Dodatek k Petrovemu poročilu o Vrtači, ki ga prikladno najdete v rubriki poročila! :D

Bojč je povedal, tako kot je bilo:

Prejšnjo nedeljo, 1. oktobra, je Mato peljal okrnjeno zasedbo letošnje AŠ - Matjaža in mene, - plezat v Klemenčo peč, 100-230 metrsko steno na začetku Logarske doline. Plezalni vodnik našteje slabih 40 smeri, od tega je 8 navrtanih. Pod steno smo prišli okoli desete ure, tako da smo imeli časa za dve smeri. Matota je vleklo v malo težje smeri, a ko je slišal, da sva oba vajenca čez poletje počela vse kaj drugega, kot plezala, je sprejel, da čez spodnjo mejo šestice ne bo šlo. Škripčevje bi bilo vendarle preveč zamudno. Najprej smo splezali Frančkovega »Snorkyja« (VI/IV, 100 m), dvoraztežajno platko, nato pa še dvakrat daljše »Vesele nogice« (VI/V, IV, 200 m). Kdo bi si mislil, da je možno na položni steni, gosto posejani z večjimi zaplatami zelenjave, najti dokaj gajstne platke, ki zahtevajo precizno delo rok in nog! Navrtano je bilo pa mestoma tudi bolj šparovno, tako da sva vajenca hvaležno sprejela vlogi drugega in tretjega v navezi. Sestopili smo po abzajlu po daljšem in strmejšem levem delu stene. Uf, kakšne lepe smeri (Friko, Mrtvaški pajek itn.)! Malo bo treba potrenirat, potem pa izkoristit kakšen topel jesenski ali zimski dan…

Še Matjaževih 5 centov:

Poleti sem v skali preživel malo časa, vendar sem si ob povabilu v Klemenčo Peč rekel, "Ma ja, zakaj pa ne, bo že nekako".

Mato je v navezi plezal prvi, zanj sta bila vzpona mala malica, midva z Cerkotom pa sva mu počasi sledila. Sam sem imel največje probleme pri zaupanju samemu sebi, svojim zmožnostim. Dobr občutek je, ko vidiš, da imajo drugi zaupanje vate. Uspešno smo osvojili, kar smo si zadali in si na vrhu ponosno segli v roke. Na koncu dneva, smo še nekaj malega pojedli, popili in se zadovoljni odpravili nazaj domov. V življenju rabimo več takšnih,  spontanih,  hitrih odločitev"Greš? Grem "

Letošnja "Pakla" je poskrbela za res visoke temperature, zato se je bilo treba hladiti, kjerkoli se je ponudila priložnost. V tednu dni se je zbralo 38 članov. Sproščeno smo se največ družili v kampu Marko, okrepčevalnici Dinko, na obali in skali. Več pa v slikah...

2. vikend v februarju je bil rezerviran za ponovitev zimske tehnike, krst in naslednji dan rehalabitacijska tura, glede na počutje in pogoje. Vse se je izteklo tako dobro, da bi se težko bolje. Ponovitev zimske tehnike je bila poučna in zabavna, iskali in tudi našli smo izklopljene žolne :) Po večerji smo preživeli zabaven večer, kjer smo postali alpinistični pripravniki. Naslednji dan pa se je kljub ne najboljši napovedi, naredil lep dan in dobro smo ga izkoristili. Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujemo vsem, ki ste pripomogli pri našem izobraževanju ter udeležbi tega vikenda, saj brez vas ne bi bil dogodek tako zabaven.

V soboto 06.02.2016 smo uspešno izvedli skupno turo z tečajniki AŠ in udeleženci začetnega tečaja zimskega gorništva. Poleg zastavljenih ciljev, smo se s tečajniki AŠ povzpeli po osrednji grapi še na vrh Vrtače, nadaljevali po grebenu in sestopili po južnem pobočju. Nabrali smo si nekaj novih izkušenj, kar je dobra popotnica za naprej.

Le slab teden je minil, mi pa smo se že zopet skockali skupaj in evo nas. Se že vzpenjamo proti Turskemu žlebu novim dogodivščinam naproti.

05.07.2015 smo obiskali dolino Krme. V okviru alpinistične šole smo preplezali 400 metrsko smer, DKV v ostenju Velikega Draškega vrha, v Trapezu.

Tura z dolgim dostopom in še dosti daljšim sestopom, ki se je zavlekel tja do polnoči. Navdušenje tečajnikov in vzdušje nasploh sta bila cel dan enkratna. Takšnih avantur ne pozabiš!

Utrinki iz Okrešlja