Šole večraztežajk PAK 2025, ki se je družila vse od aprila, zaključuje svoje delo z izpiti v plezališču Armeško, in sicer v soboto, 11. oktobra, med 9. in 14. uro. Večje gneče ne pričakujemo, bomo pa zasedli par lažjih smeri.

Srečno!

Tudi letos nam ne uide - klubski kostanjev piknik, seveda! Vabljeni v soboto, 11. oktobra, po 17. uri, k Sandri na Golek. Vstopnina: merica kostanja ali kakšna druga dobrota; saj smo že navajeni, kajne?;)

Se vidimo in poveselimo darov jeseni.

18. in 19. oktobra s plezanjem v Logarski dolini zaključujemo šolo večraztežajnih smeri. Pol leta druženja, precej ur v predavalnici, mnogo več na terenu, izleti, tabori ... in izpit. Ta bo na sporedu že vikend poprej (11. 10.), sledi pa plezanje v bolj ali manj samostojnih navezah - takrat že skoraj pripravnikov - v dolgih športnih in modernih alpskih smereh.

V kolikor se želiš pridružiti zaključni skupni turi (si torej suveren gorohodec ali samostojno plezaš v hribih), me pokliči za prijavo (040 508 327).

Srečno!

Zakorakali smo že v jesen, dnevi so se začeli krajšati in kmalu bo postalo še mrzli in mokri, tako da bodo spet aktualne PAK-ove umetne stene (od srede 01.10.2025 naprej!).

S plačilom klubske članarine za uporabo sten so člani upravičeni do plezanja na vseh klubskih umetnih stenah (ŠD Brežice in ZMŠ Krško) v točno določenih terminih.

ŠD Brežice: - Ponedeljek 19:00 - 21:00     - Sreda 19:00 - 21:00 (samo velika stena)    - Četrtek 19:00 - 21:00     - Petek (Družinski termin) 16:30 - 18:30

MC Krško: - Torek 19:00 - 21:00 (Se še ne izvaja, sporočimo začetek!)

S klubsko članarino se direktno podpre delovanje kluba. Namen članarine je tudi nabava opreme za klubske umetne stene, nabava materiala za opremljanje klubskih naravnih plezališč, za organizacijo in izvedbo tekmovanj v športnem plezanju ter za organizacijo in izvedbo klubskih dogodkov.

V klub se lahko včlanite tudi tisti, ki ne plezate, a bi vseeno želeli postati naši člani in tako podpreti naše delovanje. Hvaležni vam bomo.

Na zadnji seji IO PAK smo sprejeli naslednje vrste in višine klubske članarine za plezalno sezono 2025/26. Klubska članarina velja od oktobra 2025 do septembra 2026. Vse vrste članarin si lahko ogledate tukaj.

  Kdor prvič plačuje klubsko članarino, mora izpolnit še klubsko pristopno izjavo in jo lastnoročno podpisati. Izpolnjeno pristopno izjavo skenirano pošljite na info@pak.si ali jo pustite pri odgovorni osebi na terminu v ŠD Brežice ali v ZMŠ Krško.

Podatki za nakazilo:

V Posavskem alpinističnem klubu tudi letos izvajamo vadbo športnega plezanja. Predšolske otroke, osnovnošolce in srednješolce vabimo na naše plezalne stene v Športni dvorani Brežice, v MC Krško in v športni dvorani OŠ Brestanica.

Prijava na vadbo je možna samo preko spletnega obrazca (Po končani prijavi na mail prejmete sporočilo, v katerem se nahaja povezava za potrditev prijave, potrditi morate vsak prijavljen termin, v nasprotnem primeru prijava ni zaključena in vidna).

Vpis je zaradi izjemnega zanimanja za plezanje omejen, saj želimo vadbe izvajati kvalitetno in predvsem varno. Pomembno: otroka prijavite tudi, če je določen termin že zapolnjen, saj se v  prvem mesecu otroci še odločajo med več športi in je tudi nekaj odoajv.

Po spletni prijavi je potrebno ob prvem obisku vadbe prinesti še izpolnjeno in podpisano pisno prijavnico. Tako bo prijava tudi uradno zaključena.

V osnovi so vadbe zasnovane v podobni obliki kot lansko leto, priporočamo pa, da preberete opis vadb, kjer se nahaja tudi nekaj ključnih informacij.

Dodali smo 2 novi skupini,  dodaten trening za srednješolce, ki je na urniku v ŠD Brežice ob ponedeljkih od 18:00-19:30 (kot lansko leto pa imajo srednješolci še 1 termin v ZMŠ Krško ob sredah 19:00-20:30).

Kot obljubljeno smo dodali tudi perspektivno skupino v ŠD Brežice ob sredah od 17:45 do 19:00 letnik 2014 in starejši, v katero se prosim ne vpisujte sami, saj je za udeležbo v njen potrebna moja odobritev. Kot rečeno nekateri ste bili v to skupino že povabljeni, glede na lanske ambicije ali opažanja na vadbah (priporočilo trenerjev), če je bil pa kdo izpuščen in meni, da spada v to skupino ali pa se ji želi priključiti, me kontaktirajte in se pogovorimo.

Imamo tudi 2 tekmovalni skupini, eno za mlajše tekmovalce in drugo za malo starejše. Kot za perspektivno skupino, se tudi k tema skupinama priključite preko vabila trenerjev ali s predhodnim pogovorom z vodjo vadb.

Letos z rednimi vadbami začnemo že v ponedeljek, 8. septembra (Brežice) oz. torek, 9. septembra (MC Krško in Brestanica).

Informacije: Ambrož Novak, 051 387 799, info@pak.si

V Posavskem alpinističnem klubu tudi letos izvajamo vadbo športnega plezanja za odrasle. K lanskemu enemu terminu v ŠD Brežice, ki se izvaja ob sredah 19:00-21:00, letos dodajamo še nov termin, ki bo ob ponedeljkih v MC Krško od 18:00-20:00!

Prijava na vadbo je možna samo preko spletnega obrazca (Po končani prijavi na mail prejmete sporočilo, v katerem se nahaja povezava za potrditev prijave, potrditi morate vsak prijavljen termin. Ker sistem prijav za odrasle še ni čisto dodelan, podajamo napotek: v drugem koraku namesto podatke staršev ponovno vnesite svoje podatke.) Osnovne informacije glede vadb, plačila in opreme so enaka kot pri otrocih, zato vas spodbujamo, da si jih preberete. Po spletni prijavi je potrebno ob prvem obisku vadbe prinesti še izpolnjeno in podpisano pisno prijavnico (a samo v primeru, da se še niste nikoli pred tem včlanili v klub in izpolnili takšne prijavnice).

Vpis je zaradi izjemnega zanimanja za plezanje omejen, saj želimo vadbe izvajati kvalitetno in predvsem varno.

Letos z rednimi vadbami začnemo že v ponedeljek, 8. septembra (MC Krško) oz. sredo, 10. septembra (ŠD Brežice).

Informacije: Ambrož Novak, 051 387 799, info@pak.si

September v smislu treningov in izletov tekmovalcev ni bil pretiroma pester, saj se je v prvem tednu še izvajala delovna akcija v ZMŠ Krško, kjer smo bili vsi speti. Teden kasneje so se začele redne vadbe, prav so se začeli resni treningi tekmovalcev za sezono 2025/26. No, seveda z malo manj zahtevnimi treningi takoj v začetku, saj je kar nekaj tekmovalcev čez poletje počivalo in je potrebno prste na rokah in nogah ponovno navaditi na stare napore.

V septembru smo tako malo več energije namenili samim treningom, vikend treningi pa so še v povojih.

Sicer smo izvedli 2 traninga, enega skalnega z manj udeleženci v Kamniški Bistrici in drugega na plastiki v Balvaniji v Ljubljani.

Najprej kratko poročilo s Kamniške Bistrice oz. doživljanje dneva skozi oči Mihe, ki je je dosegel ta dan nov mejnik:

"Po krajšem premoru smo se v soboto spet odpravili v skalo – letos prvič v Kamniško Bistrico. Že ob osmih zjutraj smo se zbrali (jaz- Miha, Eva, Katja, Vita in Ambrož) in skupaj krenili na pot.
Ob prihodu smo naložili crash pade na rame, pograbili še ostalo opremo in se podali proti balvanom. Kot vedno smo se na hitro ogreli in nato čim prej začeli plezati. Najprej smo se ogreli na lažjih linijah, potem pa hitro prešli na resnejše – najprej 6b in nato 7a, ki smo ju splezali skoraj vsi, čeprav je bila skala celo malo vlažna in nekje tudi mokra.
Sledil je prestop na naslednji blok. Tam nas je čakal še en 7a, ki poteka po levem robu. Jaz sem ga splezal kar hitro, zato sem takoj usmeril pogled na sosednjo linijo – ocenjena 7c. Najprej sem ga enkrat probal in padel že na drugem gibu. Vzel sem si čas, pogledal video-beto in šel čez vse posamezne gibe. Presenetilo me je, da sem jih kar hitro osvojil. Potem pa počitek, globok vdih in resen poskus od začetka. Prvi gib, malo na ramo, potem krimpast podprijem, prestavim noge in poženem na šalco, kar naenkrat sem bil čez težek del. Poplezal sem še do vrha in se vsedel. Moj prvi 7c! To je bil cilj, ki sem si ga zastavil za poletje. Občutek je bil zelo dober – mešanica veselja in navdušenja.
Medtem so punce vztrajno plezale svojo linijo – najprej so skoraj vse preplezale 7a po robu, potem pa poskusile še 7a+, ki je precej fizičen in se začne z slabimi krimpi konča pa z manjšim skokom. Tokrat jim ni uspelo, saj jim je zmanjkalo malo energije, zato ga bojo naslednjič probale malo prej.
Ko smo se naplezali do konca, smo vse spakirali, vrnili crash pade na rame in se odpravili proti avtu. Vsi smo bli kar lačni, zato smo v Krškem dan zaključili v Margeriti."

Zadnji vikend v septembru pa smo izvedli mešan trening mlajše in tekmovalne skupine v Balvaniji. Udeležili so se ga Miha, Katja in Bor s strani starejših tekmovalcev in Ajda, Nejc in Liam s strani mlajših tekmovalcev.

Super dan v ljubljanski Balvaniji, mlajši, ki še nimajo toliko izkušen so svojo kožo in energijo porabili malo prehitro. A vseeno so se naplezali in utrudili. Trenerja sva jih držala nazaj kolikor se je dalo a poskusi so se kar nabirali eden za drugim. Starejši so se zadev lotili malo bolj sistematično, no, vsaj v večini. :) Po nekaj urah treninga, smo plezalen dan zaključili z igranjem ročnega nogometa. Seveda po stretchingu itd... :D

Spodaj nekaj fotk iz Kamniške in Balvanije.

Predvsem zaradi pestrega dogajanja na naših stenah in pričetka vadb, je izostalo poročilo tekmovalcev za avgust. Sicer veliko drugega časa ni bilo, a vseeno se je nekaj plezalo.

Izvedli smo en pripravljalni trening v Mačkovcu. Na kaj smo se pripravljali? Seveda na 2. tabor, ki je bil  na sporedu zgolj nekaj dni po obisku Mačkovca. V grobem nam letošnje poletje ni bilo tako naklonjeno za skalne treninge, a vseeno je bil cilj vzdrževati formo in kaj stisniti.

Kot rečeno glavno dogajanje avgusta je bil tabor v Posočju. Sicer se je odvijal ravno na sredini avgusta, ko je zaradi praznika že tako veliko ljudi v teh koncih, a kaj čmo. :)

Tokrat smo računali na malo širšo udeležbo tekmovalcev oz. da v celoti zapolnimo kombi. To žal ni uspelo, saj se nam mlajši članici na koncu niso pridružili, za razliko od prejšnjega tabora pa se je pridružil še Bor. Tako da je ekipa sestala iz; Bora, Mihe, Eve, Vite, Katje in mene (Ambroža). Tabor je potekal med 13. in 18. avgustom. Na koncu smo spali v Tolminu, plezali pa v Trnovem ob Soči. Zakaj nismo spali kje bližje? Zgodba za drugič…

Ker smo imeli prvi dan nepričakovano pester, je bil tudi neplezalen, a tako ali tako smo imeli v planu samo spoznavanje področja, saj smo bili prvič tu in tisti, ki še niste nikoli bolderirali, ko spoznavaš novo področje, veliko hodiš, iščeš poti in posamezne skale (balvane) s pomočjo katerih se potem probaš orientirati. Seveda smo se prej pozanimali kolikor se je le dalo, a vseeno, ko si tam je »vse drugače«.

Sledila sta 2 dneva plezarije, pester dan počitka in še 2 dni plezarije, kaj več bi tudi težko izstisnili iz sebe. V osnovi je bil takšen tudi plan, vreme je kar sodelovalo, tako da na koncu vse super. No pa da gremo povrsti. Prvi plezalen dan nas je vodil od začetnih sektorjev pa vse do sektorja gozdiček, ki je najbolj oddaljen sektor od parkirišča. Hoja do prvih bavlanov je bila kar dolga, na koncu smo od pogledu na prve balvane ob poti kar obstali in se dodobra ogreli na lažjih balvanih, prvi dnevi na novem območju in novem tipu skale so vedno pestri, saj ne veš točno kaj pričakovati. Seveda kot boste videli, smo tekom tabora ugotovili, da je tudi vodniček malo poseben, saj številke ki naj bi povedale težavnost balvanov večino časa res ne držijo, kar slabo če mene vprašaš ampak pustimo to. Ogrevali smo se na 4kah in 5tkah, se navajali na slabe stope in okrogle zlizane oprimke. »Projekt« dneva je bil zadnji 6a v dnevu, morda je bil 6a+, no vsaj v vodničku, realnost je bila drugačna :D Sicer lep balvan, oz. super linija samo malo težja kot smo pričakovali.

Naslednji dan je na koncu potekal zelo podobno kot 1. dan, z razliko tega, da smo kar štartali v sektorju Gozdiček, imeli dolg dostop, ki te zagreje že na začetku dne, nato pa smo plezali vse balvane v bližnji okolici +- 10 metrov od ruzakov. Ne misliti da jih je bilo malo, pester del gozda posejan s skalami in tudi pestrimi balvani. Nekateri so se spopadali s projekti od prvega dne (Tisti 6a+..), vsi smo si zadali cilj, da preplezamo oz. probamo čim več šestic, saj smo po prvem dnevu videli da nima smisla riniti v neke težje zadeve, saj bomo več odnesli z raznolikostjo kot pa projektiranjem ene ali dveh težkih linij. Miha in jaz sva dan zaključila po tem, ko sva projektirala 5b! Ja, prav ste prebrali, projektirala sva 5b…, študirala gibe, spraševala se kaj naredit tu, da bo to lažje :D…. Ampak po skupno vloženih cca 8 poskusov sva ga uspešno preplezala! Če ste spremljali naš instagram v preteklih dneh, ste lahko zasledili, da je Miha preplezal svoj prvi 7C, tako da ne, ni bila naša forma ampak čudni balvani. Bor, Eva, Vita in Katja pa so čez cel dan pridno nabirali vzpone, v 4kah, 5kah in 6tkah. Veliko je bilo drsanja (ne v drsalkah ampak plezalkah), saj so tehnični balvani terjali kar nekaj zdrsov na slabih stopih in slopastih robih. Dan smo zaključili s kopanjem v Soči, no bil je tudi spust po brzicah, prav vsi smo zaplavali v hladni vodi in pripomogli pri hitrejši regeneraciji mišic.

Sledil je dan pavze, katerega smo potrebovali, saj so bile roke že kar utrujene, verjetno pa je bil pri mladini to najbolj pester dan na taboru. Morda se sliši hecno, a ko boste prebrali kaj smo počeli, ja, to je bilo res nekaj ne-vsakdanjega. Odločil sem se, da dan počitka preživimo aktivno, vseeno pa da bo tudi zanimivo. Najprej je bil plan, da se povzpnemo po zelo strmih stopnicah ob hidroelektrarni zraven Bovca in pešačimo do izvira Gljun in slapu Virje, a ker sam nekaj časa nisem bil tam, nisem vedel da je zadeva sedaj zaprta za javnost (predvidevam da zato ker je »prenevarno…« saj so stopnice res strme in zanimiva izkušnja za vse). Plani so padli v vodo, namesto tega smo odigrali par rund Doubla in se podali proti glavni aktivnosti dneva. To je bil kanjoning/soteskanje/canyoning. Če še niste slišali za to, to je recimo temu adrenalinska hoja po kanjonu enega potoka, ki vsebuje spuste (kot po toboganu), skoke (visoke in nizke) in tudi abzajle, zipline, res ni da ni. Aja, pa pri večini teh zadev pristanevš v tolmunu potoka, ki je globok do par metrov, tako da ti hladna voda priteče za vrat ;) Ker smo plezalci, smo se že prej odločili (po priporočilu organizatorjev) za tehnično bolj zahteven kanjon. Pravilna odločitev! Imeli smo 2 vodiča, celotna skupina pa mislim da je štela nekje 14 članov. Najprej se je seveda treba povzpeti po bregu do vstopne točke v kanjon. Kar strm breg, cca 20. minut hoje in slabih 200m višinske razlike, vsak nosi svojo opremo, neopren, čelado, pas, nekateri pa smo dobili še dodatek, štrik, druga varnostna oprema.. Ko si dodobra prešvican od hoje, je treba obleči neopren in sledijo vsi varnostni napotki, nato sledi cca slabe 3 ure zabave. Na začetku je bila mladina malo bolj zadržana, ker niso točno vedeli v kaj se spuščajo, hoja v breg pa jih je izmučila :D Ampak potem, ko te nekje na sredini kanjona vodiči spustijo po cca 45m visokem slapu in kar nekaj skokih, nekateri manjši, nekateri kar visoki, drugi taki, da ne veš kaj te čaka, ker po navodilih vodiča zatečeš in skočiš, v zraku pa se vprašaš wau a tako daleč je to, a po pristanku v vodo si samo nasmejan in uživaš v izkušnji, vsake toliko časa malo zavpiješ od veselja in te 3 ure se res hitro odvijejo. Dan smo tokrat zaključili v bližnji piceriji, saj je soteskanje izpilo veliko energije in smo za razliko od preostalih dni, jedli v restavraciji.
Ne vem če sem kdaj omenil, mladina na taboru kuha sama, pred odhodom se naredi jedilnik po dnevih, vsak izbere kaj bo skuhal in tako je potem vsak dan nekdo drug za štedilnikom, ostali pa pomagajo/pomagamo pri pripravi. Če kdo še ne kuha, pa večkrat poprime za cet in gobico ter počisti posodo po obrokih.

Po pestrem dnevu, smo imeli pred sabo še 2 plezalna dneva. Predzaden dan sicer ni šel čisto po planih, začelo se je dobro, tokrat je bil dostop dolg pičli 2 minuti, ogreli smo se na lažjih balvanih, nato pa nasproti izstopne točke za rafte napadli balvan s šesticami in sedmicami. Po nekaj urah napenjanja, je bil Miha uspešen v večini linij na balvanu, punce in Bor pa so preplezali težke 6tice. Sledil je premik, iskali smo balvan, ki pa ga kar nismo našli, nakar ugotovim, da je očitno z brega od nastanga balvana struga večkrat narasla, malo reorganizirala skale in teh linij, ki smo jih želeli iti ni več oz. so trenutno nedostopne.. Kmalu je začelo tudi grmeti, tako da smo preventivno odšli do kombija, kjer smo prevedrili nevihto, tako pa tudi zaključili predzaden plezalni dan. 

Odločitev je padla, da bomo zadnji dan čim hitreje spakirali in preostlao energijo porabili na balvanih. Ista lokacija kot dan prej, samo na drugem bregu Soče smo bili na balvanih. Nekaj nizkih in kratkih za ogrevanje, dan pa smo končali na tehničnih slabih, saj smo bili vsi že dodobra izmučeni, kože več ni bilo, če se mene vpraša, uspeh! Seveda tabora nismo morali zaključiti drugače kot pa s slikanjem in hitrim skokom v Sočo.

Morda tokrat ni bilo toliko govora o ocenah in preplezanih specifičnih balvanih, a verjamem da so vsi odnesli kar nekaj, izpilili tehniko, predvsem so se naučili zaupati slabim stopkom, vsi skupaj pa smo se naučili, da je ta vodniček bolj groba usmeritev in smo plezali vse balvane poprek, ki so izgledali zanimivi, so zahtevali od nas nekaj več itd.

Kot je v navadi, veliko fotk spodaj :)

Vsako leto je to kar velik zalogaj, saj delujemo na treh oz. štirih stenah če ločeno jemljemo brežiško veliko in manjšo steno. Letošnje leto je bilo sicer še toliko bolj pestro, saj smo se lotili še konkretnih vzdrževalnih del na steni v Krškem, ki so prinesle tudi veliko sprememb. Projekt je trajal kar 14 dni, velikokrat pa je delo potekalo od jutra pa do poznih večernih ur.

Pa gremo lepo po vrsti. Najprej je bila na sporedu delovna akcija v Brestanici. Na novo smo preopremili tako visoko steno, kot tudi nižji del oz. prečko. V primerjavi s prejšnjimi leti, smo nekoliko več časa in energije namenili prečki, pobrali tudi veliko dobrih grifou z zgornje bolderce in jih prestavili v veliko dvorano. Končen rezultat je dodobra napolnjena prečka in mislim da 11 ali 12 novih smeri.

V juliju smo se spopadli z delovno akcijo na mali steni v ŠD Brežice. Izvedba akcij na malih plezalnih stenah je ponavadi fizično malo manj naporna, saj se izognemo visenja v pasu ali pa dela z odrom a smo, kot je v navadi oprali vse oprimke, kar pa spet predstavlja druge vrste izziv. Tokrat so veliko dela v dopoldanskem času opravili starejši tekmovalci, ki so pomagali pri pobiranju oprimkov s stene, prevozu (S šajtrgo) in pranju oprimkov. Popoldanski del pa je bil namenjen ponovnem nameščanju oprimkov nazaj na steno, mašine pa so pele pozno v večer. Sicer je v planu, da se nekaj oprimkov in stopov še doda na steno, tako da recimo da še nismo končali

Proti koncu počitnic oz. na koncu še prvi teden septembra, pa je na vrsto prišla še mala plezalna stena v ZMŠ Krško. Želja je bila, da se sicer ta projekt izvede prej, a žal so usklajevanja potekala malo dlje kot smo si želeli. Začelo se je standardno, s pobiranjem oprimkov, nato s pranjem, dodali pa smo še rezanje blazin in pripravo prostora na nadaljno akcijo. Ker je bil celoten projekt kar zajeten, smo sodelovali z mizarjem in njegovo ekipo. Prvih nekaj dni, je potekala demontaža starih plat in konstrukcije, potem pa je vzporedno potekala namestitev nove konstrukcije in plat, kjer je bilo to potrebno. Dopoldan je mizar s svojo ekipo pripravljal kontrukcijo, nameščal plate itd., popoldan pa so na pomoč priskočili starejši tekmovalci skupaj s katerimi, smo skrbeli, da mizarjem ne zmanka plat za montažo, povrtali smo luknje, odstranili stare pribitne matice in instalirali nove večje in boljše, saj so se zadeve od montaže te stene malenkost spremenile. Po dobrem tednu je bila stena končana, no, ne v celoti. Potrebovala je še novo barvanje in instalacijo oprimkov. Bomo rekli standardna ekipa se je lotila barvanja stene, najprej z belo, nato pa smo jo popestrili z novimi vzorci. Končna podoba je bila res lepa, zadnje dni pred pričetkom vadb, pa smo šraufali orpimke. Sicer tudi ta projekt še ni v celoti končan, saj smo naročili še veliko novih oprimkov in piramid, ki naj bi bili tu v roku enega meseca. Tako da bomo predvidoma proti med/pred/po krompirjevih počitnicah ponovno spraznili celo steno in namestili nove oprimke, ki jih bo za cca polovico stene.

Na kratko tako. Sicer kot vidite, nas nekaj dela še čaka. Nisem tudi omenil, da je zaradi zajetnega dela na steni v ZMŠ Krško enostavno zmanjkalo časa, da dodamo še nekaj smeri na veliko plezalno steno v Brežicah 

Posebna zahvala gre vsem, ki ste sodelovali na teh akcijah, še posebej pa hvala vsem starejšim tekmovalcem, ki ste nam priskočili na pomoč; Miha, Katja, Vita, Eva, Jure in Bor. Prav vsi vi ste bili odločilni faktor, da smo zadeve pripravili pravočasno in steno pripravili do prvih vadb. Seveda potrebno je omeniti tudi glavne šraufače, Aljaža in Roka. Pa da ne bo pomote tudi jaz (Ambrož) sem sodeloval, mislim da celo vse dni ko se je karkoli delalo.

Spodaj nekaj fotk z delovnih akcij čez poletje.

V okviru prireditve Brežiški športni vikend smo plezalci znova odprli svoja vrata, tokrat 19. 9. 2025. Nismo vedeli, kakšen obisk pričakovati, saj v promocijo dogodka nismo usmerjali veliko energije, osredotočili pa smo se predvsem na družine, ki podpirajo naše mlade plezalce na vadbah. In ob 18. uri smo bili presenečeni, ko se je pod steno zbrala pisana množica vseh generacij, pod 10 napeljanimi smermi pa je nastala vrsta. Čudovito vzdušje, veselje ob premaganih izzivih, številne fotografije in videi, ki bodo ostali za vedno kot spomin na prve preplezane metre ... In tako sta minili debeli dve uri, ko smo se vsi malce utrudili, a zadovoljni in nasmejani s skupnimi močmi pospravili prizorišče.

Hvala ŠZ Brežice in Zavodu za šport Brežice za podporo, še posebej pa podjetju HESS, ki podpira naša prizadevanja in delovanje - tudi na tem dogodku. In seveda še ekipi, ki je petkov večer prijazno namenila plezanja željnim: Vita, Alenka, Julita, Sabina, Aljaž, Jure, Natalija, Martina in Nejc smo vam (ob podpori naših družin) omogočili nepozabne trenutke;)

Zadnja avgustovska sobota leta gospodovega 2025 je bila namenjena velikemu dogodku za našo malo sredino: akciji preopremljanja našega svetišča Nad Savo. Medse smo na pomoč povabili glavne slovenske protagoniste na opremljevalski sceni na čelu z legendarnim Vilijem Gučkom in legendama v nastajanju – Jurijem Ravnikom in Rajkom Zajcem. Pridružil se jim je še mojster Popo – Miha Popovič, na pomoč se je iz sosednje Sevnice pripeljal »naš« Edo Nepužlan. Lokalne barve smo zastopali Bojan Zorko, ki smo mu edinemu zaupali tudi mašinko, steno pa smo v jutranjih urah pripravili – nato pa se do večera ukvarjali s potjo – Miha Rainer, Jakob Mlakar in Nejc Pozvek, dopoldne je z nami rila tudi naša zlata Andreja Malus.

Do toplega kosila, ki smo ga v blaten in drseči breg zvlekli iz sosednje gostilne »Na gnoju«, je bilo pripravljenih večina lukenj, po kosilu pa je sledilo lepljenje nove robe. Osrednji protagonisti so do našega lokalnega kotička pokazali veliko mero naklonjenosti, da ne rečem navdušenja, in oplemenitili nekatere detajle ter obstoječe linije celo nadgradili z nekaj variantami. V duhu časa smo pristali tudi na nekatere minimalne korekcije v smeri plezanja z manj »jajc«, kar je bojda tudi bolj varno;) Pod črto pa smo le izjemno hvaležni za to, da nas je na domu obiskal Projekt O.S.P. in tako na najlepši možen način dopolnil četrtstoletnico našega plezališča.

Hvala vsem, še dežju, ki nas je, graditelje dostopne ceste, močil vse popoldne in naredil izjemne drsalne razmere. Zdaj, ko se je lepilo že posušilo, nam ostaja le še dolg odstranjevanja stare robe. In pa seveda vabilo vsem vam, da pridete pogledat.

Trenutno zastopstvo linij je približno prikazano spodaj, kako smo se imeli, pa najbolje prikaže Mihova galerija.