Alpinizem je svojevrsten način ukvarjanja z gorami (Stanislav Galić).  In sicer gre za vrhunsko obliko gorništva, ki jo lahko označimo kot športno zvrst, katere osrednji cilj je vzpenjanje (hoja, plezanje, tudi smučanje) na visoke, težko pristopne vrhove ali čez težko prehodne stene,  po nezaznamovanih in nezavarovanih smereh. Športnik, ki to počne, je alpinist. (Aleša Dolinar, Diploma FŠ)

Alpinisti vedno iščejo nove izzive. So osebe z nemirom v srcu in s srcem na dlani. Njihove gore niso beg, ampak iskanje in gora ne osvajajo, ampak se z njo zlijejo. Hodijo po »poti«, ki jih vodi vedno naprej, v nove smeri, stene in gorovja. Vedno znova jih neka iskrica, vznemirjenje, hrepenenje, ali kakorkoli že to imenujemo, žene stran od doma, družine in prijateljev tudi po tisoče kilometrov daleč v neznane kraje, kjer tedne ali mesece preizkušajo samega sebe v boju z živo in neživo naravo. In potem po uspešni ali neuspešni preizkušnji zopet začutijo neznansko željo po vrnitvi domov, kjer spet znajo ceniti vsak pogled in dotik ljubljenih oseb ter se uspešno soočati z vsakdanjikom. Dokler se ne pojavi nov glas. (Aleša Dolinšek)

»Za alpinizem po tradiciji, iz katere je izšel, potrebujemo tri sestavine, kot pri kuhi. Da je alpinizem pravi, potrebuje težavnost, ki jo moram premagati. Če težavnost odstranim, na primer z lestvijo, potem to ni več pravi alpinizem, ampak je turizem. Potrebuje nevarnost in tu so alpinistična društva v zadnjih desetletjih naredila napako: trdijo, da alpinizem ne sme biti nevaren, nevarnost je treba odvzeti – in to je mogoče, je pa zelo drago. Potem se lahko kjerkoli, tudi na Matterhornu, Mont Blancu, Everestu gremo turizem. In potrebuje izpostavljenost, to pomeni biti izpostavljen težkim razmeram na lastno odgovornost. Brez lastne odgovornosti se ne naučim ničesar«. (Reinhold Mesner)

»Alpinizem je ljubezen in je filozofija, je pustolovščina in je šport.  A šport je le ena plat alpinizma. Seveda moraš biti vrhunsko telesno pripravljen in športno sposoben za vzpon, toda pravo bistvo je drugje: tam, kjer sta človek in gora sama drug z drugim, kjer je človek v spopadu in v sožitju z naravo ter s samim seboj. V alpinizmu se je spremenilo marsikaj, toda to – bistvo – je ostalo isto.« (Tone Škarja)

George Herbert Leigh Mallory (1886-1924) je na vprašanje, zakaj bi rad splezal na Mount Everest, odgovoril: "Because it is there."

Miha Potočnik: "Nič ne razmišljam, zakaj; raje kar grem."

ALPINIZEM V OSNOVI DELIMO NA:

• Letni alpinizem zavzema plezanje več raztežajnih skalnih smeri. Načini napredovanja pri plezanju so različni, v zadnjem času prevladuje prosto plezanje, poznamo pa tudi tehnično plezanje. Smeri so lahko različno opremljene, klasični alpinizem zagovarja sprotno nameščanje varovanja oziroma odklanja nameščanje svedrovcev v stene. Poznamo tudi daljše smeri, opremljene s svedrovci, kar pa spada pod športno plezanje (kar pa ne drži vedno).
• Zimski alpinizem lahko v grobem razdelimo na plezanje snežno-lednih in kombiniranih smeri, ledno plezanje, alpinistično smučanje in deskanje. Pod zimski alpinizem spada tudi turno smučanje in pristopi na vrhove (v zimskem času). Plezanje snežno-lednih in kombiniranih smeri se velikokrat prepleta z lednim plezanjem, saj se v daljših smereh pogosto pojavljajo ledni deli. Kombinirano plezanje predstavlja skalne odseke v snežno-lednih smereh. Plezajo se lahko s klasično tehniko (prosto ali tehnično) ali z drytool tehniko (plezanje s cepini in derezami).

DEFINICIJE VZPONOV KOMISIJE ZA ALPINIZEM:

• Alpinistična smer: plezalna smer v snežnih, lednih ali kopnih razmerah, višja od 100 m, pri čemer je mora biti vsaj 60% najmanj I. težavnostne stopnje po lestvici UIAA.
• Smer: umišljena črta v skalovju, snegu, ledu, po kateri se pleza, hodi.
• (Alpinistični) vzpon: preplezana alpinistična smer, lahko tudi v sestopu, če ni uporabljeno spuščanje po vrvi.
• Kopni - letni vzpon: vzpon, ki ni ne zimski in ne v zimskih razmerah.
• Zimski vzpon: v času od 21.12. do 20.03. v stenah, ki niso obrnjene proti JV, J in JZ in je izstop višji kot 1.500 m.
• Vzpon v zimskih razmerah: v času od 21.12. do 20.03. v stenah, ki so obrnjene proti JV, J ali JZ, v času od 01.12. do 20.12. in od 21.03. do 30.04. v stenah, ki so obrnjene proti Z, SZ, S, SV in V.
• Pristop: se šteje od 01.12. do 30.04. na vrhove višje od 2000 in celo leto na vrhove, višje od 3.500 m.
• Turni smuk: spust s smučmi na nogah z vrha ali grebena, ki je razvodnica in je višji od 2.000 m. Šteje vse leto!
• Varianta smeri: kadar je manj kot 40% višine originalne smeri.
• Alpinistična tura: skupno ime za vzpon, pristop, turni smuk.
• Kot turni smuk se šteje tudi alpinistično smučanje. Turni smuki in ledni slapovi se štejejo vse leto. Vse velja za naše podnebne razmere.