili na sporedu starejši cicibani, tu smo imeli 3 fante. Imeli smo tudi enega debitanta, Matica Tušarja, ki je do sedaj treniral na rednih vadbah, z januarjem pa se je pridružil mlajši tekmovalni skupini. Vsi trije so plezali dobro, preplezali 5 balvanov, razlike pa so bile koliko con so osvojili, Liam Ledić 8, Žan Fiorelli 7, Matic pa 6. Tako da so bili tudi po rezultatih kar skupaj, Liam je bil 16., Žan 21. in Matic 23. Vredno je dodati, da sta imela Žan in Matic nekaj dodatnih težav, saj sodita med nižje tekmovalce, na katere pa postavljalci včasih malo pozabijo oz. je kakšen balvan za njih dosti težji.

Morda je ob tej točki potrebno povedati še, da od lanskega leta obstaja samo absolutna podelitev, kategorije pa zajemajo 2 letnika. In letošnje leto so skoraj vsi naši tekmovalci mlajši v svoji kategoriji imamo zgolj 2, 3 izjeme, ki so starejši. Zato so "nihanja" glede samih rezultatov iz leta v leto pričakovana in jih je potrebno gledati kot celoto, predvsem iz rezultata tekme ni takoj jasno, če se plezalci izboljšujejo ali ne.

Za cicibani so bili na sporedu mlajši dečki in deklice. Tu smo imeli mešano zasedbo, Nejca Krulca, Lano Lubšina, Leo Fiorelli in Ajdo Sotelšek. Pri teh dveh kategorijah so se postavljalci kar konkretno ušteli in so bile težavnosti balvanov recimo temu malo zanimive (pretežke). Srednji rang tekmovalcev se je težko razporedil, saj so imeli 3 lahke balvane, potem pa ostale zelo težke oz. je nivo prehitro poskočil. Vsi naši tekmovalci so dosegli 3 vrhove in 4 cone. Puncam je to prineslo 33. mesto, Nejc pa je zaključil na 21. mestu.

Zadnja kategorija, ki je s plezanjem (zaradi vmesnih tehničnih težav zaključila šele 21:15!?), je bila za nas najbolj številčna, plezali pa so starejši dečki/deklice in kadeti/kadetinje. Tu smo imeli 6 predstavnikov, saj je bil Jakob Mlakar odsoten. Plezali so Bor Klenovšek, Miha Petrišič, Vita Omerzu, Katja Mešiček, Eva Sluga in Zoja Moškon. Miha je z 10timi preplezanimi balvani dosegel tudi rezultat dneva, kar je bilo 2. mesto pri kadetih. Za nekatere bolderje je porabil kakšen poizkus preveč, drugače pa je plezal zelo suvereno. Pri starejših dečkih je dobro plezal tudi Bor, ki je imel 9 con (od 10tih) in 6 vrhov, kar je zadostovalo za končno 9. mesto. Punce so se tudi dobro borile z balvani, pri kadetinjah je tokrat najboljše odplezala Eva Sluga, ki je dosegla 5 vrhov in 6 con, za njo je bila Katja s 4timi vrhi in 5timi conami, Vita pa je bila uspešna v treh balvanih. Eva si je tako prislužila 7. mesto, Katja 12. in Vita 18. Zoja pa je pri starejših deklicah prav tako osvojila 3 vrhove in 5 con, kar je zadostovalo za končno 18. mesto.

Pestra in predvsem dolga 1. tekma se je tako zaključila, pod črto dobro, se pa že veselimo prihodnjih tekem. Kot je v navadi spodaj nekaj fotk ;)

V letu 2025 smo po nekajletnem premoru PAKovci znova razpisali izobraževanje na področju plezanja v visokih stenah, gorah. Imenovali smo ga šola večraztežajnih smeri, saj se to ime vse bolj uveljavlja na sivem polju med športnim plezanjem in alpinizmom – torej tam nekje vmes. Večina ljudi si danes, v časih hitrega življenja, želi predvsem užitkarskega plezanja visoko nad tlemi, ki ne predstavlja nujno (naj)večje nevarnosti in tveganja. Kar je zelo racionalno in povsem sprejemljivo ter razumljivo. Smo pa tekom šolanja spoznali, da je tovrstnih poligonov doživljanja »varne sreče« v naši bližini relativno malo. Ko enkrat zaidemo v Alpe, nam narava sama po sebi postavi pogoje – in sooči z nevarnostmi ter tveganji, ki jih to okolje ponuja. Zato se v gore (hoditi ali plezati) odpravimo le ustrezno usposobljeni – brez nadaljnjega.

Mešana ekipa se je ob koncu marca zbrala na uvodnem sestanku in v aprilu začela s predavanji in vajami; prva so potekala v klubskih prostorih v MC Krško ob petkovih večerih, druga v Armeškem tekom vikenda. Vključno s septembrskimi ponavljanji in oktobrskim izpitom smo v organizirani obliki nabrali 47 ur druženja (12 ur predavanj, 27 ur vaj in 8 ur v izpitnem dnevu), bistveno pa je bilo seveda spoznavanje gora na skupnih turah – od Repovega kota, Paklenice, Slatne (Julijske Alpe) do Logarske doline; skupaj 10 dni v vertikali. (Posebne čestitke s tega vidika zasluži tečajnica Bojana Pleterski za 100 % udeležbo!) Šolanje je v prvem izpitnem roku uspešno zaključilo 7 tečajnikov, 2 sta zaradi odsotnosti prestavila zaključek na pomlad, 2 pa sta tekom šolanja počasi, a častno »omagala«.

V delo z 11 tečajniki je bilo vključenih 5 naših inštruktorjev alpinizma, 2 alpinista in 4 pripravniki; pri prvi pomoči smo si pomagali z urgentnim zdravnikom in plezalcem Janom Kurinčičem. Šola je od nas terjala precejšen angažma, energija pa se je vseskozi vračala skozi odlično vzdušje in zelo zagrete udeležence. V naše vrste smo dobili izjemno ekipo zelo sposobnih plezalk in plezalcev, ki se tudi že v lastni režiji spogledujejo z zelo spodobnimi gorniškimi/alpinističnimi izzivi. Nadejamo si, da bodo varno in zanesljivo izplezali v povsem samostojne alpinistke in alpiniste – ter nekateri svoje znanje potrdili tudi pred državno izpitno komisijo. Vsem velja za opravljeno in prikazano iskreno čestitati ter se jim lepo zahvaliti za čudovite skupne mesece. Številni so dobili nalogo, da so poročali s tur, kar smo dosledno objavljali na naših spletnih mestih, Miha je redno bdel nad izborom fotografij (pripravil je tudi poseben izbor prav ob tem povzetku), pogled na celoto pa sta s svojimi vtisi ob tem zapisu zaokrožila Urša in Peter; Uršinega lahko preberete nekoliko niže, Petrovega pa smo objavili med zgodbami.

Zgornja statistika nakazuje tudi, da šola zahteva precej organizacije, ta pa je povezana z veliko dela, potrpežljivosti, razmišljanja, načrtovanja, … za vse to sem si čas vzel Nejc Pozvek. K temu sem se zavezal predvsem ob pogledu na mladi perspektivni rod, do katerega čutimo izkušenejši še posebno odgovornost. A nič manj – kvečjemu še bolj sem po zaključku navdušen nad pristopom tistih, ki vertikalo gora spoznavajo v zrelih letih. Vsa čast vsem! Vredno je bilo mojega (našega) truda.

---------

Urša Sojč ima z gorami in plezanjem že precej izkušenj; do vpisa v našo šolo jih je nabirala predežno v okviru PD Laško, kjer deluje kot planinska vodnica, in AO Celje-Matica, kjer plezajo njeni kolegi. Življenje jo je pripeljalo v Posavje, leto 2025 pa ji je mdr. zaznamovala tudi naša šola večraztežajk. Takole je povzela dogajanje ...

Vse se je začelo marca z objavo na spletni strani, da PAKovci po nekaj letih znova vabijo v alpinistično šolo (letni del), ki bo združena s tečajem dolgih – večraztežajnih športnih smeri. Zainteresirane so povabili na uvodni sestanek, na katerem je bil podrobneje predstavljen program šole oz. tečaja. Zbralo se nas je okoli 15 »firbčnih«, ki smo z zanimanjem poslušali, kaj se pripravlja. Izgledalo je obetavno … zanimiv program, kar nekaj skupnih tur, mešana skupina, tako po starosti kot po spolu. Odlično!

Večina teh, ki smo se udeležili predstavitvenega srečanja, se nas je kasneje prijavilo tudi na tečaj. Za začetek smo morali izpolniti filozofski vprašalnik, z nekaj poglobljenimi vprašanji o naših pričakovanjih, izkušnjah, pogledu na alpinizem in podobno. Vprašalnik je pomagal inštruktorjem bolje spoznati nas tečajnike in temu tudi prilagoditi program tečaja. Nato pa so sledila redna srečanja – šestkrat predavanja in petkrat praktične vaje v Armeškem. Na predavanjih smo spoznavali teme, kot so predstavitev opreme, alpinizem in alpinistika, organiziranost, etika, zgodovina in geografija, priprava na turo in nevarnosti v gorah, gorsko vreme in podnebje, orientacija v gorskem svetu, gorniško izrazje in opisovanje ter ocenjevanje alpinističnih tur, prva pomoč in reševanje. Na praktičnih vajah pa smo se učili o gibanju naveze, delanju sidrišč, spustu po vrvi, samoreševanju in reševanju padlega.

Zaključku izobraževanja je sledilo tisto, česar smo se najbolj veselili – prva skupna tura na Staničev vrh in Planjavo. Večina tečajnikov se nas je udeležila tudi tabora v Paklenici. Organiziran je bil še poletni vikend tabor na Slatni.

Kmalu za tem pa je sledil rahlo »zastrašujoč« mail, da se bliža izpit in da moramo »stopnjevati svoje priprave«. Organizirana sta bila še dva termina za ponavljanje, potem pa je bilo na nas tečajnikih, da vadimo in štrikamo. Nekajkrat smo se dobili v Armeškem, veliko smo vadili doma. Vsake toliko časa smo dobili še kakšen rahlo »zastrašujoč« mail, da smo zadevo vzeli še malo bolj resno. Izvedeli smo, da bomo imeli praktični izpit, orientacijsko vajo in pisni izpit iz teorije. Vse bo potekalo en dan, v skupnem trajanju 8 ur (skoraj kot pravosodni izpit). J Na izpit se nas je prijavilo 7 kandidatov in vsi smo ga tudi uspešno opravili.

Po izpitu smo si za nagrado prislužili prijeten kostanjev piknik na vikendu pri Sandri in lep, aktiven zaključek v Logarski dolini. Najlepša hvala vsem inštruktorjem, alpinistom in drugim članom PAK-a, ki ste s svojo energijo in navdušenjem poskrbeli, da ste na nas tečajnike prenesli vaše znanje, izkušnje ter ljubezen do gora in alpinizma. Vozli, abzajli, aretacije, naveze in nova poznanstva – vse to nas je še dodatno povezalo v skupnost, ki jo druži ljubezen do gora. Tečaj je bil čudovit dokaz, kako lahko iz naključne skupine ljudi zraste prava ekipa. Medtem ko smo pletli vozle, so se med nami skoraj nevidno pletle tudi vezi in prijateljstva. Iz tega tečaja odhajamo bogatejši – z novimi znanji in poznanstvi. Verjamem, da se vsi veselimo nadaljnjih aktivnosti in druženj v sklopu društva.