Spletno mesto uporablja piškotke (angl. cookies)
za vodenje statistike obiska in funkcionalnosti,
ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta
soglašate s piškotki.

Več informacij o piškotkih...
Napovednik
November 2020 | December 2020
POTOSRČEPESONE
            1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30            
Zadnji vzponi

Rumena zajeda v Golem soncu

(VII+/VI, 550m)

Piz Bernina

(4048m)

La Spedla

(4020m)

Piz Bernina

(4048m)

Piz Bernina

(4048m)

Piz Bernina

(4048m)

Zadnje galerije
Obvestila
Do nadaljnjega NE PLEZAMO

Zaradi zaostrenih zdravstvenih razmer so do nadaljnjega ODPOVEDANI vsi plezalni termini na "naših" umetnih stenah.

Hvala za razumevanje in ostanite zdravi.

Nejc Pozvek, 26.10.2020, 0 fotk | Splošno | Obvestila

 Plezališče Armeško zaprto

Oglašam se vam letos že drugič, da vam naznanim, da do konca epidemije plezanje v našem lokalnem plezališču Armeško ni dovoljeno. Velja tudi za vsa ostala lokalna plezališča, kjer smo plezalci lahko vidni in opazni. Verjemite, da nove odloke redno spremljam in vas bom ob sproščanju le teh, vsaj kar se športa tiče, takoj obvestila in povabila tako v plezališča in na naše stene.

Hvala za razumevanje.

 

Aleksandra Voglar, 19.11.2020, 0 fotk | Športno plezanje | Obvestila

Klubska članarina 2020/21

Poletje gre počasi h koncu, dnevi se bodo začeli krajšat in kmalu postali še mrzli in mokri, tako da bodo spet aktualne postale klubske umetne stene v Športni dvorani Brežice, MC Krško in športni dvorani OŠ Brestanica. Letos popolnoma prenovljene, z novimi oprimki in novimi smermi, pa še čisto nov bolder v Športni dvorani Brežice, ki je zamenjal malo steno.

S plačilom klubske članarine so člani upravičeni do plezanja na klubskih umetnih stenah brez plačila vstopnine. Kdor ni poravnal klubske članarine, se mu za enkraten vstop na klubsko umetno steno zaračuna 5 €.

Klubsko članarino vsako leto pričnemo pobirat s septembrom, velja pa od začetka oktobra letos do konca septembra naslednje leto.

S klubsko članarino se direktno podpre delovanje kluba. Namen članarine je tudi nabava opreme za klubske umetne stene, nabava materiala za opremljanje klubskih naravnih plezališč, za organizacijo in izvedbo tekmovanj v športnem plezanju ter za organizacijo in izvedbo klubskih dogodkov.

V klub se lahko včlanite tudi tisti, ki ne plezate, a bi vseeno želeli postati naši člani in tako podpreti naše delovanje. Hvaležni vam bomo.

Vrste klubskih članarin:

•    20 € (odrasli, 18 let in starejši)
•    10 € (otroci, do 18 let)

  Kdor prvič plačuje klubsko članarino, mora izpolniti še klubsko pristopno izjavo in jo lastnoročno podpisati. Izpolnjeno pristopno izjavo skenirano pošljite na info@pak.si ali jo prinesite osebno na četrtkov ferajn.

Podatki za nakazilo:

Namen nakazila: Klubska članarina - Ime in Priimek
Koda namena: OTHR
Znesek nakazila: 20 €
Prejemnik nakazila: Posavski alpinistični klub, CKŽ 105, 8270 Krško
IBAN: SI56 6100 0001 9432 357 (DH d.d.)
Sklic: SI00 2020-21-555

Martin Bedrač, 30.08.2020, 0 fotk | Splošno | Obvestila

Namenitev dela dohodnine

Vsak zavezanec za dohodnino lahko del svoje odmerjene dohodnine (do 0,5 %) nameni za donacije organizacijam, ki delujejo s splošno koristnim namenom in med njimi je tudi Posavski alpinistični klub. Tisti, ki se odloči za takšen način doniranja, ne bo v ničemer finančno prikrajšan. Donacija namreč ne vpliva na višino vračila ali doplačila dohodnine zavezanca.

Oddaja zahteve z obrazcem

V ta namen lahko izpolnite poseben obrazec, ki se imenuje Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije in ga pošljete na svoj pristojni finančni urad oz. oddate osebno tajniku kluba (Martin, 051 220 741). Zahteva se bo upoštevala za tisto odmerno leto, v katerem je bila poslana. Povedano drugače: zahteva, ki se pošlje v letu 2020, se bo upoštevala pri odmeri dohodnine za leto 2020, ki pa se izvaja v letu 2021. Enkrat že vložena zahteva velja za nedoločen čas. To pomeni, da je ni treba vlagati vsako leto. Tukaj si lahko ogledate primer že izpolnjene zahteve.

Oddaja elektronske zahteve

Če ste uporabnik eDavkov, je pošiljanje zahteve še bolj enostavno. Po prijavi v eDavke klinete na menu Podatki o zavezancu in podmenu Namenitev dela dohodnine, nato pa na posebno povezavo Namenitev dela dohodnine. Vnesete davčno številko 25157949 in vrednost odstotka 0,5 ter elektronsko oddate vlogo.

Martin Bedrač, 26.10.2020, 0 fotk | Klubske zadeve | Obvestila

Projekt OSP

Si navdušen plezalec in pogosto obiskuješ naravna plezališča? Ti je všeč, če so varna, urejena in je plezanje brezskrbno?

Projekt OSP ali Opremimo slovenska plezališča je iniciativa vključevanja plezalcev v skrb za plezališča in spodbujanja odgovornega ravnanja in varnega plezanja. Obiskovanje plezališč je brezplačno, zato je odgovornost vsakega plezalca, da po svojih močeh prispeva k vzdrževanju opreme in s svojim ravnanjem poskrbi za ohranjanje plezališč in narave okoli njih. Prihodnost je v naših rokah; v naši močni plezalski skupnosti, ki je zaprisežena skalam in jih želi ohraniti varne, dostopne in urejene.

Projekt OSP je del Sklada slovenskih plezališč in zbira finančne in materialne prispevke za preopremljanje in obnovo plezališč. Prav tako je stična točka Sklada s plezalci, saj lahko vsakdo opozori na pomankljivosti, nevarnosti in težave v zvezi s plezališči. Cilj projekta OSP je preko donacij in sponzorskih sredstev zagotoviti trajni vir finančnih sredstev za urejanje plezališč, ki bo plezalcem omogočil varnejše in brezskrbno plezanje.

Prispevaj sredstva
Postani prostovoljec
Pridruži se zavezi za plezališča

Zakaj so potrebne donacije za urejanje plezališč?

Kako pogosto se vprašamo, kdo je navrtal in očistil smer, ki jo plezamo, kdo je plačal opremo, ki nam omogoča brezskrben vzpon, na čigavi zemlji ležijo skale, ki jih obiskujemo? Večina slovenskih smeri je plod zagnanih opremljevalcev, ki so pogosto z lastnim denarjem prispevali svedrovce in sidrišča in porabili nešteto ur, da lahko danes uživamo v več tisoč smereh širom Slovenije. Seveda pa je treba te smeri vzdrževati in preopremljati, za kar potrebujemo izšolane opremljevalce in opremo, ki ustreza varnostnim standardom. Poleg tega je treba vsakodnevno paziti na naravno okolje in biti obziren do lokalnih prebivalcev in lastnine.

Smo na prelomni točki razvoja športnega plezanja. V 2016 se je športno plezanje uvrstilo med olimpijske športe in že tako naraščajoča prepoznavnost plezanja se je strmo dvignila. S tem narašča tudi število ljudi, ki se s plezanjem aktivno ukvarjajo in obiskujejo naravna plezališča, to pa povečuje obremenitev opreme in naravnega okolja.

Približna ocena stroška vzdrževanja smeri in druge infrastrukture v plezališčih je med 8 000€ - 10 000€ letno. Z vzdrževanjem plezališč se v Sloveniji načrtno ukvarja Planinska zveza Slovenije, ki finančna sredstva za opremljanje prejme na javnem razpisu Fundacije za šport. Od leta 1999 je tako za opremljanje plezališč porabila že več kot 200 000€. Problem teh sredstev je, da se lahko porabijo le za materialne stroške, torej se iz njih ne sme plačevati dela opremljevalcev smeri. Drugega vira za financiranje vzdrževanja plezališč Planinska zveza nima. Poleg Planinske zveze se z nekaterimi plezališči ukvarjajo tudi lokalni plezalni klubi, ki so seveda prav tako odvisni od prostovoljnega dela in lastnih finančnih sredstev.

Plezališča so na voljo vsakomur, brezplačno, vse dni v letu, večina smeri je odlično opremljenih, varnih in pripravljenih za plezalne užitke. Je pa res, da je oprema ponekod že dotrajana in potrebna menjave. Ob sedanjem naraščanju števila plezalcev in krčenju javnih sredstev za opremljanje bo stanje vedno slabše, saj je obraba opreme vedno večja, posameznikov, ki so pripravljeni svoj čas žrtvovati za druge, pa vse manj. Čas je, da plezalci aktivno pristopimo k reševanju problematike in s svojim prispevkom pripomoremo k profesionalni oskrbi plezališč.

Želja je, da bi vsak aktivni plezalec prispeval po svojih zmožnostih, med 10 EUR in 50 EUR letno.

Martin Bedrač, 24.07.2020, 0 fotk | Splošno | Obvestila
Novice in poročila
Moški vikend 2020

Veš, prjatu, dolgo nisva pila ...

"Ej supr je blo. Top! Mormo še kdaj ponovit ... Nč, hvala za prevoz, držte se, se vidmo."

In se je zaključil PAKovski tradicionalni moški vikend. Bila je nedelja, lilo je kot iz škafa - mogoče ker sem bil zraven tudi jaz, avtor besedila, Škafar. Zadnje čase prikljenjen na Ljubljano, kjer živim in delam in zato ne preživim več veliko časa z avtohtonimi Posavci. S Pakovskimi gamsi, ki pa me vedno znova in znova presenetijo. Tako kot so me to jutro - s pečenimi klobasami in barcaffe kavo. Ta dan – v nedeljo, nismo plezali nič. Spali smo do konca, kolkr je šlo. Nobeden ni težil. Ker balzam.

Naš izlet se je začel v petek dopoldne, ko se še nismo odpravili nikamor in smo vsi na svojem šihtu zrli v gmail:

Špili: "Nedelja je dež dol napovedan. Za soboto se ne splača glih dol vozit, se mi zdi."

Jst: "V nedeljo mamo lahk u izi dan. Checkout je po navadi okol 10-ih, 11-ih... Za plezarijo se pa lahk ustavmo v Kopru v plezalnem centru al pa PCL. Itak bo vsepovsod scal ..."

Tedi: "Jst sem za Tomažev predlog."

Bojč: "Splača, itak! Gremo! Bomo pa karte igral. ;)

Mato: "Kako smo sedaj s tem moškim vikendom, namreč čas je, da se odločimo. Ali gremo vsi, oziroma ali se je kdo premislil? Ali imamo že rezerviran apartma? Kdaj je odhod iz KK in kdo pelje? Kdaj je odhod iz LJ, pelje Tedi, če se lahko tako dogovorimo? Ajde fantje, treba se je dokončno odločit, drugače gremo na Armeško pa potem na pir."

Tedi: "Gremo. Ob 17ih te pobereva z Tomažem - Tomaž javi telefonsko. Apartmaja nimamo, ampak mislim, da ne bi smelo bit gužve. Važen je, da vemo št. oseb in nekaj najdemo (javite kriterije - terasa, šampanjec, bazen ...)."

Jst: "Gremo!! Js zdle zrihtam en apartma... Kolk oseb? 6?"

Bojč: "Jaz, Mato, Špili, Boško, Tomaž, Tedi = 6 decov. Ne bi šampanjca - glava boli. Raje pivo ali vino. Bazen = morje. ;) Skrakta, nobene želje po luksuzu iz moje strani.

In smo šli. Itak. Via Istra, via Rovinj. Spali smo v prenovljenem airbnb-ju, v starem centru Rovinja, kot to počno gospodje v zrelih letih. Hiša je na prvi pogled bolj spominjala na destinacijo za proslavljanje diamantne poroke, kot pa vikend oddih 6 posavskih plezalcev. Ampak mi smo znali izkoristiti potencial hiške in že takoj prvi večer sredi atrija zakurili prenosni žar, ki ga je Boško privlekel iz svojega kombija. Bojč je takoj uglasil kitaro in večer je bil že popoln. Prvi večer smo praznovali tudi rojstni dan Tedija. Ne meniju smo imeli piknik pojedino. Boško nam je spekel Awe sarajevske čevape, mariniranega Hofer piščanca in pečene bučke brez konzervansov. Špili nam je frišno nasekljal svežo zelenjavo, jaz pa sem dvojno popekel kruh z olivami. Odlična žar pojedina. Tedi pa nam je prinesel tudi sladico – pokušali smo staran škotski viski in kar topil se je v ustih. Kar naenkrat ga ni bilo več. Ves ta čas, ko smo jedli, nam je Bojan igral na kitaro, kot v srednjeveških časih. Svaka čast, kako mu šibajo prsti. V nekem momentu je bilo vse že preveč kičasto, zato smo se odločili, da odpremo vsak svoj pir in zapojemo pesem: »Veš, prjatu, dolgo nisva pila, dolgo, dolgo, dolgo nisva se dobila...« Tako smo vztrajali kar pozno v noč, počastili vse bogove, nato pa se s kozarcem vode odpravili v svojo jamo. Zjutraj pa:

1: "Kava?"

2: "Itak."

3: »Kr cel lonc zakuhi.«

Tedi nam je zjutraj pripravil pravi zajtrk prvakov: Poširana jajčka s sevniško slanino, rahlo soljena sveža zelenjava, zraven pa kruh, pomarančni sok z manj delci pomaranče in kava. Začelo se je planiranje dneva.

Mato, Bojč, Tedi in jst smo se odločili za plezarijo v Limskem kanalu. Boško in Špili pa za kolesarjenje okoli Rovinja. Dan se je naredil kot se je moral. Vreme je bilo idealno - sončno in ravno prav toplo za kratke rokave. Plezališče v Limskem kanalu je kot nalašč za martinčkanje na soncu in mišično krčenje. Dostop do plezališča je lepo urejen, lažjih smeri je kar veliko, vse so lepo opremljene, pogled na Limski kanal pa priceless (Za vse ostalo smo pa itak imeli s sabo mastercard).

Smeri v Limskem kanalu so načeloma lahke. Padale so kot za šalo in vse skupaj je izgledalo zelo obetavno. Ves čas ogrevanja smo hkrati pogledovali v smer po imenu Hobotnica (6c). Rekli smo si: »Če kdo spleza to smer, gremo zvečer na hobotnico.« Začetek smeri je bolderaške narave in ima kar težek detajl. Vse ostalo je pase. Zato je bilo treba res dobro naštudirati detajl. Zadeve se je zares lotil Bojč. Po nekaj poizkusih je le prišel do najbolj optimalne »bete« in zdelo se je, kot da smo rešeni. Hobotnica bo! Ker je smer pritegnila kar veliko pozornosti, se je Tedi odločil, da vse skupaj dokumentira tudi s svojim aparatom. Namestil se je na polici, tik ob smeri in vse je bilo pripravljeno na eksekucijo. Bojan se je podal v smer zelo umirjeno in sproščeno, čez detajl se je sprehodil kot čez Rovinjsko riviero in čestitke so začele padati že takoj, ko je varno preplezal čez bolerski del smeri. Vsi smo bili veseli, ker smo vedeli, da bo zvečer hobotnica. Kar nekaj poskusov kasneje, je smer uspelo preplezati tudi meni. In pred samo sem imel samo še sliko hobotnice. Počasi smo začeli pakirati za odhod, nakar sva se z Bojanom odločila, da ostaneva še za par smeri. Sonce še ni tonilo v morje. Bojan je v dveh poizkusih opravil s smerjo ocene 7a in pokazal, da je v zelo dobri plezalni formi. Proslavljanje se je začelo.

Mato je izbiral oštarijo. Tako smo se, blizu vhoda v plezališče v Limski kanal, usedli v domačo konobo z imenom Patricija. Do nas je prišla gospa srednjih let, gajsna, ampak hkrati prijetna – prava domačinka. Največ pozornosti je pritegnilo njihovo istrsko govedo – boškarin, domači fuži (testenine) in seveda zaslužena hobotnica. Naročili smo vse. Hrana je bila res izvrstna. Od solate s hobotnico ni ostalo ničesar, prav tako so bili »spolirani« tudi vsi ostali krožniki. Dan je bil že popoln, ampak v zraku se je čutilo, da nekaj manjka. Skok v morje! Po večerji smo, nazaj v Rovinju, moči ponovno združili v polni zasedbi in se odpravili na nočno kopanje. Do mestne plaže smo se morali sprehoditi mimo popolnoma prenovljene marine. Blišč, ki ga izžareva marina, nas je prav presunila. Neverjeten hotel in trgovski center tik nad marino, na pol skrit v krošnjah borovcev ter parkirane jahte, ti dajo vedeti, da nikoli ne boš med bogatejšimi na tej obli. Ampak, ko samo nekaj metrov stran od vsega blišča skočiš v toplo morje, odsevano z zvezdami in osvetljeno s planktonom, v trenutku pozabiš na vsa materialna čudesa našega sveta. Plavati ponoči, v umirjenem morju, brez gužve in hrupa, po konkretnem plezalnem dnevu, je v resnici še največ kar si lahko želiš od tega življenja. Razen še kakšnega dobrega smeha s kolegi in vrhunske kapljice rdečega vina. V družbi Špilija, Boškota, Tedija, Matota in Bojča je bilo vsega zadosti. Noč smo proslavljali še dolgo v noč. Med drugimi smo doma v stanovanju odkrili tudi hišno prečko, saj je notranjost imela stene z opekami. Špili je prvenstveno opravil z vsemi smermi in jih tudi ocenil. Padla je tudi ideja o airbnb plezalnem vodničku, kjer bi potovali po vseh opekarskih hišah in stanovanjih in naredili aplikacijo z vsemi možnimi smermi... Še preden smo se odpravili spat je, kot napovedano, začelo padati ali boljše rečeno kar liti. Lilo je celo noč in celo jutro, tako, da smo se zadnji dan vsi v miru naspali, nato pa spakirali in se odpravili domov.

Moški vikend je bil v resnici prekratek. Čeprav nisem več aktiven član našega kluba, je bilo lepo preživeti vikend s ta pravo družbo. Upam, da se še večkrat vidimo takole oz. še v večjem številu.

Sedaj, v času ponovne epidemije, se pa le posvetite svojim ženam, da nas naslednjič pustijo še za kakšen dan več.

Spisal: Tomaž Škafar

Matej Zorko, 20.10.2020, 3 fotk | Klubski tabori | Poročila

Aplikacija Boulder problems

Hej, plezalec, pozor! Nekaj novega je v naši vasi.

Grega Srpčič je odkril super aplikacijo in podrobno predstavlja njeno namembnost in uporabo. Pridi in testiraj jo na naših terminih v Krškem in Brežicah.

Akcija!

...

Ob treningih velikokrat zmanjka spomina – kako je že šel tisti bolder? Tudi sestavljanje novih bolderjev je včasih kar časovno potratno, včasih nastane zmazek, včasih prava mojstrovina. Karkoli nastane, si je dobro nekako shraniti; sam sem si smeri in bolderje na bolderci v MC-ju Krško shranjeval v telefon, tako da sem risal po fotografijah. Potem sem odkril aplikacijo Boulder problems, jo malo raziskal in prišel na idejo, da bi tole lahko uporabljali vsi člani kluba. No, tisti ki to želijo. J

Aplikacija je zastonj in je namenjena označevanju in shranjevanju bolderjev na »spray wall-ih« in deljenju kreacij z ostalimi obiskovalci objektov. Jaz in Rok aplikacijo že uporabljava in pridno polniva sezname bolderjev. Do sedaj sem dodal manjše število bolderjev, bom pa sproti polnil, saj smo vedno v stiski s časom in tako priložnostno bolderje iz galerije prestavljam v aplikacijo. Bom pohitel, obljubim. Se že sedaj veselim preizkusov različnih bolderaških problemov, ki jih boste sestavili. Navsezadnje nam takšen način beleženja problemov lahko pomaga tudi pri plezalnem napredku, saj ko si sam iz dneva v dan sestavljaš bolderje ali smeri, hitro padeš v rutino in nezavedno delaš podobne gibe in podobne bolderje. Tako se bomo lahko preizkusili v različnih stilih in na različnih kotih stene. J Mogoče iz nabora najboljših bolderjev naredimo kakšno klubsko tekmovanje. Samo ideja ...

No, da vas nekako vzpodbudim ali vam olajšam delo, sem naredil kratka navodila za uporabo aplikacije. Res kratka, več je slik kot besedila. Upam, da bodo v pomoč. V prehude podrobnosti ne bom šel, saj je v vsakem vsaj malo milenijca ali x-generacije ali karkoli že smo, pa nekako znamo tipkati po zaslonu na dotik.

Nejc Pozvek, 14.10.2020, 0 fotk | Splošno | Novice