Dragi plezalci!

So vam letošnje temperature previsoke? Imate dovolj potenja v Armeškem in Nad Savo? Bi se radi ohladili na gorskem zraku in noč preživeli pod sojem zvezd?

Vabljeni na vikend plezalni tabor na Korošico, ki bo 18. in 19. 7. 2026. Tabor je namenjen tako alpinistom kot frikotom, saj je v bližini kar nekaj športnoplezalnih smeri. Več podrobnosti po prijavi (do srede, 15. 7.) na 051-201-782.

Upam, da se vidimo v čim večjem številu!

Blaž Kramer

Januarja vsako leto (oz. že od 15.12.2025 naprej) lahko preko našega kluba obnovite članstvo ali se na novo včlanite v krovno organizacijo Planinsko zvezo Slovenije (PZS).

Člani PZS so zavarovani pri Zavarovalnici Generali d.d. Zavarovanje zajema nezgodno zavarovanje, zavarovanje stroškov reševanja v tujini s 24-urno asistenco in zdravstveno asistenco za tujino ter zavarovanje zasebne odgovornosti.

Članom so na voljo popusti pri nočitvah v planinskih kočah v Sloveniji in tujini ter številni popusti in dodatne ugodnosti pri nakupih, vstopninah, vozovnicah in drugih storitvah. Vrste članstva si lahko ogledate na spletni strani PZS.

Ker se je v preteklosti izkazalo kot problematično prevzemanje znamkic, smo se za letošnje leto odločili, da bi bil primaren način obnovitve ali nove sklenitve članstva preko PZS-jeve spletne strani. Tu se nahajajo tudi kratka navodila za izvedbo spletne včlanitve. V kolikor sklepate članstvo prvič, bodite pozorni, da izberete društvo: Posavski Alpinistični klub.
Postopek je hiter in enostaven, znamkico pa po pošti prejmete direktno na vaš naslov. Potrebujete zgolj kartico za plačilo preko spleta ali pa paypal račun.

V kolikor kdo potrebuje pomoč, pri spletni prijavi me lahko pokliče, ali pa se dogovorimo in vam pomagam pri izvedbi spletne prijave ob kakšni kavi. :)

Po prejemu potrditvenega maila, da je vaša članarina urejena, se v istem mailu nahaja tudi povezava do vaše e-izkaznice PZS, ki si jo lahko pošljete na mail ali pa jo natisnete, shranite itd.

Seveda pa v primeru, da spletnega naročila ne morete izvesti, še vedno ostaja opcija, da članarino poravnate na klubski TRR kot prejšnja leta, več spodaj.

Če se prvič včlanjate v PZS preko našega kluba, morate ob prijavi nujno izpolniti tudi pristopno izjavo PZS in jo skenirano (NE fotografirano!) poslati na info@pak.si ali original na naslov kluba: Cesta krških žrtev 105, 8270 Krško (predhodno pokličite Ambroža na 051 387 799). Ob včlanitvi prejmete tudi novo izkaznico (kartico), ki stane dodatna 2 EUR.

Podatki za nakazilo:

Če nakazujete za družino, se poslužite namena: Članarina PZS - Družina Priimek. Da bomo lažje vedeli, kdo vse sestavlja vašo družino, sporočite podrobnosti na info@pak.si. Vrednost nakazila si preračunajte sami - upoštevajte tudi družinske popuste (vrste članstva). Izkaznica (kartica) za nove člane stane dodatna 2 EUR.

Opozoriti velja, da je za tiste, ki se gibljete tudi po tujih gorah, zelo priporočljiva A članarina (za alpiniste in strokovni kader z licenco praktično obvezna).

Znamkice lahko prevzamete na naslovu kluba, ob predhodnjem dogovoru (prej pokličite na 051 387 799 - Ambrož) ali v ŠD Brežice po dogovoru.

PRVI Plezalni tabor PAK Podgorje 2026, 29.6.-3.7.2026

Posavski alpinistični klub je v začetku julija prvič organiziral petdnevni plezalni tabor za osnovnošolce v Podgorju pri Sevnični. Prostor za tabor sta prijazno odstopila Darinka in Janko Avguštin in sicer zavetišče na Ivcah. Tabora se je udeležilo 16 otrok in trije trenerji PAK: Alenka, Sandra, Alenka in Jakob.

Prvi dan smo se zjutraj zbrali pri cekvici, kar v njeni senci na pokopališču v Podgorju pri Sevnični.

Potovalke smo naložili v kombi, s katerim je Sandra oddirjala z maksimalnimi obrati do Ivc, kjer so nas čakali že postavljeni šotori, simpatično zavetišče z urejeno kuhinjo in zaprtim prostorom, kamor se nas je lahko zateklo vseh dvajset in seveda tudi vsa naša hrana za pet dni.

Otroci so prišli do bazice peš, dvajset minut je trajal pristop. Zbrali smo na dvorišču in prisluhnili navodilom, o redu in pravilih v taboru. Razdelili smo se še v štiri enakovredne skupine, katerih namen je bilo dnevno dežurstvo. Nato pa še v trojke za v šotore.

Sledila je priprava kosila. Da čakanje ne bi bilo v prazno, otroci so mobitele prijazno odložili v varno škatlo, je Jakob prevzel pobudo in skupino poučil, kako pravilno obleči plezalno opremo, naučili pa so se še nekaj osnovnih vozlov. Po kosilu je bil čas za počitek, kartanje, dežurna skupina pa je pomila posodo. Sledil je obisk plezališča prvič. Spoznali smo se z osrednjim delom plezališča. Jakob je napeljal kar deset različnih smeri, primernih težavnosti. Večina otrok je celo prvič plezalo v skali. O navdušenju ne rabimo govoriti. Največje najstnike smo naučili tudi varovati. Utrujeni, saj je bilo zelo vroče, smo se pozno popoldan vrnili v tabor. Sledila je priprava večerje iz rok Alenke in Sandre. Po večerji je sledil venček družabnih iger in spoznavni večer. Zaspali smo okoli 23sete ure.

Drugi dan je po bujenju sledila jutranja telovadba in sprehod do klopce na travniku nad Ivcami. V taboru nas je pričakal pester zajtrk. Po zajtrku smo se odpravili v plezališče. Spoznavali smo smeri desnega dela plezališča. Ponovno je bilo možno preplezati veliko smeri, nekateri so smeri že tudi vpenjali sami. Plezališče Podgorje je lepo urejeno. Polno je polic in klopic. Mimo je speljana tudi planinska pot na Lisco s smeri Bohorja. V levem delu, kjer je največ klopic, smo za pavzo tudi igrali karte. Štiri ure so hitro minile. V bazi nas je tokrat za predjed pričakala narezana hladna lubenica. Res osvežujoče. Po kosilu smo imeli uro počitka. Sledil je odhod v gozd. Nabrali in ošilili smo si palice za peko hrenovk in iz gozda prinesli veliko drv za taborni ogenj. Zvečer nam je prišel v goste Dušan Klenovšek, ki nam je spredaval res veliko zanimivosti o metuljih. Ko pa se je stemnilo smo ob postavljenih piramidah, ki so bile razsvetljene z UV lučjo gledali nočne metulje, mrčes, in veliko hroščev. Res posebna in zanimiva izkušnja.

Zaradi opazovanja vsega, kar je priletelo na in ob piramide, ja, prišla nas je obiskat tudi krastača, smo šli ponovno spat zelo pozno.

Tretji dan, sreda, nam ni bilo odobreno spanje v dopoldanske ure, saj smo ob osmih že štartali proti Lisci. Pot sledi grebenu, ki je kar razgiban gori-doli, ima pa lepe razglede proti celjski, posavski in dolenjski. Tempo ni bil najpočasnejši, saj smo ob treh postankih rabili do vrha 1h45min. Sledila je malica iz nahrbtnika. Uro proste igre smo izkristili za sprehod po Lisčinih travnikih, igro na otroškem igrišču, spustih po toboganu in še kaj. Okoli pol dvanajstih smo se odpravili proti naši bazi. Pot je hitro minila, saj smo se igrali besedne igre in igre preračunavanja. Doma pa ponovno sočna lubenica in priprava na odhod na bazen, seveda po okusnem kosilu in pomiti posodi. Pred odhodom nas je še presenetil Milin dedi s sladoledom. Šel je za med. Sledil je peš marš v dolino do cerkvice starejša ekipa, mlajša pa s kombijem direkt na bazen Sevnica. Nato se je Sandra vrnila še po starejše in pričelo se je igrivo, skakalno in waterpolo  popoldne v dokaj hladni vodi sevniškega bazena. Po vrnitvi v tabor smo imeli posebno večerjo: razbili in kar 25minut smo pekli nojevo jajce.  Prinesla in nam ga podarila je Nika, najmlajša udeleženka. Na notranjem ognjišču, saj se je zunaj pripravljalo na nevihto, smo si pekli hrenovke in pasjo.  Zabavna in posebna večerja, z veliko različnimi okusi. Tudi ta večer smo pozno zaspali, tokrat pa smo v četrtek le spali dlje.

Budnica četrti dan je bila tolčenje z zajemalko v lonec in spodbujanje k hitrem prihodu v kuhinjo. Otroci so imeli 6-7 minut časa. Čast bujenja je pripadla Viliju in Mihi, že izkušenima tabornikoma. Po zajtrku je sledilo plezanje. Težavnosti so se dvignile na 6b varovani zgoraj, v vodstvu so  nekateri plezali tudi 5c, 6a. Po plezališču so  se sprehajali z vodnički in si sami izbirali smeri. Jakob pa jih je z veseljem napeljeval. Čas plezanja je ponovno hitro minil. Že vsi lačni smo komaj pričakali rižoto s piščancem in veliko graha. Po popoldanskem počitku je sledila delavnica zip line in hoje po traku. Priprave so bile zelo zabavne saj smo vsi opazovali Jakoba, kako je povezoval veje lipe visoko v krošnji z dolgo vrvjo, delal vozle, Sandra je napenjala vrv, Miha varoval. Vse skupaj je bilo še bolj smešno, ko so se v igro vključili še otroci. Nasmejali smo se do neba. Sledila je peka palačink. Prelivala sta se okusa Nutele in Malinine marmelade. Za čuda nismo zmogli pojest vseh palačink, saj smo hkrati zakurili tudi taborni ogenj in tam ponovno spekli še nekaj hrenovk in pasje salame. Ogenj smo kurili dolgo v noč, saj smo gozd okoli zavetišča lepo očistili starih zapadlih vej. Imeli smo tudi kviz. Tekmovali smo po skupinah kot smo pomivali posodo. Vprašanja  so bila sestavljena iz dogodkov, kar smo se naučili in videli, jedli, slišali v preteklih dneh v taboru. Mlajši so se po kvizu odpravili spat, starejši pa so se šli ob ognju še njihovo štiridnevno igro Morilec. Komaj smo jih pregnali v šotore v katerih so lučke svetile verjetno tudi še, ko smo odrasli že dolgo spali. (kar naj Jakob razloži)

Zbudili smo se v peti, zadnji dan. Zaspani so se otroci po zajtrku spakirali in počistili šotore, končno. Seveda je sledilo še poplezavanje najljubših smeri v plezališču, učenje nekaterih plezalnih manevrov, učenje varovanja in dopoldneva je bilo hitro konec. Poslovili smo se od plezališča in od Edota sevniškega plezalnega »kapo di banda«. Edo pridno ureja in vzdržuje s skupino klubskih prijateljev podgorsko plezališče. Smo se mu kar prijavili že za drugo leto ponovno. Alenka je kasneje otroke odpeljala v tabor, kjer so pripravili zadnje kosilo, Sandra in Jakob pa sta še ostala v levem sektorju plezališča, kjer se je Jakob preizkusil v projektu Orodna telovadba. Seveda ob dovoljenju Edotovem.  Ker mu je smer ležala, kljub bolečim đemom in drgnjenjem hrbta ob steno se je odločil, da opravi še en tazaresen poizkus. In mu je uspelo! Preplezal je svoj prvi projekt, smer je ime že imela, Jakob pa ji je podal težavnost 7a+. Lep zaključek plezalnega dela tabora, ni kaj. Po kosilu je sledilo še pakiranje torb v kombi in peške do cerkvice. Od tam nas je Sandra zvozila ponovno do bazena, kjer smo preživeli zaključno popoldne. Sledilo je še presenečenje pred prihodom staršev: pice in pijača. Ob koncu  še objemi prijateljev in otroci so stekli do staršev, ki so jih čakali pred bazenom.

Po zapisanem od otrok in oceni staršev, ki so vsak dan prejeli slike na vpogled v viber skupino in tako od blizu spremljali dogajanje, se je tabor izkazal kot dober doprinos otrokom PAKa. Starši so bili navdušeni nad videnim in slišanim, otroci pa telefonov skoraj da niso pogrešali, no tako ali tako smo bili brez elektrike in se je izkazalo da je »dobra družba in dobra volja najbolja«. Sandra, Alenka in predvsem Jakob, smo bili po koncu kar malo nenaspani in utrujeni. Še vedno pa velja, da smo vsi, še polni vtisov, v pričakovanju novega tabora, na istem mestu, poleti 2027.

Aleksandra Voglar

V četrtek 4.6.2026 in petek 5.6.2026 sta za nas potekali še zadnji tekmi v tej sezoni oz. tem šolskem letu. Tokrat sicer ni bila to ravno klubska zadeva, saj so v novomeškem Frikšnu gostili kar 2 Državni prvenstvi in sicer osnovnošolskega in srednješolskega. 2 pestra dneva tekmovanj, v četrtek je najprej potekalo osnovnošolsko, ki je bilo razdeljeno na mlajše učence (letnik 2013-2015) in starejše učence (2012-2010). Kot omenjeno, sicer tu ni direktne povezave s klubom, saj v osnovi plezalci zastopajo svoje šole, a vseeno smo se mi odločili, da pošljemo svojega spremljevalca, saj je plezanje kar specifično, večina profesorjev športne vzgoje pa se na naš šport ne spozna, vsaj ne dobro in ne v tekmovalnem smislu. Žal..

No, prvi dan smo imeli 12 tekmovalcev, 8 pri maljših učencih brez licence, to so bili Nejc Krulec, Liam Ledić, Žan Fiorelli, Ajda Sotelšek, Zala Omerzu, Zara Hotko, Lora Kurinčič in Lea Fiorelli. Celotna kategorija je bila ogromna, cca 130 otrok iz celotne slovenije, pod balvani so se nabrale kar velike kolone, sicer je bilo 8 balvanov, 5, ki so bili brez sodnikov in so bazirali na fair playu in trije, kjer so sodili uradni sodniki (te balvani so bili tudi težji in tu se je v večini odločalo o najboljših). Naša mladina je plezala borbeno, skupaj so sodelovali, da so prišli na vrsto na balvanih, se spodbujali med plezarijo in se skupaj napenjali. Ajda in Nejc sta prvi 5 balvanov preplezala v prvem poizkusu, potem pa sta preostanek tekme poizkušala težje balvane, ki so bili kar pestri. Nejcu je v zadnjih minutah uspelo doseči še 1 cono v težkem balvanu, to pa ga je poneslo na odlično 6. mesto. Ajda je ostala pri 5tih flashis in tako končala na 20. mestu. Posebna pohvala pa gre tudi Žanu Fiorelliju, ki je kljub temu, da je bil med mlajšimi (sam je letnik 2015, tekmoval pa je tudi z letniki 2013), definitivno pa med najmanjšimi borbal v začetnih petih balvanih in v zadnjih minutah opravil tudi z balvanom 4, ki je bil zanj res težak in si tako priboril odlično 15. mesto! Punc je bilo vse skupaj nekaj čez 100, vse naše tekmovalke pa so se uvrstile v zgornjo polovico!

V drugem delu dneva so tekmovali starejši učenci in učenke, to so bili Bor Klenovšek, Sandra Žagar, Lana Lubšina in Zoja Moškon. Zoja je imela na tej tekmi nekaj smole in je tekmo zaključila predčasno z rahlo (vsaj kot kaže in tudi držimo pesti da tako ostane) poškodbo gležnja, ostali pa so borbali naprej. Največ uspeha je imel Bor, ki je preplezal 4 izmed prvih 5 balvanov, prav tako pa je dosegel vse 3 cone z najtežjih treh balvanih, nekaj moči in izkušenj pa mu je zmanjkalo še za kak dodaten vrh. Tekmo je tako končal na odličnem 5. mestu. Podobno borbena je bila Lana, ki je imela 1 vrh in 2 coni manj, a vseen je bila pri dekletih dobro uvrščena ravno na rob prve deseterice! Čestitke tudi njej. Sandra pa kot se spodobi, je pridno nabirala svoje tekmovalne izkušnje v svojem prvem pravem letu tekem in se je dobro borila in poizkušala težke balvane!

Drug tekmovalen dan je bil za nas sicer bolj umirjen a ni krajši, pri dijakih in dijakinjah smo imeli 4 predstavnike, 2 pri mlajših dijakinjah brez licence in 2 pri starejših dijakih/dijakinjah brez licence. Zjutraj sta plezali Katja Mešiček in Vita Omerzu. Obe so pričakali kar zanimivi balvani, še malenkost težji kot dan prej, punci sta dobro fajtali, obe preplezali 3 od prvih petih balvanov, Katja pa je temu dodala še 2 coni pri najtežjih balvanih, kar ji je prineslo dober rezultat in sicer 5. mesto. Sicer lahko dodam, da je bila v dveh balvanih tako blizu vrha, da si težje bližje a zmanjkalo je kanček moči za piko na i (že s samo enim izmed teh vrhov bi zasedla 1. ali 2. mesto) :) Vita pa je s tremi preplezanimi tako osvojila 9. mesto.

Ob dveh so s tekmo pričeli še starejši dijaki/dijakinje brez licence, tu sta plezala Eva Sluga in Miha Petrišič. Eva se je spopadala s težkimi balvani, sicer verjetno počasneje kot bi si želela a je vztrajala do konca. Na koncu je bila tako kot Vita uspešna v treh balvanih, dosegla pa je 9. mesto. Miha, kot je verjetno za pričakovati, je ciljal na najvišja mesta. Med ogledom je začrtal plan oz. izbral zaporedje balvanov, nato pa opravil kar enega za drugim. Sicer se to sedaj sliši kot da so bili tako lahki da mu niso bili izziv, a ni bilo čisto tako. Je pa res, da je bil njegov končen izkupiček 7 bavlanov na flash in enega v 5to :D S tem je bil vsaj za 2 vrha boljši od ostalih in po samo 32tih minutah zaključil svoje plezanje. Tako je lahko z nasmeškom po tekmi stopil tudi na najvišjo stošničko in ubeležil še naslov srednješolskega državnega prvaka med starejšimi kadeti brez licence. Njegova misel za naslednje leto pa je, da bi lahko tekmoval z licenciranimi in tu se čisto strinjam, lahko ;)

Kako začeti, pretekli vikend so v Slovenski Bistrici vzporedno potekale 3 tekme Vzhodne lige, v hitrosti, težavnost in balvanih. Ker sami hitrostnih plezalcev nimamo, smo imeli 2 tekmi vzporedno a nič kaj manj pestro dogajanje kot ostali. Vsa čast bistričanom za organizacijo tekme, vse je potekalo brez zapletov, tekoče itd. Res super. Sicer pa je ta format naporen mislim da za prav vse, mlade plezalce, trenerje, starše.. :)

No, pa gremo počasi, dogajanje za nas se je pričelo v soboto dopoldan s plezalnimi nastopi mlajših in starejših cicibanov. Tokrat bom v poročilu omenil samo posameznike, saj je bilo veliko dogajanja, a to ne pomeni da so rezultati in dosežki drugih kaj manj vredni (vse točne rezultate si lahko ogledate na www.vzhodnaliga.si). Pri starejših cicibankah se je tokrat najbolje odrezala naša letošnja debitantka Zara Hotko, ki je na svoji 2. težavnostni tekmi že preplezala eno izmed smeri do vrha! Sicer je res da je bilo vrhov več, še vedno pa je zahtevalo veliko zbranosti, da je priplezala do gor brez napake, s tem nastopom si je priborila tudi svoj rezultat sezone z 11. mestom! Dodatno bi omenil še Žana Oštrbenka, ki je bil čez celo sezono kar konsistenten, se uvršal med deseterico, tokrat je malenkost zmanjkalo in je končal tekmo na 11. mestu. Nekaj smole pa se je pripetilu Žanu Fiorelliju, ki je prvo smer plezal dobro, kljub temu da je favorizirala višje, v drugi smeri pa mu je ravno njegova višina in kanček nepozornosti prinesel prezgoden padec, vseeno se je uvrstil na 14. mesto.

S temi dvemi kategorijami, se je dogajanje na zunanji težavnostni steni končalo, preselili pa smo se na balvane, kjer so najprej plezali mlajši dečki/deklice, kasneje pa še starejši dečki/deklice in kadeti/kadetinje. Tokrat so mlajše dečke in deklice pričakali nekoliko lažji balvani a še vedno kar težki. Najbolje je šlo Lani lubšina, ki je preplezala kar 7 od 10ih balvanov, to pa je v močni konkurenci zadostovalo za 15. mesto. Dobro sta plezala tudi Ajda Sotelšek in Nejc Krulec, Ajda je dosegla 5 vrhov, Nejc pa 4. Runda kasneje je bila spet malenkost težja oz pretežka a nič tako "drastičnega" kot teden prej v Bolderaju. No, verjetno če vprašate Miho, je bila runda težja, a mislim da je bila razlika zgolj pri težjih treh balvanih, lažji pa so bili malenkost lažji, pa če prav spet nekateri izrazito za višje tekmovalce, kar se odrazi v veliki razliki med vrhovi deklet in fantov. Pohvaliti je treba Bora, ki je v konkurenci kar nekaj visokih fantov dobro plezal, in dosegel 6 od 10ih vrhov! Nekaj manj vrhov je uspelo preplezati Viti in Katji, obe po 4 vrhove in 6 con, sicer je zanimivo da sta od težjih balvanov obe preplezali druga 2, na koncu pa sta tudi zasedli 6. in 7. mesto, čestitke. Kot rečeno Bor je plezal dobro, v močni konkurenci pa je končal na 14. mestu. Miha je plezal kot zna, malo se je sicer lomil v tehničnem balvanu, saj ga je izdala gibljivost, a vseeno se je privlekel do vrha v 2. poizkusu in si tako zagotovil že svojo 2. zmago v sezoni! S tem se je skoraj zaključilo dogajanje za ta dan, sledile so samo še skupne podelitve, kjer smo med top 5 imeli 2. To je bila Katja Mešiček, ki je zasedla 5. mesto v skupnem seštevku balvanov med kadetinjami in kot ste verjetno ugotovili, imeli smo zmagovalca pri kadetih, Miho Petrišiča, ki je domov prinesel zlat pokal (sicer kot boste prebrali še naprej, ne samo enega ;D)

Tako naslednji dan, je bil vrstni red ravno drugačen, zjutraj so najprej plezali starejši tekmovalci, se pravi od mlajših dečkov/deklic naprej. Podobna zgodba kot dan prej, tokrat sta skoraj identično plezala Nejc in Ajda, med njunima dosežkoma je bil zgolj + razlike, Nejcu je to prineslo 15. mesto, Ajdi pa v močni konkurenci 26. mesto. Lana je v tej isti konkurenci zasedla 15. mesto in v prvi smeri priplezala zelo visoko, skoraj pod vrh. Dobri plezalni predstavi je prikazal tudi Bor, očitno forma pred poletjem pri njemu raste, obe smeri je padel tik pod vrhom in tako končal na dobrem 7. mestu! Pri dekletih je najbolje plezala Katja, prvo smer padla tik pod vrhom, morda bi lahko iztisnila še kakšen gib, v drugi smeri pa se je dobro borila z dolgimi gibi, ki so bili postavljeni predvsem zaradi fantov padla sicer nižje, a vseeno za svojo kategorijo kar visoko in se SPET uvrstila tik za zmagovalni oder, mislim da je to že 3. ali 4. v tej sezoni. :) Dobro je plezala tudi Vita Omerzu, ki pa ji je malenkost zmanjkalo za še višjo uvrstitev in je bila 8. Katja si je tako še z enim 4. mestom zagotovila tudi skupno 4. mesto, tik za najboljšimi, le 2 mesti za njo na 6. mestu pa je bila Vita! Čestitke obema. No pri kadetih, podobna zgodba kot dan prej, malo utrujeni Miha, je preplezal 1. smer tik pod vrh, sicer zmagal v tej smeri (nekaj besed smo spregovorili tudi s sodniki glede sojenja..), to pa potrdil z preplezano 2. smerjo in si s tem zagotovil zmago na tekmi, kot tudi v skupnem seštevku v težavnosti in tudi v vseh treh disciplinah. Se pravi prejel je kar 3 zlate pokale v tej sezoni, res lep zaključek.

V nadaljevanju dneva se je dogajanje prestavilo še na balvansko steno, tokrat so žal mlajše cicibane/cicibanke in starejše cicibane/cicibanke pričakali težki balvani in kar naporna runda. Kar nekaj naših plezalcev je končalo z enim preplezanim balvanom a vseeno s kar nekaj conami.. Med boljšimi je bil Liam Ledić, ki je preplezal 3 balvane (od desetih) in dosegel 9. mesto. Nekaj mest za njim na 12. pa je bil Žan Fiorelli. Med mlajšimi pa je kot v soboto Žan Oštrbenk dosegel dobro 11. mesto, kanček pa je zmanjkal še za malo več. Med puncami se je najbolje ponovno odrezala Zara Hotko, ki je preplezala 3 balvane in osvojila 7 con, kar ji je prineslo 17. mesto.

S temi nastopi se je zaključilo tudi dvodnevno dogajanje za nas. Drugih skupnih podelitev se žal nismo udeležili, saj nismo imeli plezalcev med top 5. A nič za to, če se spomnete začetka sezone sem omenil, da imamo letošnje leto večino tekmovalcev med mlajšimi v kategoriji, tako da so navidezno slabši rezultati zgolj to, navidezno. Ko pride do takšnih elo težkih tekem je tudi težko govoriti o dobri razvrstitvi, saj če večina plezalcev prepleza 1 od 10ih balvanov realnih rezultatov ni.

Spodaj še nekaj fotk ;)

Tokrat bom za izjemo od preostlaih poročil malo krajši, razlog pa bo hitro znan.

Žal nam je vreme odneslo uradno 4. tekmo Vzhodne lige, ki bi morala biti v Prevaljah a zaradi dežja plezanje na zunanji steni ni bilo mogoče. No tako smo pristali na šele 2. balvanski tekmi v sezoni in za nas 3. tekmi na sploh (če odštejemo težavnost) v Bolderaju v Celju. Super nov balvanski center, ki še ni odprt leto dni.

Glede same tekme pa tako, zjutraj so plezali najmlajši, pri nas sta bila to Žan Oštrbenk in Anže Preskar. Kot boste videli pri vsaki posamezni kategoriji ton tekme, je bilo tudi pri mlajših tako, da so jih pričakali izjemno težki balvani. Sicer mogoče pri mlajših še ni bilo tako "strašno" kot kasneje a je bilo že tu opazno. Žan je dosegel 4 vrhove in končal na 8. mestu, Anže pa je imel smolo pri enem izmed vrhov in tako končal z dvema preplezanima balvanoma in 18. mestom.

Pri starejših cicibanih so plezali; Fiorelli Žan, Liam Ledić, Zara Hotrko, Zala Omerzu in Lora Kurinčič. Slednje 3 so se prvič udeležile balvanske tekme, škoda da je bila ravno ta zamočena s strani postavljalcev... Kaj povedat? Nič kaj veliko, vsi so preplezali zgolj po 1 balvan in osvojili 3 ali 4 cone. Še zdaleč to ne odraža kakšni plezalci so ampak zgolj to, kako lahko napake postavljalcev krojijo razplet tekme..

Pri maljših deklicah in dečkih je bilo podobno, tu so tokrat naše barve zastopale samo punce; Fiorelli Lea, Lubšina Lana, Ogorelc Lara in Sotelšek Ajda. Zgodba podobna kot rundo pred tem, morda še malo začinjena saj smo imeli kar 10 tekmovalk ki pri puncah niso zabeležile nobenega vrha! Od naših se je najbolje odrezala Lana z enim vrhom in petimi conami, sicer bi lahko preplezala še kakšen balvan a ker je bilo povsod veliko čakanja to žal ni bilo možno, s tem si je zagotovila 21. mesto izmed 57tih tekmovalk. Da morda dodam ob tej priložnosti, vsi tekmovalci imajo na voljo 10 balvanov, v osnovi je tako (oz naj bi bilo..), da so najtežji (8-10) namenjeni temu da razporedijo najboljše (top 5, 10), balvani 4-7 da razporedijo tekmovalce med 10-50 mesta (odvisno od velikosti kategorije) mestom in 1-3 preostanek..

No, pa smo že pri kategoriji starejši deklice dečki, tu sta plezala Zoja Moškon in Bor Klenovšek. Pri teh kategorijah so končno sprejeli odločitev in nekatere balvane malenkost olajšali ali pa niso prešli na še težje balvane, tako da v osnovi malo boljša runda kot prejšnje, sicer izrazito težja za dekleta v primerjavi s fanti, saj tekmujejo na istih balvanih in ker so prednjačili skoki in dinamični gibi je imela višina velik vpliv, ki pa žal puncam v primerjavi s fanti ni v prid.. Bor je začel super, hitro opravil z nekaj dinamičnimi bolderji, potem pa se mu je malo zataknilo pri malo bolj fizičnih in tehničnih balvanih, tekmo je končal na 11. mestu, s petimi vrhovi in sedmimi conami. Zoja je tudo dobro začela, preplezala dinamičen balvan, in previsne krimpe, potem pa se je malo zataknilo in je veliko poskusov namenila probavanju preostalih skokov. Tekmo je končala na 16. mestu.

Vzporedno z njimi pa so plezali tudi kadeti in kadetinje. Težava tudi tu ista razlika med fanti in puncami a poleg tega ja, v primerjavi z preostankom dneva kar ok, a še vedno kar težka runda. Imeli smo kar 7 predstavnikov; Groboljšek Bino Katarino, Pino Rožman, Jakoba Mlakarja, te trije so bili letos na svoji prvi tekmi Vzhodne lige in preostanek klasične ekipe; Eva Sluga, Vita Omerzu, Miha Petrišič in Katja Mešiček. Punce so s težavo nabirale vrhove in se preizkušale v težkih skokih, največ uspeha je imela Katja, ki je preplezala 4 balvane, 6 pa jih je prišla do cone, prav tako pa je pri kar dveh oz. treh balvanih padala na zadnjih gibih. S kančkom sreče in odločnosti bi lahko stisnila še kakšen vrha vseeno plezala je dobro in lepo tekmo pa je končala tik pod zmagovalnim odrom na 4. mestu, tako da super! Lahko rečem pa kot je v navadi, je našo "čast" rešil Miha Petrišič, uspešen je bil v vseh 10tih balvanih! Tako da se jih je dalo splezati a je bilo res težko! V zadnjih minutah tekme je dosegel vrh 5. balvana (ki ga je pustil za konec) in si tako zagotovil svojo prvo zmago na Vzhodni ligi! Kaj dodati? Super je gledati njegovo plezanje, večina balvanov je preplezal z odliko in demonstriral kaj se da doseči z rednimi treningi in pridnim delom! (da ne bo pomote, platke ga še vedno malo matrajo, ampak jih je polezel, čeprav ne v 1.! ;D)

No tako, pa ni bilo preveč kratko a vseeno :)

Ne pozabite, naslednji vikend na sporedu kar 3 tekme Vzhodne lige, vse v Slovenski Bistrici in to je tudi letošnji zadnji tekmovalen vikend pred počitnicami!

Spodaj še nekaj fotk s same tekme.

V soboto 09.05.2026 smo pripravili poseben dogodek, to je bilo področno osnovnošolsko prvenstvo, a tokrat v balvanskem plezanju v Športni dvorani Brežice. Z razliko od preteklih let, ko so se je plezala težavnost oz po domače na štrik in kjer zmaga tisti z doseženo najvišjo višino, smo tokrat plezali balvane, kjer bolj do izraza pride dinamika, moč, koordinacija zmagovalec pa je tisti, ki v vseh balvanih nabere največ točk.

Da je bila izkušnja še toliko bolj pristna, smo iz naših sten posebaj za tekmo pobrali najboljše oprimke in sva z Aljažem Motohom pripravila zabavne izzive za naše osnovnošolce. Seveda brez pomoči starejših tekmovalcev bi takšne akcije predstavljale nemogoč zalogaj, a na srečo vedno z veseljem pripomorejo bodisi pri pobiranju oprimkov, pripravi prizorišča in tokrat tudi s tem, da so našraufali enega izmed balvanov.

Pa gremo po vrsti, planiranje za tekmo se je pričelo že vsaj kakšen mesec pred samim dogodkom, najprej je bila sprejeta odločitev, da se izvede balvanska tekma, nato je bilo treba naštudirati pravila in poskrbeti, da bo vse regularno. Za vzor smo si vzeli starejše tekme Vzhodne lige, saj na naši steni manjka nekoliko prostora in smo lahko postavili skupaj 6 balvanov. Tedne in dneve pred tekmo pa sva z Aljažem namenila predvsem planu kakšne bolderje postaviti, katere oprimke uporabiti, da bo vse potekalo čim bolje, da po eni strani ne bo prelahko, po drugi pa ne pretežko.

Tako smo prišli do dneva tekme, zjutraj smo do konca uredili tekmovališče, pripravili vse za tekmovalce, kot tudi za obiskovalce, ki jih ni manjkalo, predvsem pri najmlajših. Na dan tekme je pomagalo nekje 15 prostovoljcev v različnih vlogah. Nekateri so bili sodniki na balvanih, drugi so otroke ogrevali, tretji usmerjali, seveda ne smemo pozabiti tudi na spikerja, ki je skrbel, da je bilo v dvorani dobro vzdušje in gledalcem približal samo tekmovanje, pravila, dogajanje... Zjutraj oz. dopoldan (10:00) se je začel tekmovalni del, najprej za najmlajše 1. in 2. razred. Tu je bilo kot omenjeno vzdušje in publika najštevilčnejše. Pri mlajših je bila želja, da so balvano malenkost lažji, saj se s tovrstnimi tekmovanji v večini srečujejo prvič in je predvsem pomembno da se počutijo dobro, pokažejo kaj znajo staršem, babicma, dedkom.. Super uvod v tekmovanje in dobra popotnica za preostanek dneva. Največja "napaka" v dnevu se je pripetila v kategoriji 3. in 4. razred, saj se je po prvi rundi izkazalo, da so balvani malenkost prelahki (predvsem ker so se tekme udeležile predstavnice Sevnice, ki že na Vzhodni ligi posegajo po najvišjih mestih). Tekmo smo ustavili za cca 5 minut, z Aljažem sva prilagodila težavnosti dveh balvanov in runda se je začela od začetka. Prilagoditev je bila ravno pravšnja, da so se tekmovalke in tekmovalci lepo razporedili in večjih delitev mest ni bilo. Dan se je hitro odvijal, kategorija kjer so plezali učenci 5. in 6. razredov je minila ekspresno, saj je bilo tu najmanj prijavljenih. Na koncu pa so plezali še otroci zadnje triade, se pravi 7., 8. in 9. razred. Tu smo lahko balvane zastavili že kar konkretno, vključili tudi malo več dinamike, kakšen skok in balvane, ki so zahtevali malo bolj natačno in kompleksno gibanje. S tem smo tudi zaključili uraden del tekme, ki je bila po  mojem mnenju zelo uspešna in jo bo potrebno v prihodnje ponoviti!

Seveda za nas (organizatorje) to še ni bilo to za tisti dan, saj smo morali pospraviti tekmovališče in pripraviti steno za nadalne vadbe. Najprej smo odstranili vse tekmovalne balvane, pospravili blazine in ponovno namestili oprimke za plezanje smeri. Po koncu pa smo naporen dan zaključivi z eno super večerjo v Reset Brewery.

Ker bi brez podpore naših sponzorjev takšne dogodke speljali s težavo se vsem iskreno zahvaljujemo (HESS d.o.o., Visit Brežice, Računovodski servis T&T, Občina Brežice, Občina Krško, ZMŠ Brežice in ŠZ Brežice). In seveda tudi vsem prostovoljcem, navijačem, postavljalcem... saj tudi brez vseh vas tekma ne bi bila takšna kot je bila! Za utrinke s tekme je tokrat poskrbel Žan, fotke pa si lahko pogledate v galeriji: https://pak.si/_web/Galerija?Jezik=&Podrocje=PAK&Funkcija=IndexStran&IDGalerije=370

In še rezultati:

1., 2. razred fantje
1., 2. razred dekleta
3., 4. razred fantje
3., 4. razred dekleta
5., 6. razred fantje
5., 6. razred dekleta
7. - 9. razred fantje
7. - 9. razred dekleta

Vikend izobraževanje – zimske tehnike na Zelenici

Zimski alpinizem te hitro nauči, da so dobre priprave in usklajene tehnike ključni dejavniki, če hočeš, da je tvoja tura varna in vesela izkušnja – ne glede na to ali gre za plezanje, sidrišča ali spuste. Minuli vikend smo to res preizkusili v praksi.

V sklopu dogovorjenega izobraževalnega plana smo se najprej posvetili T-sidrišču v snegu in njegovi osnovni značilnosti. Ker v snegu nimamo fiksnih točk, kot je skala ali drevo, je pri izdelavi sidrišča pomembno dobro poznavanje nosilnosti snega ter smiselna raba pripomočkov, kot so cepini, smuče in dodatni elementi, npr. deadman ali snežna sablja – vsi ti omogočajo izdelavo stabilnega sidrišča.

Po razlagi je sledila praksa – vsak udeleženec si je sam izdelal T-sidrišču v snegu in ga preizkusil, nato pa smo se lotili vertikalnega sidrišča, kjer se vsedeš in varuješ partnerja z vrvjo znotraj sidrišča. Razložili in demonstrirali smo različne opcije varovanja v snegu, vključno z varovanjem drugega v navezi v različnih orientacijah (obrnjeno navzgor, navzdol, ter varovanje napredujočega), ki so ključne veščine alpinistične vrvne tehnike.

Poudarek je bil tudi na dinamičnem ustavljanju padca in pravilni uporabi matičarke, saj sta tako varnost kot nadzor sile pomembna pri varovanju v pogojih, ki jih srečamo zunaj plezališča.

Udeleženci so se nato razdelili v naveze in izvedli vse prikazane načine varovanja. Sledil je spust na dva cepina, kjer je vsakdo dobil občutek, kako funkcionira sidrišče in kako se varno spusti po vrvi v snežnih pogojih. Demonstrirali smo tudi spust na snežno gobo in uporabo deadman-a, ki je v nekaterih pogojih edina opcija za varno sidrišče.

Dan smo zaključili s prijetnim pohodom na Vrh Ljubeljščice in z večerno razpravo o zimskem alpinizmu – od spremljanja vremenskih razmer do ocenjevanja nevarnosti ter načrtovanja ture.

V nedeljo smo se podali proti Suhemu rušju. Hoja do podov pod Malo glavo je bila naporna zaradi vdiranja do pasu, a je marsikomu služila kot odlična vaja vzdržljivosti. Na varnem mestu so se udeleženci v parih lotili prereza snežne odeje in preizkusa različnih metod (tlačna metoda, norveška metoda), kar so podkrepili tudi s praktičnimi izvajanji in razpravo o stanju snežne odeje.

Zaključili smo z vajo reševanja zasutih v plazu, kjer so udeleženci preverili svojo sposobnost iskanja, sondiranja in kopanja, nato pa še individualno vadili iskanje skrite žolne. Ob koči je vikend sklenil še ponovljen trening ustavljanja s cepinom.

Vsi udeleženci so se izkazali s pripravljenostjo, sodelovanjem in zbranostjo. Vaje so bile jasne, izvedba pa dosledna, kar je v takšnih razmerah osnovna predpostavka za uspeh. Na tak način ne treniramo le tehnik … treniramo glavo, presojo in ekipno sinergijo, ki nas naredi bolj varne in bolj samozavestne v snegu in ledu.

Hvala vsem udeležencem za motivacijo, pripravljenost in pozitivno energijo (Bojana, Andreja, Urša, Eva, Luka, Miha, Nik, Jakob).

Slike si lahko pogledate v galeriji, ki jo je uredil Miha.

Poročilo pripravil Matej B.