TranGOgirls

Usmerile smo se bolj v stene in vrhove okoli Great Trango baze. Stene Shiptona, Hainabrakka in Cat's ear smo opustile, ko smo videle, kak kamnolom je letos pod njimi. Kar nekajkrat smo pešačile in tovorile nahrbtnike po koluarju, da nam je uspela aklimatizacija na Great Trango (po Selter-Woolum smeri). Dneve, ko ni bilo driske, vročine in dežja smo izkoristile in poplezavanje v stenah okoli baze.

Ponovile smo smer Karakoram Khush v Garda Peaku ter smer Trango ocean v Base camp slabs - vrh Pinoccio in uživale v prekrasnem rumenem granitu. V obeh smereh smo preplezale še novo varianto ali pa dodale kak raztežaj. Prva je plezala z dvojno vrvjo, drugi dve pa sta ena za drugo priplezali za njo.

Za svoj glavni cilj pa smo si nazadnje le izbrale mojo skrito željo: Trango Namless Tower. Impozanten stolp, pa še nore oblike, pritegnejo že tako oddaljeno (žensko) oko. Pa 1000 metrov rumenega granita in navpičnih poči. To bo ta pravo! Zadnje, kar smo se odločile, je bilo, da Slovensko smer zamenjamo z Eternal Flame. Kar slino sem pogoltnila, pa mislim, da sta je imeli Tan in Tina tudi polna usta in cmok v grlu. Punce smo pri odločitvah prav neverjetno sodelovale. Ideje, taktika, take in drugačne rešitve so kar (no ja, spet) bruhale iz nas. Treba je bilo čim hitreje in s čim manj teže čez steno. Kar veliko ur sedenja in debatiranja nas je pripeljalo do končne teže v nahrbtnikih in za pasom. In pet dni pred odhodom iz baze smo se ženskice odpravile v steno, ki smo jo nameravale preplezati v treh dneh. INSHALAH!

Taktika. Plezale smo v alpskem stilu: prva je preplezala raztežaj na enojni vrvi, druga čim hitreje prižemarila do nje in privlekla s sabo drugo vrv, tako je lahko prva že plezala, tretja pa počasi prižemarila za njima. Prva je imela lahek nahrbtnik (topla obleka, pijača, čevlji), drugi dve pa kar težke (z ostalo potrebno opremo za življenje v steni). Vse smo hotele plezati, saj je bilo to lepše in morda celo lažje od žemarjenja s težkimi nahrbtniki. Tako smo si raztežaje razdelile že v dolini: Tinca je najbolj mix-plezalka, zato je dobila spodnjo tretjino smeri in zadnje "snežne metre" do vrha. Tan je plezala srednji del, široke poči, jaz pa zgornji del, fingerce. Z vztrajnostjo in odločnostjo smo si dokazale, da se da. In tako smo 9. septembra ob 9 zvečer ob polni luni in jasnem nebu tulile in jokale na vrhu.

Bile smo prva ženska naveza, ki je v alpskem stilu preplezala smer in stala na vrhu Nemlessa. V trenutku smo pozabile na mraz in utrujenost. Sledil je peturni spust ob vrvi rame, bivaka, kjer smo vedele, da je praktično vse že za nami. Tu so bili tudi že naši mladci, ki so na vrhu stali dobri dve uri pred nami.

Ko smo si zjutraj na toplem sončku pogledale v oči in videle zabuhle obraze in zatečene ter razbite roke, smo vedele vse. V vsaki posebej je že dolgo prej gorela želja priti sem. Dale smo res vse od sebe. Plačilo je bilo neverjetno. In že na poti v dolino so privrele na dan nove želje. Še kdaj! INSHALAH!

Vrnila sem se domov k svoji družinici. Za nekaj dni smo se skrili pred celim svetom. Hvala vama, moja fanta! Moj triletni Matija mi je že na letališču navdušeno pokazal: "Veš, mami! Mam nov bager, te bom kar povozu z njim!" Hvala tudi tebi, Martin, da si doma tako voljno in uspešno vodil družinske zadeve. Predvsem pa s tako strastjo in ažurno urejal mojo spletno stran. Pa še takoj ob srečanju si izjavil: "Kam greste, babe, naslednjič?" Ljudje, kaj hočem lepšega!
Ženski vzponi: 

• Eternal flame, VI, 6c, A2, M5, 1000 m, Trango Nameless tower, 6251 m (6239 m) prvi vzpon ženske naveze, alpski slog; 7- 9 September 2006
• Ameriška smer, led in sneg do 80°, pretežno 40°-60°, Great Trango tower, 6286 m
• 23 August 2006
• Karakoram Khush, IV, 6a/b, 300 m, Garda peak (4700 m) PP; prvi raztežaj smo preplezale po novi prosti varianti; 26 August 2000
• Oceano Trango, IV, 6a/b, 300m, Base camp slabs-Pinoccio (cca 4350 m) PP; preplezale še dva nova dodatna raztežaja do stolpa Pinoccio; 29 August 2000