Zadnje tri dni krompirjevih počitnic smo s tekmovalno skupino preživeli na plezalnem taboru na Primorskem. Ekipo je sestavljalo devet tekmovalcev (Eva, Katja, Vita, Jure, Miha, Bor, Ajda, Nejc in Zoja) ter dva trenerja, Ambrož in jaz (Aljaž). S kombijem in avtom smo se podali na pot, pripravljeni na tri dni plezanja na balvanih in v smereh.

Prvi dan: Balvanišče Vitovlje
Po dveh urah vožnje in dodatnih 20 minutah hoje smo prispeli do prve destinacije – balvanišča Vitovlje. Mlajši tekmovalci so s svojo mladostno energijo švigali po poti in nas na razpotjih potrpežljivo čakali (morda jim naslednjič dodamo kakšen težji nahrbtnik ali crashpad!). Ko smo le zagledali prve balvane, je sledil kratek premor, nato pa ogrevanje.
Ker je Ambrož že dobro poznal območje, sva hitro določila plan plezanja. Začeli smo pri bloku Kapelca, ki ga krasi kamnita kapelica in zdravilna voda, nato pa nadaljevali na bližnje balvane. Mlajši tekmovalci so se prvič resneje srečali z balvanskim plezanjem na skali, Ajda celo čisto prvič, a so se vsi pogumno lotili izzivov in večino balvanov uspešno preplezali. Starejši, ki že imajo izkušnje s plezanjem na skali, so se lotili težjih linij, medtem ko so mlajši raziskovali lažje smeri.
Da bi zagotovila varnost, sva ekipo razdelila – jaz sem prevzel mlajše, Ambrož pa starejše. Plezali smo na balvanih različnih težavnosti: mlajši do 6A, starejši pa so se spopadli z balvani do 7A. Kmalu smo se vsi zbrali pri bloku Bruce Lee, ki je postregel z zanimivimi linijami, med katerimi so nekatere kljub nižjim ocenam precej zahtevale od plezalcev.
Dan smo zaključili z lepimi uspehi: Vita, Katja in Miha so preplezali balvane ocene 6C, Ajda in Nejc do 5C, ostali pa so se povzpeli do 6B+. Trenerja sva imela bolj malo časa za plezanje, saj sva bila osredotočena na spremljanje in svetovanje mladim plezalcem. Kljub temu se nisem mogel upreti skušnjavi, da ne bi preizkusil kakšnega balvana. Z Ambroževo beto sem na hitro preplezal balvan težavnosti 7C na "flash", kmalu za tem pa sem v nekaj poskusih enega bolj poznanih skokov pri nas Dynozaver 8A. Po plezanju smo se odpravili proti Ospu, kjer smo prenočili pri Silvu Karu. Ob prihodu nas je pričakala večerja, večer pa smo preživeli v sproščenem druženju.

Drugi dan: Plezanje na štrik v Ospu
Naslednje jutro smo po zajtrku peš krenili proti sektorju Babna v Ospu, ki ponuja veliko lažjih smeri, idealnih za trening. Družbo so nam delali italijanski plezalci, pri katerih smo lahko videli, kako se v plezališčih ne varuje – odličen opomnik za nas!
Mlajši so plezali na top rope, starejši pa so se preizkusili tudi v plezanju v vodstvu in na pogled. Kljub temu, da so naši tekmovalci večinoma bolderaši (verjetno tudi zato, ker sva oba trenerja bolj naklonjena balvanom, ups), so se spopadli z več smermi do težavnosti 6C. Bor se je posebej izkazal, saj mu plezanje na štrik bolj ustreza, medtem ko so se nekateri raje držali znotraj cone udobja. Upam, da bodo v prihodnje pogumneje izbirali težje smeri, saj plezanje na štrik pomembno dopolnjuje razvoj plezalca.
Popoldansko sonce nas je pošteno utrudilo, zato smo se ob koncu dneva z užitkom vrnili v nastanitev, kjer je večer minil v sproščenem vzdušju ob gledanju filmov.

Tretji dan: Spet v Vitovljah
Zadnji dan smo se vrnili v Vitovlje, kjer smo raziskali nekaj novih balvanov. Starejši člani ekipe so želeli poravnati račune z izzivi, ki jim prvi dan niso povsem uspeli, mlajši pa so preizkušali svoje moči na novih linijah. Plezali smo na blokih Čaven Krnica in Bruce Lee, nato pa obiskali še Hueco Wall, ki slovi po nekaterih najtežjih balvanih v Vitovljah. Miha je na bloku Bruce Lee uspel preplezati Shaolin traverse (7A), nato pa se je na Hueco Wall lotil balvana ocene 7B. Zaradi nejasno narisane linije v vodničku je preplezal nekoliko lažjo varianto. Ostali starejši člani so preizkušali Hueco warm up (6B) ali pa le utrujeni čakali na odhod. Sam sem medtem hitro povezal gibe v liniji Flower in the Sky (7C+), nato pa se pridružil ekipi na Hueco Wall. Tam smo se Ambrož, Miha in jaz spopadli z linijo M13 (7C+), ki predstavlja pravo preizkušnjo za prste. Po kratkem projektiranju mi je uspelo premagati to zahtevno krimpažo. Miha se je solidno držal, a mu za uspeh manjka še nekaj treninga in izkušenj, medtem ko Ambrož trenutno ni v svoji najboljši formi.

Tabor je bil več kot uspešen – nekateri so prvič okusili čar plezanja balvanov v skali, drugi so premikali svoje meje in pridobivali dragocene izkušnje. Čeprav utrujeni, smo se vrnili domov polni navdušenja, lepih spominov in sveže motivacije za nove plezalne podvige.

Za nami je skoraj že drugi mesec napornih treningov naših mladih tekmovalcev.

Že v začetku meseca, 5.10.2024 smo se s starejšo tekmovalno skupino odpravili na trening v ljubljansko Balvanijo. Mislim da je bil trening v celoti zelo uspešen, plezalo se je tisto, kar nam v teh koncih primanjkuje in to so seveda malo zahtevnejše platke in bolj tekmovalen stil balvanov, s skoki, čudnimi pozicijami itd. :) Več si lahko preberete v spodnjem odstavku, ki ga je spisala Eva Sluga.

"Že tekom tedna smo razmišljali kam bi se odpravili plezat čez vikend, na koncu pa smo se skupno odločili, da bo trening izveden v Balvaniji. V soboto 5. oktobra, smo po enodnevni pavzi plezali v Ljubljani. Ob dveh popoldne smo se zbrali pri osnovni šoli Leskovec, od koder nas je trener Ambrož s kombijem odpeljal do plezalnega
centra.
Treninga smo se udeležili Miha, Vita, Katja, Eva, Lana in Jure. Skupaj smo se ogreli in splezali še nekaj lahkih bolderjev, potem pa smo se lotili tudi težjih. Plezali smo predvsem slab-e in bolderje s skoki, saj je pri nas to težje izvedljivo. Do okoli osme ure smo se vsi naplezali, da pa si povrnemo energijo, smo šli še v Mcdonald's. Vožnja nazaj je bila tiha, v Leskovec pa smo se vrnili okoli desete ure. Tam so nas pričakali starši, ki so nas odpeljali domov."

Kmalu po tem, pa se je nekaj članov starejše tekmovalne skupine udeležilo tudi 2. Zagrebačke lige. Tokrat so se na tekmo podali zgolj trije, ampak glaven razlog ne tiči v tem da ostali ne bi želeli iti, ampak je to, da je takoj naslednji dan potekala tudi 1. tekma Frikšn lige, zato so vsi mlajši od 14 let tekmovali tam! Spodaj nekaj besed Vite Omerzu o 2. Zagrebački ligi, ki je tako kot Miha in Aljaž ponovno plezala v velikem finalu runde.

"V soboto 19.10. smo se zopet udeležili Zagrebačke boulder lige. Na tekmi smo sodelovali jaz(Vita), Miha, Eva in pa trenerja Ambrož in Aljaž. Ob 13.00 smo se odpravili iz Krškega in na poti do Zagreba v Brežicah pobrali Aljaža. Tekma se je začela ob 14.00, mi pa smo začeli s plezanjem malo kasneje. Kvalifikacije so trajale do 18.00, ker pa smo bili že vsi dokaj utrujeni, smo končali nekoliko pred časom zaključitve. Kvalifikacijski balvani so bili precej težki, saj so vsebovali veliko zahtevnih gibov, vsebovali so tudi nekaj bolj dinamičnih gibov. Na splošno se nam je zdelo, da so bili balvani bolj namenjeni višjim tekmovalcem, zato so bili za naše malo manjše člane bolj zahtevni. Po kvalifikacijah smo odšli nekaj pojest, da smo si znova napolnili moči za finale. V finale smo se uvrstili jaz, Miha in Aljaž. Približno pol ure pred začetkom finala smo se morali vsi finalisti zbrati v izolacijski coni, kjer smo se ogreli, da ne bi prišlo do kakšnih poškodb. Še vedno ne vemo kaj se je zgodilo, ko smo morali v izolacijski coni čakati še pol ure dlje (Aljaž je med tem časom malce zadremal). To ni bila ravno idealna situacija, saj smo se do finala že ohladili in pri nekaterih je to verjetno tudi vplivalo na končni rezultat. Finalni balvani so bili težki in so nam vsem povzročali malo težav. Na koncu je bil najuspešnejši Miha, ki je dosegel 2. mesto. Po podelitvi smo se izmučeni odpravili nazaj proti Krškem."

Za dodatek pa še nekaj besed s 1. jesenske Frikšn lige, katere smo se udeležili s kar 10timi mladimi nadebudnimi tekmovalci! No, nekaj izmed njih, Zoja, Lana in Bor so že skoraj naši mladi veterani a vseeno ;) Poleg njih so se tekme udeležili tudi vsi mladi tekmovalci, ki letos prvič bolj resno trenirajo v mlajši tekmovalni skupini in je bila to tudi ene vrste uvertura v njihovo tekmovalno sezono.
Najmlajši; Liam, Žan in še en Žan ;D so po moji oceni plezali zelo dobro in se super spopadli z malo bolj dinamičnimi balvani, ki so za večino nekaj, kar so najmanj trenirali do sedaj.
Malo starejša druščina; Nejc, Lea, Maša in Ajda so skupaj pod vodstvom Eve Sluga (ki od letos pomaga pri samih treningih najmlajših in pridno nabira trenerske izkušnje) plezali dobro. Potrebno pa je poudariti, da so imeli nekaj res težkih balvanov pri tej starostni skupini, saj je bila tudi kategorija številčno največja. Kljub temu so se dobro borili, preplezali vsaj polovico balvanov, pri nekaterih padali z vrha, pri drugih pa ugotavljali kako narediti uvodni skos.
Pa seveda, da ne pozabimo še na prej omenjeno starejšo trojico, tudi oni so imeli v svoji rundi kar nekaj zahtevnih balvanov, kar nekaj teh pa so tudi preplezali. Izpostavil bi en bolder, ki je imel poleg začetnje koordinacijske zagonetke še malo bolj tehničen vrh in 10. balvan katerega je v čisto zadnjem delu tekmovanja preplezal Bor Klenovšek, to je bila tehnična platka, ki ga je popeljala na stopničke in je tako tekmovanje zaključil na 3. mestu.

V splošnem super prva tekma za mlajše kategorije, trenerji smo s prikazanim zadovolni in sledimo naprej začrtani poti treningov! Kaj kmalu (v novembru) bodo na sporedu naslednje tekme, to bo 3. Zagrebačka liga in 2. Frikšn liga. Med počitnicami pa z manjšo oz srednje veliko ekipo skočimo na 3 dnevem tabor na slovensko primorje!

Spodaj si lahko pogledate še nekaj fotk z zgoraj omenjenih dogodkov.

S septembrom se je zaključila počitniška plezarija in malo bolj sproščen urnik tekmovalnih treningov. Fokus se bo počasi preusmeril nazaj na plastiko, saj ne da nam vreme tudi ne dopušča drugega ampak vseeno.

Pričeli smo z rednimi treningi, povečali itenziteto in na polno zagrizli v novo sezono priprav na letošnje tekme. V začetku septembra smo obiskali Frikšn, ko je praznoval 3. rojstni dan, nekaj besed je tokrat spisala Katja:

"V petek, 13.9. je Frikšn praznoval svoj 3. rojstni dan, zato smo se odločili da izvedemo še 4. trening tega tedna tam. Odšli smo z dvema avtomobiloma, eden iz Brežic, eden pa iz Krškega. 
V Novo mesto smo prispeli nekje ob 16. uri, se ogreli in začeli plezati. Na treningu smo bili prisotni: Jure, Miha, Eva, Vita, Bor, Zoja, Lana, Katja in trenerja Aljaž in Ambrož. Tam smo tudi videli Leo in Žana iz našega kluba. Imeli so veliko različnih bolderjev, ki so bili zelo zanimivi. Frikšn je tudi prenovil eno izmed sten, kjer smo se lahko preizkusili na novih izzivih. Bilo je kar zahtevno. Izbira smeri je bila kar velika. Ker pa je bila rojstnodnevna zabava je bila tudi muzika z DJ-jem, ki je vrtel raznoliko glasbo, da je bilo plezanje še bolj zabavno. Prišlo je tudi veliko staršev in otrok, ki so se lahko preizkusili na lažjih bolderjih. 
Ko smo se po nekaj urah naplezali, smo se dogovorili, da gremo še v McDonald's nekaj pojest. Ko smo se najedli, smo se odpravili proti domu. V Krško smo prispeli nekje ob 21.35, kjer so nas čakali starši. Popoldan mi je minil zelo hitro, saj se je veliko dogajalo. Bili smo kar utrujeni in še dobro, da je bil začetek vikenda, da smo se lahko odpočili. "

Proti koncu meseca pa smo se udeležili že prve tekme, tokrat je bilo to v okviru Zagrebačke boulder lige, ki sestoji s treh tekem. Preberite nekaj besed, ki jih je spisal Miha, nato pa podam še svoj kratek komentar na celotno tekmo:

"V soboto, 28. 9., je v Zagrebški Boulder zoni potekala naša prva tekma letošnje sezone. Udeležili smo se je jaz (Miha), Vita, Bor, Eva, Zoja, Lana ter trenerja Ambrož in Aljaž. Tekma je bila razdeljena na tri ženske in tri moške kategorije: rekreacija, hobby in pro. Vsi smo tekmovali v kategoriji hobby, razen Aljaža, ki se je prijavil v kategorijo pro.
Zbrali smo se ob 13.00 pri OŠ Leskovec in se s kombijem odpeljali proti Zagrebu. Po prihodu smo se ogreli in začeli plezat kvalifikacijske balvane, za kater smo imeli čas od 14.00 do 18.00. Balvani so bili zanimivi, za vsako kategorijo pa je bilo do 16 balvanov. Po kvalifikacijah so bile uvrstitve naslednje: jaz 1., Vita 1., Aljaž 2., Zoja 8., Eva 10., Lana 12. in Bor 11.
Po dveh urah premora se je ob 20.00 začel finale, v katerega smo se uvrstili jaz, Aljaž in Vita. Pol ure pred finalom smo morali v izolacijsko cono v kateri smo se ogreli. Vsaka kategorija je imela svoje balvane, za ogled vsakega balvana pa smo imeli na voljo dve minuti, medtem ko smo za plezanje imeli štiri minute.
Vsi trije smo bili precej nervozni in utrujeni od kvalifikacij. Aljaž je v finalu splezal en balvan in osvojil eno zono, Vita je splezala en balvan, jaz pa vse tri. Na koncu smo se uvrstili: Aljaž 1., Vita 4. in jaz 1. Vsi smo bili zadovoljni, počakali smo še na podelitev pri kateri je bila nagrada za prvo mesto VIP vstopnica na Psicobloc v Umagu, potem pa smo se v poznih urah odpeljali domov."

Rezultatom ni kaj oporekati, vsi naši so se izkazali, tudi mlajši so dali v rednem delu od sebe110%, kategorija sicer zajema vse starosti od 12 let naprej, tako da so tudi njihove uvrstitve super ;) V samem finalu se je morda pokazala kakšna pomankljivost trenutnega treninga, a to je bila zgolj "trening" tekma, naš glavni cilji sezone je seveda Vzhodna, liga aktivno pa se bomo udeležili tudi NLP lige v kolikor ne bo sovpadala z Vzhodno ligo. Vsi naši finalisti so se v rednem delu res izkazali, veliko balvanov so preplezali v 1. poizkusu, kar je tudi dobro delo za nadaljevanjem saj so s tem privarčevali nekaj energije in kože. Naša mlajša 2 finalista Miha in Vita nimata veliko ali pa skoraj nič izkušenj s čakanjem in plezanjem iz zolacijske cone. Moje mnenje je, da je tudi to pustilo svoj vpliv in je kdo morda plezal malo manj sproščeno kot bi sicer. A kot vedno, nekaj smo se naučili in to je najpomembnejše ;) Generalno gledano so rezultati super, tako da se že veselimo naslednje tekme, ki bo že 19.10.2024 v boulder centru Fothiam kjer bo konkurenca verjetno še malo močnejša.

Nekaj slik s Frikšna in Zone spodaj.

Z kar precejšnjo zamudo še zadnji update o poletnih dogodivščinah tekmovalcev.

Sicer ste že lahko prebrali, kako smo poletje zakčljučili, s taborom v Maltatalu. Če ste ga spregledali, hitro preberite in poglejte kako smo se imeli.

Drugače smo pa v avgustu pridno trenirali na krški bolderci, prav tako pa smo vsak teden do 2x obiskali skalo. Opravili smo 2 izleta v Mačkovec in 2 izleta v Kamniško bistrico. Res da je bilo malo topleje, a se tekmovalci niso dali.

V avgustu so padli nekateri mejniki, pri puncah je bila Vita uspešna v nekaj balvanih z oceno 7a (v Kamniški Bistrici in Maltatalu), pri fantih je to oceno prebil tudi Jure Knez (kot ste lahko prebrali že v poročilu za Mlatatal). Miha pa je že pred odhodom v Maltatal posegel po nekaj balvanih z oceno 7B in enem 7B+! Proti koncu mesca so se nam na treningih pridružili tudi mlajši člani, tako da so imeli lažji prehod v naporne treninge, ki so jih pričakali s septembrom. ;)

Spodaj si lahko ogledate nekaj fotk od avgusta.

Bilo je nekje na začetku poletja, ko je vzklila ideja, da bi šli po dolgem času spet v hribe. Ideja je zrastla in sredi avgusta se nas je 5 komadov podalo na Gorenjsko. Klemen, Matjaž, dva Gregata in Jure smo pognali karavana proti severozahodu. Izlet bo začinjen s spanjem v Staničevem domu in zasoljen s plezanjem balvanov v Radovni. Z malo sreče pri vremenski loteriji in z dobrimi kartami kar se tiče logistike, je dišalo po krasnem izletu. In tako se je tudi zgodilo!

Čeprav sprva obeti niso bili najboljši. Ker smo bolj pozne sorte, smo prispeli v Mojstrano okoli 09:30 in takoj padli v časovno luknjo, saj med osmo in deseto zjutraj ni busa, ki pelje v Vrata. Nov režim je oster: parkiranje v Vratih stane 25€/dan, kazni za nepravilno parkiranje se delijo kot za šalo, tesna srečanja dveh vozil, kolesarjev, peščev... v glavnem, zelo živahno. Parkirali smo v Mojstrani pri muzeju planinstva in peš nadaljevali do slapa Peričnik, od koder nas je 'Vandrovc' zategnil v Vrata. Od Aljaževega doma naprej proti Luknji in nato po Bambergovi poti čez Plemenice na Triglav. Lahkoten korak se je spremenil v borbo na žgočem soncu, ko se je steza postavila pokonci pred Luknjo. Potem pa se je začela zavarovana pot, krasni razgledi in svež zrak vse do vrha. Z vrha smo se po grebenu čez Mali Triglav spustili do Triglavskega doma in nato preko Rži do Staničevega doma. Po deloma neprespani noči smo se čez Prag odpravili v dolino. Ko smo prispeli nazaj v Vrata, nas je kot naročen čakal bus in nas zategnil naravnost v picerijo Kot. Tu smo se okrepčali, nato pa osedlali karavana in se odpeljali v Radovno.

Naš cilj je bil spomenik Požgana Radovna, v bližini katerega so raztreseni štirje balvani (sektor A - Mitraljez). Ostalih višje v gozdu (sektor B - Debeli kamen) nismo iskali, saj je bila glava preutrujena, sonce pa je neutrudno žgalo. Najprej smo se zagnali v (balvan) blok št. 2, saj ga je bilo dobro polovico v senci. Po sramežljivem začetku smo samoiniciativno določili katera linija je za oceno 5 in katera za 6a (vse pa imajo sedeči štart). Tam, kjer nam ni ratalo niti riti dvignit, smo rekli, da to ni za 6a, saj tako švoh pa spet nismo. Glede na skice so bile linije bolj kot ne pravilne. Potem smo se prestavili na blok št. 1, kjer so večino 5ice in prečka 6a. Še ena 6a linija s sedečim startom je tudi na zadnji strani balvana, vendar smo jo spustili, saj so bili pol metra levo od štarta robčki in druge sumljive zadeve. Za konec smo zagrizli še v blok št. 4. Na njem so 3 čudovite linije, kjer pa pri Mitraljezu (7c) nismo imeli šans, zato smo se osredotočili na Rafal (7b) in Rafal varianta (7a). Obe linije imata enak začetek, ki je bil tisti dan 'too much' za nas rekreativce. Mogoče bi kdo od nas na kak dober zimski dan pognal na prvo šalco, tisto popoldne pa ni bilo bencina. Da pa ne bi bilo slabe volje smo sestavili svojo linijo z imenom Rafal varianta variante (6c) in tako je volk ostal cel, koza pa sita. Balvaniranje je res družabna aktivnost, gibi atraktivni, top-outi pa zaradi maha na trenutke precej na meji. Verjetno nismo uspeli prebrati povsem točnih linij, smo se pa naplezali in to je najpomembnejše. Sledil je skok v jezero Kreda ali zgolj namakanje natečenih stopal v reki Radovni, ki je bila krasno ohlajena na osvežujočih 10-12°C. Potem smo krenili proti domu.

Spodaj nekaj slik na ogled...

Poletne počitnice so se že skoraj iztekle, vendar je starejši del naše tekmovalne ekipe ostal aktiven tudi v tem obdobju. Skupaj smo izvedli več treningov na skali ter opravili številne obiske fitnesa. Poleg tega so naši tekmovalci pomagali tudi pri šraufanju brežiške bolderce in bolderce v MC Krško. Da bi zaključili poletno sezono, sva njuna trenerja, Aljaž in Ambrož, organizirala tridnevni obisk avstrijskega balvanišča Maltatal, ki je potekal od 20. do 22. avgusta. Mini tabor so obiskali Miha, Eva, Jure, Katja in Vita. Ambrož se je s svojo družino v Maltatal odpravil že en dan prej, preostali del ekipe pa sem s kombijem pripeljal jaz (Aljaž). Nastanjeni smo bili v kampu v mali vasici Malta.

Ob prihodu se je zgodila zabavna anekdota. Ambrož je pred našim odhodom poslal sporočilo z vprašanjem, če ima kdo skiro. Prišlo je do nesporazuma in namesto skiroja smo s seboj vzeli sekiro. Skiro bi nam prišel zelo prav, saj je bila pot do stranišča precej dolga, približno 30-krat daljša kot pot od parkirišča do balvana v Mačkovcu. Sledilo je postavljanje šotorov, kar je bilo za nekatere mala malica, za druge pa kar precejšen zalogaj. Klini so se zvijali en za drugim, in že smo mislili, da eden izmed šotorov ne bo nikoli postavljen. Na koncu sta se morala postavljalca zadovoljiti z napol zabitimi klini in upanjem, da ne bo dežja in vetra.

Že prvi dan popoldne smo se odpravili do balvanov. Skala v Maltatalu je granitna, in na našo srečo je bila kljub dežju prejšnji dan popolnoma suha. Vsi tekmovalci so prvič plezali na granitu in kmalu ugotovili, da so oprimki nekoliko drugačni, kar zahteva več plezanja na trenje. Kljub novemu okolju jim je šlo odlično, saj so že prvi dan premagovali balvane težavnosti od 6b do 7a+. Čas je hitro minil, in pred temo smo se vrnili nazaj v kamp. Mladina je večer preživela ob kartah z Ambrožem, ki so padale na mizo pozno v noč, medtem ko sem se jaz odpravil prej spat zaradi bolezni.

Naslednji dan smo se tisti, ki smo pravočasno šli spat, hitro zbudili, ostali pa so nekoliko dlje dremali. Dopoldne smo pojedli zajtrk in se odpravili proti balvanom. V Maltatalu je približno 60 blokov, zato seveda nismo mogli obiskati vseh, smo pa vsak dan raziskali več različnih. Ta dan smo se najprej ogreli na zanimivem 6c, nato pa so tekmovalci pogumno napadli balvane težavnosti 7a. Miha jih je hitro premagal, saj je drugi dan preplezal kar štiri balvane te težavnosti. Vita je prav tako plezala odlično, preplezala je svoj drugi in tretji balvan težavnosti 7a (prvega je preplezala nekaj dni prej v Kamniški Bistrici), kar si zasluži čestitke. Tudi Jure je pogumno pristopil in uspešno preplezal enega izmed 7a balvanov. Eva in Katja sta se odlično borili, vendar na koncu le za las ostali brez uspeha na 7a balvanu, vendar sta obe uspeli preplezati vsaj en 6c. Miha je na koncu dneva, tako kot prvi dan, uspel preplezati še en 7a+. Po napornem dnevu smo se vrnili v kamp, kjer smo se mlajši del ekipe odločili, da se osvežimo v bazenu s približno 25 °C osvežujočo vodo. Po kopanju smo se posladkali s palačinkami, večer pa je bil ponovno v znamenju kartanja.

Zadnji, tretji dan je sledilo pospravljanje šotorov in pakiranje. Presenetljivo je bil šotor, ki je bil zadnji postavljen, prvi podrt. Morda je k temu pripomogla začetna prednost. Ko je bilo vse pospravljeno in smo napolnili želodce, smo se še zadnjič podali na skalo. Tudi tretji dan so tekmovalci neutrudno plezali in dosegali nove vzpone. Vsi so že na prvem bloku uspeli preplezati vsaj 6c balvan. Nato smo se premaknili k enemu izmed bolj poznanih balvanov, Helicopter, ki nosi oceno 6c, vendar je že prvi gib precej zahteven, saj je potrebno skočiti na sloper. Tekmovalci so se borili, a na koncu je uspelo poleteti le Mihi. Preostanek dneva smo plezali lažje balvane in uživali v naravi.

Maltatal je zares izjemno balvanišče, ki je nam precej dostopno in ponuja ogromno balvanov različnih težavnosti. Zagotovo se bomo še vrnili.

Spodaj dodajam še res kratek vtis Miha in Vite:

"Skupaj z Aljažem in tekmovalno skupino smo se tokrat odpeljali na tabor v Maltatal (Avstrija), kjer nas je pričakal Ambrož. Tako nas je bilo skupaj sedem: tekmovalci Jure, Miha, Vita, Eva, Katja ter trenerja Aljaž in Ambrož. V torek smo po prihodu razpakirali, postavili šotore in nekaj pojedli, nato pa smo hitro šli plezat. Najprej smo se ogreli na lažjih balvanih, kasneje pa smo preizkusili tudi težje balvane do ocene 7a. Srečali smo se tudi z našim prvim skokom v skali, ki nam je bil zelo zanimiv in zabaven. Naslednja dva dneva smo imeli podoben načrt. Zjutraj smo se zbrali, si spakirali kosilo in odšli v plezališče. Vsi smo preplezali vsaj en balvan z oceno 6c, presenetil pa je Jure, ki je splezal svoj prvi balvan z oceno 7a. Okolica v Maltatalu je zelo lepa, na poti smo opazili slapove in grad. Ko smo se v večernih urah vrnili iz plezališča, smo v skupnih prostorih igrali igre s kartami in nato utrujeni šli spat. Tabor nam je bil zelo všeč in bi ga z veseljem ponovili."

Kot smo omenili že v prejšnji objavi, še vedno vstrajamo s treningi tekmovalcev kljub vročini 

V tem mesecu smo poleg vseh treningov v plastiki, skali in fitnesu, s skupnimi močmi in še s kakšnim dodatnim parom rok prenovili/posodobili 2 naši balvanski plezalni steni in sicer v ŠD Brežice in v MC Krško. Tako da sta obe steni že pripravljeni na prihodnjo sezono z nekaj presenečenji za vse.

V mesecu juliju smo izvedli 3 skalne treninge, v planu je bil še kakšen, ki je odpadel zaradi slabega vremene a vseeno so bili te treningi/izleti zelo uspešni.

Tekmovalci pridno nabirajo skalno kilometrino, punce se vztrajno bližajo bolderjem z oceno 7a, fantje pa pridno napadajo tudi težje bolderje. Predvsem je ponovno treba izpostaviti Miho, ki se sedaj kar hitro približuje ocenam 7b in celo b+!

Tudi v avgustu sledimo zastavljenemu planu, držite pesti za čim več sončnih dni, ko imamo v planu skalni trening.

Spodobi se, da se spet malo oglasimo in poročamo kaj tekmovalci počnejo med počitnicami. Nekateri so izrazili željo, da za razliko od prejšnjih let, letos ne bi 2 meseca počivali od plezarije ampak, da s plezanjem nadaljujemo, drugi pa seveda uživajo na morju in drugih radostih poletja.

Treniramo 2x-3x tedensko. S starejšimi smo se dogovorili, da nekaj treningov opravimo v fitnesu, zaenkrat so rezultati pozitivni, tako da bomo zadevo najverjetneje dodali v letni plan tudi v prihodnje. Ostale dni plezamo v skali, če pa ne gre drugače, pa treniramo na bolderci v MC-ju.

Do sedaj smo izvedli 3 izlete izven Posavja, sicer nam je zaenkrat uspelo priti zgolj do Novega mesta, a že ta vikend planiramo obiskati Kamniško Bistrico.

V začetku junija smo poizkusili fokus prestaviti na plezanje v skali, a ker vreme še ni čiso sodelovalo, smo en izlet izvedli v Frikšnu, 2 pa kasneje v mesecu še v Mačkovcu. Vzponi se nabirajo, Mačkovec sicer ne ponuja zelo veliki izbire in raznolikosti, a še vseeno se najde kaj vse tekmovalce. Vmes smo naredili kakšno objavo na klubskem instagramu, sledite mu, da takšnih objav ne spregledate ;)

Spodaj pa si lahko pogledate nekaj fotk z zadnjega izleta v Mačkovcu, ki je bil temperaturno kar vroč in sončen :)

Glede na to, da se je tekmovalna sezona za naše tekmovalce zaključila, je cilj, da čim več treningov opravimo v skali. A ker vreme vedno ne sodeluje, bomo verjetno morali kakšen trening še vseeno izvesti na plastiki.

Prejšnji vikend (v nedeljo 19.05.2024) smo z nekaj tekmovalci, ki so izpustili zadnjo tekmo obiskali "lokalen" balvan Mačkovec. Pozna se, da smo prvi maj preživeli v skali in večini balvani v skali niso več tuji in se bolje znajdejo. Tokrat so plezali štirje, Katja, Vita, Miha in Eva. Vse punce so preplezale vsaj en balvan z oceno 6B, Katja pa je preplezala svoj prvi 6C! Miha je potrdil formo iz Arca in preplezal mačkovško klasiko Stegn se z oceno 7A+.

Za ta vikend (26.05.2024), je bil plan podoben, a tokrat nas je dž pregnal na trening v dvorano in smo nedeljski popoldan preživeli v zagrebški Boulder Zoni. Treninga so se udeležili Miha, Eva, Vita in Katja. Ker je v petek v Boulder zoni potekal en zelo zanimiv dogodek, smo se odločili, da preplezamo čim več izzivov, ki so jih postavljalci postavili, vse pohvale njim, saj so pripravili res zanimive izzive poleg klasičnih balvanov. Kako pa so nekateri izgledali, si lahko pogledate na fotkah spodaj.

Držimo pesti, da bo vreme naslednje vikende lepše in lahko obiščemo skalo.

Letošnjo pomlad smo pričeli tečaj športnega plezanja na predzadnji dan februarja. Tečaja se je udeležilo 9 tečajnikov. Pridno smo vadili, se učili novih manevrov, teorijo pa spoznavali kar skozi prakso in na plezalnih prizoriščih. Spoznali smo vse posavske umetne stene, nekaj bolder centrov, plezaali v domačem plezališču Armeško. Za dvodnevni plezalni izlet smo si izbrali Krk in plezali v plezališču Portafurtuna. Izpit smo izpeljali 12. maja na veliki steni Športne dvorane Brežice. Izpita se jih je udeležilo 6 in vsi so preizkus, tako praktični kot teoretični opravili. Čestitke!

Še ena luštna skupina je zajadrala v naš lep šport. Seveda sedaj vabljeni, na čimveč plezarije na naših naravnih in umetnih stenah, jeseni pa veselo na redne plezalne vadbe. 

V soboto 18.05.2024 se je odvijala zadnja tekma letošnje vzhodne lige in sicer je bila to hitrostna tekma v Celju. Kot na prejšnji tekmi smo imeli tudi tokrat na tekmi manj predstavnikov, saj posebnega treninga hitrosti nismo namenili iz večih razlogov (predvsem zato, ker nimamo pogojev za tak trening).

Tekme sta se tokrat udeležila 2 tekmovalca, Nejc Krulec in Zoja Moškon. Nejc je plezal v kategoriji starejših cicibanov, žal se tokrat ni uvrstil v izločilne boje in je tekmovanje zaključil v kvalifikacijah, končna uvrstitev pa je bilo 13. mesto. Zoja, ki res rada hitrostno pleza, je v lastni režiji izvedla 2 hitrostna treninga, kar se je pri plezanju poznalo, a zaradi manjšega zdrsa v srednjem delu smeri pri prvem in drugem plezanju so ji izločilni boji za las ušli. Tekmovanje je zaključila na 11. mestu, smer pa je preplezala v 10ih sekundah.

Na kratko pa še skupeh skupnih rezultatov tekmovalcev, ki so se udeležili vsaj 6tih tekem v tej sezoni. In sicer za skupni seštevek se je letos štelo kar 8 tekem, kar je res veliko, vseh tekem pa je bilo 9 in sicer,  2 balvanski, 2 hitrostni in 5 tekem v težavnosti. Razlika glede na prejšnja leta je bila tudi ukinitev podelitev v B licenci zato so rezultati samo absolutni (Na videz bo zato morda videti, da smo tekmovali slabše kot lani, a temu ni tako). 9 tekmovalcev smo imeli takšnih, ki so se udeležili skoraj vseh tekem z izjemo hitrostnih tekem.

Pa začnimo pri najmlajših, Nejc Krulec, ki je letos prvič redno obiskoval tekme je v skupnem seštevku dosegel zelo dobro 8. mesto. Sam je tudi zelo zagnan, tako da se veselimo prihodnjih tekmovalnih sezon. Isti opis bi lahko uporabili tudi za Lano Lubšina, ki pridno nabira tekmovalne izkušnje na koncu se je uvrstila na 11. mesto v skupnem seštevku. Naša najboljša uvrstitev letošnjega leta je bilo plezanje Bora Klenovška v prevaljah, kot veste je tam osvojil 2. mesto, skupno pa je zasedel 7. mesto! Naša dolgoletna tekmovalka Zoja Moškon, ki se je poleg Nejca edina udeležila vseh devetih tekem je bila čez celotno sezono konsistentna in v številčno močni kategoriji na koncu zasedla 16. mesto.

Sedaj preidemo na malo starejše tekmovalce in sicer letnik 2009 --->. Prva izmed njih je Katja Mešiček, ki je skozi celotno sezono stopnjevala svoje plezanje in dosegala vedno boljše rezultate, na koncu je v skupnem seštevku osvojila 8. mesto. V isti kategoriji je njena kolegica Vita Omerzu prav tako čez celotno sezono formo lepo stopnjevala in na koncu zasedla 10. mesto. Pri kadetinjah smo imeli eno predstavnico Evo Sluga. Trenerji smo dobili občutek, da sama s svojimi rezultati predvsem proti koncu sezone ni bila zadovoljna a rezultati vedno ne povedo celotne zgodbe. Njeno plezanje jo je poneslo na končno 14. mesto. Prvi fantih pa smo imeli pri kadetih 2 predstavnika, Miho Petrišiča in Svena Klenovšeka, za katerega pa je bila to tudi zadnja sezona Vzhodne lige, saj je dosedel zgornjo starostno mejo za nastom na Vzhodni ligi. Miha je bil čez celotno leto konsistenčen, njegovi rezultati pa so se gibali okol 7. mesta., skupno pa je zaradi neudeležbe hitrosti, tekmovanje zaključil na 10. mestu. Sven, ki je bil malo manj konsistenčen a je na kar nekaj tekmah pokazal kaj zmore in se uvrstil 2x na 8. mesto je v skupnem seštevku zasedel 15. mesto.

Še nekaj zaključnih besed, vsi tekmovalci so se čez celotno sezono pridno udeleževali treningov in tekmovanj, tudi ta konsistenčnost se pozna pri njihovem plezanju. Prav vsi so v tej sezoni v plezalnem smislu veliko napredovali in so fizično in tehnično dobro podkovani za nadalnje sezone. Sedaj, ko se je tekmovalna sezona zaključila, bomo več fokusa posvetili plezanju v naravi! Plezalo se bo balvane in smeri, prvi skalni trening smo izvedli že kar v nedeljo 19.05.2024 v "lokalnem" balvanišču Mačkovec. Kot kaže, tudi čez poletje ne bomo ves čas počivali in se namakali v morju, saj imajo mladi željo tudi med počitnicami plezati in nadaljevati s treningi in napredkom, tako da bomo temu z veseljem ustregli.

V soboto 11.5.2024 se je odvijala zadnja tekma težavnosti letošnje Vzhodne lige, ostaja samo še ena tekma hitrosti. Tekma je potekala v plezalnem centru Prevalje, ki se je odprl proti koncu leta 2023, center je res lep in dobro opremljen, tako da smo se tekme veselili, tekmovalo je 9 plezalcev PAK-a.

Zjutraj je plezala Lana Lubšina, s prvo smerjo je opravila super, žal pa ji je malo pozornosti zmanjkalo v drugi smeri in je padla malo prej kot si je želela, uvrstila se je na 9. mesto!

Sredi dneva so plezali trije naši tekmovalci, Nejc Krulec, Zoja Moškon in Bor Klenovšek. Nejc se je najprej spopadel s tehnično platko, po majhnih oprimkih in musah, nekaj težav se je pojavilo, ko je izbral napačno zaporedje oprimkov in plezanje zaključil par gibov za večino, malo slabši prvi nastop mu ni dal mira in tudi v drugo ni plezal sproščeno. Na koncu dneva si je delil 11. mesto. Zoja je bila sproščena, v prvi smeri je sicer naredila manjšo napako saj je po nesreči stopila na svedrovec in ji je bila priznana nižja višina kot pa mesto padca, se zgodi, ni je preveč zmotilo in je drugo smer plezala bolj natančno, skupek obeh pa ji je prinesel 18. mesto. Boru pa je očitno skalni oddih za prvi maj prinesel nekaj nove svežine, s smermi se je spopadel odlično, v prvi smeri je blestel in padel samo nekaj gibov pod vrhom, tudi v drugi smeri je plezal suvereno hitro in natančno. Res lepo je bilo lepo spremljati njegovo plezanje sam pa je bil nagrajen s prvimi stopničkami v sezoni, zasedel je odlično 2. mesto!

V popoldanskih urah so nastopili še najstarejši, se pravi Sven Klenovšek, Miha Petrišič, Vita Omerzu, Katja Mešiček in Eva Sluga. Sven in Miha sta pri kadetih plezala dobrom oba sta prvo smer zaključila na isti višini, Mihi je zdrsnila roka ko je delal gib, Sven pa za kanček precenil svojo višino in padel. V drugi smeri je bila zgodba podobna, le da je tokrat Miha priplezal 2 oprimka dlje kot Sven. Oba sta drugo smer zaključila našutana zasedla pa sta 6. in 8. mesto (Miha 6. Sven pa 8.). Pri kadetinjah je plezala Eva Sluga, se pravi v istih smereh kot Miha in Sven. Sama je imela malo slabši dan v plezalnem smislu in smeri zaključila nižje kot bi si želela, tekmo je zaključila na 17. mestu, nič hudega, dodatna vzpodbuda za še večji fokus na treningih ;) Vita in Katja sta v kategoriji starejših deklic plezali dobro, Katja na vsaki tekmi pleza res suvereno in tekoče, Vita pa pokaže svojo borbenost in včasih ko že mislimo, da bo padla, naredi še par ključnih gibov. Ta borbenost morda pri nekaterih, predvsem mlajših tekmovalcih manjka a se trudimo, da jo s treningom pridobijo. Vita je zasedla 10. mesto Katja pa 6. mesto, pred njo pa so bile samo tekmovalke z DP licenco.

Že ta vikend pa je na sporedu zadnja tekma letošnje Vzhodne lige, res da v hitrosti, ki je za nas manj zanimiva a vseeno. Letošnja liga je bila pestra, imela je veliko tekem, prav tako so bile tekme na novih lokacijah, kar celotno zadevo vedno popestri.

Spodaj še nekaj utrinkov s tekme.

Po nekaj letnem premoru, smo za prvi maj organizirali manjši tabor za našo tekmovalno skupino in sicer smo obiskali Arco, ki je bil v preteklosti redno obiskan s strani PAK-a v tem terminu. Skupno število udeležencev smo omejili na 9 (na koncu nas je bilo 8; Aljaž in Ambrož kot trenerja, mladi plezalci pa so bili Eva, Katja Vita, Miha, Sven in Bor), odločili smo se, da odpotujemo v soboto 27. aprila in se vrnemo v četrtek 2. maja. Kot zanimivost, prvič smo v Arco poleg štrikov spakirali tudi crash pade, to so blazine za balvaniranje v naravi. Verjeli ali ne, v okolici Arca je res ogromno balvanov. :) Plan je bil da 3x balvaniramo in 2x plezamo na štrik. In večino tega plana smo tudi realizirali! Nastanjeni smo bili v campu blizu mesta, iz nobenega drugega posebnega razloga, kot to, da smo se lahko zvečer odpravili v mesto na gelato (Sladoled po domače). Kdor še ni obiskal Arca, tam imajo res res dober sladoled :D

No pa da malo opišemo našo plezarijo, v nedeljo in ponedeljek smo plezali balvane v bližini vasice Dro. Res zanimiva lokacija, bopočje posejano z večjim številom skal/balvanov, seveda pa smo mi začeli s plezanjem skoraj na vrhu hriba, tako da je bil dostop kar naporen. Nekateri so se v nedeljo celo prvič srečali z balvani v skali, tako da smo začeli počasi, splezali nekaj lažjih šestic, proti koncu dneva pa zaprojektirali en 6c. Ker so na koncu dneva nekateri balvani ostali neosvojeni, so mladi izrazili željo, da se naslednji dan ponovno vrnemo na to lokacijo. Seveda se z Aljažem nisva upirala, tako da smo tudi ponedeljek preživeli med skalami v bližini Dro-ja. Tokrat smo ubrali drugo taktiko in smo se ogreli v spodnjem delu pobočja, preplezali kar nekaj lažjih balvanov in kasneje "zarinili" v projekte. Nekateri manj uspešno, drugi bolj, na kratko, večina članov je preplezala balvane do 6b, kar nekaj izmed njih v 1. poizkusu, posebna pohvala gre pa Mihi, ki je preplezal balvan z oceno 7A+/B kar je res dober dosežek, v tem istem bavalnu, se je moral celo Aljaž kar napeti, da ga je preplezal. :)

V torek smo obiskali plezališče na štrik v plezališču Belvedere. Manjše plezališče, ki ima v večini lažje smeri, a ker večini manjka skalne kilometrine je bila to za nas idealna izbira. Ogrevali smo se v smereh do ocene 6a, nato pa so sledili poizkusi v težjih smereh za tiste, ki so imeli še kaj energije in kože. Ta dan gre posebna pohvala Boru, ki je v 2. poizkusu preplezal 6c+!

V sredo smo plezanje izpustili, saj smo pakirali zaradi slabe napovedi, odločitev je padla, da se prestavimo od vseh lokacij na kmetijo Tratnik v Kotečnik in zadnji dan plezamo v sektorju oboki, saj zaradi velikega previsa ponuja nekaj suhih smeri tudi v deževnih dneh. Plan se je speljal kot po maslu in zadnji dan smo napadali previse v obokih. Ta dan je bil nadvse uspešen saj je večina udeležencev v vodstvu preplezala svoje najtežje smeri. Vse punce se pravi Eva, Vita in Katja so preplezale smer z oceno 6b+, Katja pa je bila uspešna še v smeri z oceno 6c+! Tudi fantje so ponovili enake uspehe oz. Sven in Miha sta prvič vpela smer z oceno 6c+, Bor kot veste pa je to naredil že pred tem. Po celodnevnem oz skoraj celo tedenjskem plezanju smo bili vsi že dodobra zmatrani in smo se veselo podali v dolino in proti domu.

Da povzamem, plezalo se je veliko, večere smo preživeli z igranjem družabnih iger, lačni nismo bili, tako da zelo uspešen tabor in mislim da se vsi že veselimo prihodnjih! Spodaj še kratki (res kratki :D) vtisi vseh udeležencev. Seveda malo nižje pa še nekaj fotk, preostanek pa si lahko ogledate v galeriji.

Vita: "Na taboru je bilo zelo zanimivo. Osebno so mi bili bolj všeč balvani, ker so mi nasplošno bolj zanimivi in v njih bolj uživam. Moram pa reči, da mi je plezanje na štrik skozi celoten tabor postalo bolj všeč.
Pokrajina je bila zelo lepa in Arco kot mesto mi je bilo zelo všeč. Celotna izkušnja mi veliko pomeni, saj sem premagala svoj strah pred plezanjem v skali (predvsem plezanje na štrik). Tudi trenerja sta nas vzpodbujala in skrbela za našo varnost, kar se mi zdi ključno za uspeh."

Katja: "Prvi plezalni tabor se mi je zdel zanimiv. Mesto Arco je bilo zelo lepo, obdano z naravo in predvsem zabavno. Preizkusili smo se v plezanju na balvanih in na štrik. Balvani so mi osebno bolj všeč, saj so zanimivi in kratki, vendar me ni motilo plezanje na štriku, kjer sem tudi premagala svoj strah. Izkušnja je neprecenljiva in mi bo za vedno ostala v spominu."

Miha: "Prvi plezalni tabor v Arcu je bil zelo zanimiv. Najbolj všeč so mi bili balvani v katerih zelo uživam, plezanje z vrvjo pa mi je bilo še posebaj lepo zaradi lepih razgledov iz vrhov smeri. Trenerja sta nas pri plezanju spodbujala in nas varovala, ni pa manjkalo zabave. Zelo všeč pa mi je bil tudi kamp in mesto v katerem smo večrat pojedli sladoled, ki je bil odličen."

Sven: "Med prvomajskimi počitnicami smo po dolgem času obiskali Arco. To je mesto, ki leži na obali gardskega jezera. Na plezalnem taboru smo vadili plezanje po smereh in bolderjih. Celoten izlet se mi je zdel zelo zanimiv, saj sem prvič plezal bolderje v naravi. Poleg tega smo plezali tudi smeri v bližnjem kraju Nago. Na taboru sem izpopolnjeval svojo tehniko plezanja, vendar so mi bili najbolj všeč večerni ogledi mesta. Kljub temu pa menim, da bi vreme lahko bilo malo boljše, sploh prve dni, ko je deževalo."

Bor: "Na taboru mi je bilo najbolj najboljše ko smo igrali igre in ko smo plezali. Edino mi je žal da nismo do konca ostali v arcu zaradi dežja. Všeč mi je bilo tudi ker sem prvič splezal 6c+ naprej. Proti koncu so me že vse blazinice malo bolele. Upam da se še kdaj vrnemo v arco."

Eva: "Plezalni tabor v Arcu je bil zelo zanimiv. Prvič sem plezala bolderje v skali in preplezala težje kot sem pričakovala. Tudi težavnostne smeri niso razočarale, predvsem pa mi je bil všeč razgled. Trenerja sta nas spodbujala in nam pomagala podirati naše osebne rekorde. Ko nismo plezali pa smo si krajšali čas z igranjem družabnih iger in raziskovanjem mesta, v katerega smo vsak večer zašli na gelato."

V soboto 20.04.2024 je potekala 7. tekma Vzhodne lige v Slovenski Bistrici, tokrat kot prva hitrostna tekma v sezoni in kot prva po novih pravilih na sploh.

Letošnja hitrostna tekma se je nekoliko razlikovala od teh v prejšnjih letih saj je tekma potekala po novi standardni smeri za hitrostno plezanje, ki se bo od letos naprej pojavljala na vseh hitrostniht tekmah Vzhodne in Zahodne lige in prav tako pa bo takšna smer tudi na državnem prvenstvu. Ta ključna sprememba, bo naredila veliko razliko med tistimi, ki imajo možnosti za trening teh smeri v domačem kraju, in tisti, ki takšnih pogojev nimamo. Tudi zaradi tega, smo se trenerji pri PAK-u odločili, da zaenkrat posebne teže tekmam hitrosti ne bomo namenili, saj se nam to z našimi pogoji za treninge le te ne zdi smiselno.

Še vseeno se je nekaj naših tekmovalcev odločilo, da se želijo tekme v hitrosti udeležiti in se pomeriti proti ostalim, kar smo seveda podrpli in jih spremljali na tekmi. Tokrat so tekmovali "zgolj" trije naši tekmovalci, te so bili Nejc Krulec, Lana Lubšina in Zoja Moškon. Vsi trije so se v svoji kategoriji uvrstili v osmina finala, kjer so se začeli izločilni boji in so poraženci v paru izpadli. Žal so prav tako vsi trije tekmo v osmini finala tudi  zaključili, saj so v tej rundi tekmovali proti hitrim nasprotnikom, ki so na koncu končali v top 5. Končne uvrstitve naših plezalcev so bile sledeče, Nejc je tekmo zaključil na 14. mestu, Lana na 13. mestu, Zoja pa na 12. mestu.

Ker smo želeli, da tudi tisti, ki se tekme niso udeležili ta dan malo trenirajo, smo tekmo združili s treningom balvanov v plezalnem centru Slovenska Bistrica. Treninga so se udeležili Katja Mešiček, Eva Sluga, Jure Knez in Miha Petrišič. Vsi so pod vodstvom Aljaža napadali balvane do bele ali rdeče težavnosti. Ker je center še dokaj nov, so bile blazinice po nekaj urah treninga dodobra oguljene, mišice pa utrujene od napenjanja v zanimivih balvanih.

Nekaj utrinkov s tekme in s treninga si lahko pogledate spodaj.

Že samo en dan po domačem področnem tekmovanju v športnem plezanju v Brežicah, je v Vojniku potekalo državno tekmovanje za osnovnošolce.

Sicer so tu tekmovalci zastopali šolske barve, a vseeno lahko rečemo da smo imeli PAKovci tu 4 svoje predstavnike. To so bili, Bor Klenovšek, Zoja Moškon, Vita Omerzu in Katja Mešiček. Nekaj manj kot ponavadi, a je tekmovanje potekalo samo za letnike 2012-2009.

Zoja in Bor sta tekmovala v kategoriji mlajših učenk in učencev brez licence, ki so štartali prvi. Tekmovanje sestoji iz kvalifikacij, kjer vsi plezajo 1 smer, nato pa sledi finale, v katerega se uvrsti 8 najboljših (oz. več če si mesta delijo). Bor je plezal natančno in zbrano, kljub manjši napaki 3 gibe pod vrhom se je suvereno uvrstil v finale tekmovanja. Zoja pa je prav tako plezala lepo, počasi in natančno vse dokler je ni zdrsl malo pretresel, sicer se je zadržala v steni a se je nevroza kazala v naslednjih gibih, kar je pripeljalo do padca. V svoji smeri je zasedla 14. mesto, od finala pa je bila oddaljena le 4 gibe. Ko so se kvalifikacije zaključile, so se finalisti podali v nove še težje smeri. Bor je poskrbel za nekaj moje nervoze, ko je plezal v srednjem delu smeri, saj je izbral drugačno sekvenco gibov, kot plezalci pred in za njim, a mu je očitno odgovarjala saj je gibe opravil z lahkoto. Na koncu je padel tik na robu zadnje platke, ki tokrat ni bila preplezana. Njegov nastop ga je pripeljal do "nehvaležnega" 4. mesta, le 1 gib ga je ločil od medalje. Super uspeh in se že veselimo njegovega prihodnjega nastopa.

Kasneje v dnevu sta plezali še Katja  in Vita, obe v kategoriji starejših učenk. Obe sta plezali res lepo in na pogled zelo sproščeno. Vita je plezala prva, priplezala je do zadnjih treh gibov v smeri, kjer pa se je v gib podala malce neodločno in padla. Katjin nastop v kvalifikacijah pa je bil tako rečeno brez napak in kot se za tako plezanje spodobi, je prišla do vrha smeri s katerim si je zagovotila nastop v finalu! Vita je tekmovanje končala na 9. mestu, tik za mestom, ki bi jo vodil v finale, seveda razlika do tega je bil zgolj 1 gib oz polovička.. Škoda.
Katja je nato po nekaj čakanja v izolaciji (Saj v finalu plezajo na pogled, se pravi da pred svojim nastopom ne gledajo ostalih tekmovalcev in nimajo popolnih informacij kako je kdo smer plezal) nastopila v finalni smeri. Bila je tžka, čeprav je sama rekla, da načeloma ni bilo tako slabih oprimkov. Tudi v tej smeri je plezala odlično in se je brez težav prebijala skozi detajle. Prehod iz stropa v zadnjo platko je zahteval, da je plezalec "zataknil" levo peto za oprimek in se na nogo naložil, da je lahko prijel naslednji manjši oprimek. Katja je peto lepo nastavila, a ko se je želela nanjo naložiti ji je zdrsnila leva roka in nastopa je bilo konec nekaj gibov prehitro. Tekmo je zaključila na 5. mestu kar je še vedno zelo lepa uvrstitev, za stopničkami je zaostala zgolj za +, za prvim mestom pa 2 giba.

Spodaj nekaj utrinkov s tekme.

Spodaj končni rezultati področnega tekmovanja v športnem plezanju.

Nov vikend in nova tekma bi lahko rekli. :) Seveda smo se tudi tega vikenda veselili, tokrat se je plezalo v Vojniku. Tekma se je standardno začela že "zgodaj" zjutraj ob 9ti uri, končala pa se je pozno popoldan.

Zjutra sta tokrat plezala 2 PAK-ovca, to sta bila Lana Lubšina in Fiorelli Žan. Žan kot naš najmlajši tekmovalec pridno nabira tekmovalne izkušnje in včasih res preseneti s svojim plezanjem. Tokrat je prvo smer opravil z odliko, v drugi smeri pa mu je malo težav povzročil malo daljši gib. Tekmo je tako končal na 11. mestu! Lana pa je v prvo smer vstopila z kar nekaj nervoze in plezanje zaključila nekaj gibov prehitro, saj podlahti še niso bile utrujene. A nič ne de, drugo smer je odplezala odlično in priplezala do zadnje platke, kjer so vedno najbolj zapleteni gibi, njena končna uvrstitev je tako bila 9. mesto.

Z malo zamude je bil 2. štart v dnevu nekje okoli 12:30. Takrat so plezali Zoja Moškon, Bor Klenovšek in Nejc Krulec. S štartno številko 7, sta plezala Nejc in Bor. Nejc je ravno tako kot Lana v prvo smer vstopil malo nervozen in se v vmesnem delu zaplezal, sicer se je rešil iz zapleta a vseeno je porabil preveč energije, da bi bil zadovoljen s priplezano višino, v drugo smer se je podal malo bolj odločno in res hitro je priplezal do zadnje platke, kjer so padli favoriti, vsi znotraj enega giba. Končna uvrstitev je bilo dobro 7. mesto. Bor je že s prvo smerjo opravil dobro, in plezanje zaključil na malih krimpkih v zadnji plati, drugo smer pa končal kanček prehitro, saj mu je zdrs noge onemogočil nadaljevanje. Skupek obeh smeri mu je prinesel 6. mesto! Zoja pa je danes tekmovala dobro in si zasluži pohvale, upoštevala je večino napotkov in malo upočasnila svoje plezanje, ki jo večkrat pripelje v težave, predvsem je dobro opravila z drugo smerjo in priplezala le nekaj gibov nižje kot Bor! Njena uvrstitev je bila 15. mesto.

Najkasneje v dnevu so ponovno plezali naši najstarejši tekmovalci, ki so v večini kar cel dan preživeli v Vojniku in navijali za naše mlajše tekmovalce. Med kadeti sta plezala Sven Klenovšek in Miha Petrišič, oba v kar težkih smereh. Miha je v obeh smereh plezal dobro in plezanje zaključil obakrat tik pod vrhom smeri, a ker so bili tokrat konkurenti še za kanček močnejši, je tekmo zaključil na 8. mestu. Sven se je v obeh smereh malo zaplezal in svoje plezanje zaključil nižje kot bi si sam želel. To mu je prineslo končno 18. mesto. V istih smereh je plezala tudi Eva Sluga, ki prav tako danes ni bila najbolj zadovoljna s svojim plezanjem, saj je bila v 1. smeri malo neodločna, v drugi, pa je prav tako napravila manjšo napako in ji je roka zdrsnila z oprimka in plezanje se je zanjo zaključilo prehitro, to ji je prineslo 15. mestu. Proti koncu dneva sta plezali še Vita Omerzu in Katja Mešiček, obe pri Starejših deklicah 2. Obe sta plezali dobro kljub nervozi, Katja malo bolje v 1. smeri, Vita pa se je izkazala predvsem v 2. in dosegla višino 23+ kar je bilo blizu zadnje plate. Vita je tekmovanje končala na 11. mestu, Katja pa na 9. kar je tudi lepo zaključilo tekmovalen dan PAK-a.

Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov s tekme.

Perspektivna skupina je imela tokrat "fraj" vikend in smo ga hitro izkoristili za trening v skali. Nekaj besed sta tokrat spisali Vita in Katja.

"Na velikonočni ponedeljek smo se s perspektivno skupino odpravili v naravno steno v Mačkovec. Tam smo se prvič spopadli z balvani v skali. Zaradi varnosti smo s sabo prinesli tudi crash pade (posebne blazine namenjene za plezanje balvanov v skali), ki smo jih postavili pod balvane, katere smo plezali. Zaradi dodatne varnosti nas je vedno varoval tudi eden od trenerjev (Ambrož ali Aljaž).

Začeli smo z lažjimi balvani ter težavnost postopoma stopnjevali. Balvani v skali so definitivno težji od tistih na notranji steni. Vsebujejo drugačne in težje gibe, s katerimi se na notranji steni ne srečujemo ali pa se srečamo zelo redko. Zaradi agresivnosti skale je prišlo tudi do manjših površinjskih ran, vendar nič hujšega. Tudi trenerja sta pokazala svoje plezalne sposobnosti, njuna demonstracija smeri je bila zelo dobrodošla.

Mislim da nam je bilo vsem v Mačkovcu zelo všeč in da se že veselimo drugih treningov v skali, ki nas še čakajo."

Kar bi dodal je, da so se mladi za prvo srečanje s skalo res izkazali, preplezali so balvane do ocene 6B, kar vam lahko povem, da za skalne balvane ni mačji kašelj. Ostali so seveda tudi neporavnani računi, tako da bomo v prihodnje, ko se tekmovalna sezona zaključi večkrat izvedli takšne izlete, upajmo da nam bo vreme takrat naklonjeno :)

Spodaj še nekaj fotk idiličnega balvana Mačkovec ob Krki.

Počasi prehajamo v drugo polovico Vzhodne lige 2024, tako se je ta vikend odvijala 5 od 9tih tekem. Tekma je potekala v Radljah ob Dravi, kar je ponavadi najbolj oddaljena lokacija, a kaj kmalu bo na sporedu tekma v Prevaljah v novem plezalnem centru, tako da je tekma v Radljah dobila konkurenco glede oddaljenosti za nas. :)

Tekma se je pričela za prve kategorije že ob 9ih, tako da smo od doma krenili nekje ob 6ih. Za nekatere tekmovalce zna biti to kar naporno, med njih sodi tudi Lana, a je na tekmi kljub naporni poti in zgodnjemu štartu plezala zelo dobro in tekmovanje zaključila z nasmeškom. Prvo smer je odplezala dobro, zataknilo se ji je na težjem izrazitem detajlu, a je bila blizu, da bi ga preplezala. Drugo smer je plezala suvereno in prišla blizu vrha, ostalo ji je le kakšnih 5 gibov in držala bi zadnji oprimek. Izkupiček obeh plezanj ji je na koncu prinesel 8. mesto kar je najboljši rezultat v tej sezoni, prav tako pa se izboljšuje z vsako tekmo. Samo tako naprej.

Na naslednjem štartu ob 13:00 smo imeli nekaj več tekmovalcev. To so bili Nejc, Bor in Zoja. Bor in Zoja sta plezala isti smeri kot Lana, tako da sta dobila že nekaj več preverjenih informacij o smereh pred plezanjem. Bor je obe smeri plezal suvereno, prišel je do podobnih mest v smeri kot Lana, se pravi pri eni smeri pod sam vrh, v drugi smeri pa se je odločno spopadel z detajlom a kljub temu, mu je zmanjkal še en gib, pa bi se znašel na zaključnem delu smeri. Zoja je plezala dobro, v prvi smeri se je dobro spopadla s prvim detajlom, drugi pa je predstavljal pretrd oreh, v 2. smeri, pa je po lepem in tekočem začetku malo prehitela sama sebe in se v ključen gib podala z napačno roko, kar je pomenilo, da je plezanje zaključila preden so se roke zares utrudile tako da je tekmovanje zaključila na 20. mestu. Naš najmlajši tekmovalec v dnevu je bil Nejc. V prvi smeri se mu je nastop malo ponesrečil, saj ga je en grif negativno presenetil in ni vedel kako se z njim spoprijeti, da bi smer nadaljeval, kljub temu, smo se s skupnimi močmi sfokusirali na drugo smer, v kateri je pokazal vse kar zna in je priplezal pod sam vrh, od katerega je bil oddaljen pičle 4 gibe. Seštevek obeh smeri, mu je na koncu prinesel 9. mesto.

Popoldan ob 16:00 so nastopili še starejši tekmovalci, 13+. Tu smo imeli 5 predstavnikov, 4je pa so kar cel dan preživeli v Radljah, za dodati pa je, da jim ni bilo dolgčas saj so čas preživljali z raziskovanjem mesteca, in v "fitnesu" v naravi (Nekaj utrinkov si lahko pogledate na našem instagramu). Samo plezanje je za naše 3 kadete, Svena, Miho in Evo potekalo na zelo težkih smereh. Ena je imela tehničo zahtevno platko in zelo težek prehod v previsu, katerega je preplezal le eden izmed tekmovalcev, druga pa je imela malo lažji začetek, a hitro so se začele muse, ki so bile kar dosti narazen in tu je bila tudi točka, kjer je smer postala tžka in se je do vrha samo še stopnjevala. Sven je z malo površnim plezanjem prve tehnično zahtevne platke plezanje zaključil pred previsom, Eva je v isti smeri prešla v previs, kjer pa ji je malo zmanjkalo za nadaljevanje, najvišje od naših pa je priplezal Miha, ki je zaključil tam kot večina, a potrebno je dodati, da mu je zmanjkalo res čisto malo da bi se prebil čez težje gibe previsa, smolo je imel ker mu je v nepravem času zdrsnila noga. V drugi smeri, je bila situacija malce drugačna, Eva je imela težave z enim malo daljšim gibomi in ji je zmanjkalo nekaj centimentrov za uspešno nadaljevanje. Sven je plezal dobro, potem pa mu je nekaj preglavic povrzočil zaden izmed sloperjev (Veliki okrogli grifi po domače), in mu je pri preprijemanju le tega spodrsnilo. Miha se je čez spoden del smeri prebil brez težav a tokrat ga je kanček nepozornosti v zaključnem delu smeri stal boljše uvrstitve, saj mu je spodrsnila roka. Ob 16:00 sta imeli štart še Vita in Katja, ki sta plezali na modificiranih smereh od mlajših deklic in dečkov. Smeri so bile kar dodobra otežene, predvsem v spodnjih delih. Katja se je s prvo smerjo spoprijela s kančkom nervoze a vseeno je plezala zelo dobro do ključnega detajla, kjer je padla na zadnjem gibu le tega pred zaključno plato. Vita je padla nekaj gibov pred tem, na začetku srednjega detajla. V drugi smeri je bilo ravno obratno, Vita je plezala super in presenetila še sama sebe, priplezala je tik pod zadnji detajl pred zaključkom smeri, Katja pa je bila malo nenatančna pri izvedbi enega od gibov v sredini in je zgrešila dober del oprimka ter plezanje zaključila tako kot Zoja, preden so bile roke zares utrujene. Vita je tekmo zaključila na 10. mestu, Katja pa na dobrem 7. a bi lahko bila uvrstitev še boljša če ne bi bilo kančka nepozornosti v drugi smeri.

Nekaj utrinkov s tekme si lahko pogledate na spodnjih slikah. 

V sobot in nedeljo 16. in 17. marca je potekala peta in za nas zadnja tekma NLP lige v letošnji sezoni. Tokrat smo plezali v Klajmberju, ki je morda malo manjši center in ima specifične stene (več je nižjih ste, do 3m), a vseeno smo se naplezali in zabavali na zanimivih balvanih.

V soboto so plezali starejši, tokrat Jure, Miha, Katja, Vita in Eva. Veliko je bilo plat, predvsem takih na postran, ker center nima veliko višine, prav tako pa je bilo veliko tudi balvanov, ki so vsebovali skok, te pa so bili tokrat postavljeni tako, da so bili v večini primerov višji v prednosti. :) Kot vedno, so tekmovalci najprej plezali na lažjih balvanih, kasneje pa projektirali ta težje. Katja in Eva sta preplezali 15 balvanov, od tega 11 v prvem poizkusu. Vita je preplezala 13 balvanov, a je pri vsaj treh večkrat padla z vrha, tako da bi bil lahko konči izkupiček še boljši. Pri fantih je Jure dosegel 16 vrhov, Miha pa je preplezal 21 balvanov in kar 15 v prvem poizkusu. V tej rundi je plezal tudi Aljaž, ki pa je preplezal kar 28 od tridesetih balvanov in kar 24 v prvem poizkusu. Za las je zgrešil finale in končal na 6. mestu, a je bil takšen tudi njegov namen, saj še okreva po poškodbi in ni želel pretiravati.

V nedeljo so tekmovali naši mlajši plezalci, Bor, Nejc in Lana. Lana je tekmovala v močni ženski konkurenci, sama je plezala dobro, uspešna je bila v kar 23 balvanih, 17 od teh pa jih je preplezala v prvem poizkusu. Na istih balvanih je Bor preplezal 25 balvanov od tega kar 22 v prvem poizkusu in na koncu zasedel odlično 3. mesto! Nejc je plezal balvane od mlajših tekmovalcev in je bil tudi uspešen, preplezal je tako kot Bor 25 balvanov od tega 22 v prvem poizkusu.

Na kratko, super tekma, v balvanih na splošno otorci bolj uživajo, predvsem v NLP formatu tekme, saj so zadeve bolj sproščene in časa za tekmovanje je več kot dovolj.

Nekaj utrinkov s tekme si lahko pogledate spodaj.

Po dobrem mesecu "oddiha" in po domači tekmi v Brežicah, je v soboto 9.3.2024 potekala naslednja tekma Vzhodne lige za naše tekmovalce. Zakaj "oddiha" se morda kdo vpraša, predvsem zato, ker smo se v vmesnem času udeležili dveh tekem NLP lige in tisti, ki redno spremljate našo spletno stran, ste bili o naših podvigih že obveščeni. Prav tako so nekateri izmed tekmovalcev med počitnicami aktivno sodelovali pri opremljanju brežiške velike stene!

Tokrat smo se na deževen dan odpravili v Trbovlje, ki tekme organizirajo že res zelo dolgo, tako da je tekma seveda potekala tekoče in brez težav. Za razliko od naše domače tekme, smo imeli tokrat malo manj prijavljenih, a še vedno dovolj za naše razmere.

Zjutraj so poleg najmlajši plezale še mlajše deklice in dečki letnik 2012. Tu smo imeli eno predstavnico in sicer Lano Lubšina. Tokrat gredo vse pohvale Lani za njeno plezanje, zmanjkal ji je le kanček odločnosti v zgornjih delih smeri, pa bi bil njen rezultat še toliko boljši, v absolutni razvrstitvi je dosegla 10. mesto kar je dobra popotnica pred naslednjimi tekmami v težavnosti.

Sredi dneva, na štartu ob 13:00 smo imeli nekaj več predstavnikov, plezali sta Moškon Zoja v kategoriji mlajših deklic letnik 2011 in Lea Fiorelli v kategoriji starejše cicibane letnik 2013, poleg njiju pa sta tekmovala še Bor Klenovšek pri mlajših dečkih letnik 2011 in Nejc Krulec pri starejših cicibanih letnik 2013. Na kratko bi rekel, da je to skupino med našimi plezalci zaznamovalo zelo dobro plezanje prvih smeri in malo bolj površno plezanje 2. smeri. Nejc je po prvi smeri zasedal kar 3. mesto, a žal se mu je v drugo nastop malo ponesrečil, še vseeno pa je na koncu v absolutni kategoriji zasedel odlično 6. mesto, 6. mesto je v svoji kategoriji zasedel tudi Bor Klenovšek, s kakšni gibom več v drugi smeri pa bi lahko bil rezultat še malo boljši. Lea pridno nabira izkušnje na tekmah, tokrat je spoznaval plezanje po razu in plezanje tehničnih platk. V obeh smereh je plezala dobro, mene osebno je presenetila predvsem v prvi smeri, saj je odločno napadala gibe, ki so ji delali težave in je bila odločna pri izvedbi le teh. Zoja je prvo smer odplezala dobro in si je mesto dellila še z nekaj tekmovalkami, a kot ostali naši plezalci v tej skupini je tudi ona zaradi manjše nepozornosti 2. nastop končala preden so se roke zares utrudile in je tekmo končala na 22. mestu.

Na zadnjem štartu dneva, smo imeli zopet 4 tekmovalce, dva kadeta, Svena Klenovška in Miho Petrišiča in dve starejši deklici, Katjo Mešiček in Vito Omerzu. Punci sta bili pred prvim nastopom vidno pod stresom, saj so smeri starejših dečkov in deklic izgledale zapleteno in tehnično zahtevne. A kot vedno, po nekaj gibih v smeri začetna nervoza izgine in plezanje poteka lažje. V prvi smeri je Vita presenetila in plezala zelo dobro, dokler ni na ključnem delu pozabila prestaviti eno izmed nog in je padla. V drugi smeri, pa je bila Katja tista, ki je plezala zelo dobro in prišla do zgornjega previsa, kjer pa se je odločila za napačno zaporedje gibov in tam plezanje zaključila. Na koncu je Katja zasedla 11. mesto, Vita pa 12. Kadeta sta se morala poprijeti z zelo težkima smerema. Prva je bila na rdečih in v srednjem delu predvsem majhnih poličkah, ki je zahtevala veliko mero natančnosti pri stopanju. Sven je plezal dobro, a ker se je napačno lotil srednjega tehničnega dela se je tako rečeno "zaštrikal" in ni bilo drugega izhoda, zato je padel. Miha na drugi strani pa je plezal zelo dobro, priplezal čez tehnično zahteven del, počival pred ključnim previsom, a je tik pred nadaljevanjem plezanja zdrsnil in žal prehitro zaključil svoj prvi nastop. Druga smer je bila še za odtenek težja kot prva, Sven je narobe ocenil kako dober je grif in ta malenkost ga je stala višje višine in višje uvrstitve na tekmi. Miha pa se je ponovno dobro spopadel dobro s srednjim tehničnim delom, nato pa zdrsnil z dveh "šalc", ki sta bili po njegovih besedah dodobra zlizani in drseči (tako sta izgledala tudi na daleč).

S tem so se zaključili naši nastopi v Trbovljah in že se veselimo naslednjih podvigov v prihodnjih tednih, najprej še zadnja tekma NLP lige, ki se je bomo udeležili, nato pa ponovno Vzhodna liga v Radljah ob Dravi. Nekaj slikic kot vedno spodaj.

V soboto 24. in nedeljo 25. se je na Verdu odvijala četrta tekma NLP lige. Dvorana kjer je liga potekala je sama po sebi zelo zanimiva, saj super izkoristi prostor in je zanimiva tako za resne plezalce, tekmovalce, rekreativnce kot za najmlajše, saj ponuja obilico zanimivih elementov, od toboganov, prehodov po mrežan nad plezalnimi stenami itd.

A ta vikend smo predvsem preizkušali njihove stene in oprimke. V soboto 24.2. je potekala tekma za starejše od 14 let, katere se nas je udeležilo 7 plezalcev PAK-a. To so bili Sven Klenovšek, Jure Knez, Miha Petrišič, Katja Mešiček, Eva Sluga, Vita Omerzu in jaz (Ambrož). Plezalni center ponuja veliko platk oz slab-ov (sedaj že vemo da so to plezalne stene rahlo nagnjene navznoter), zato so kar dodobra trpele noge. Meni osebno je bilo prav super, ko je bil kakšen balvan malo bolj v previsu, da so si noge malo odpočile :D

No pa da malo pokomentiramo plezarijo naših tekmovalcev. Udeležili smo se dopoldanske runde, plezanje je potekalo od 9:00-13:30. Vsi smo začeli s plezanjem lažjih balvanov in vsi smo bili zelo uspešni pri plezanju začetnih balvanov, saj vmo jih v večini preplezali na flash. Seveda pa se je to pri srednji težavnosti spremenilo, saj smo imeli tu in tam kar nekaj težav z nesigurnimi gibi na platkah, katerih na naših stenah žal ne moremo trenirati. Ves čas smo plezali v manjših skupinah in smo se tudi menjali kdo je "reskiral" in balvan poizkusil prvi, da je ostalim nakazal "beto". Punce so preplezale med 14 in 18 balvanov, od tega pa je imela vsaka vsaj 11 balvanov preplezanih v prvo. Pri fantih je bilo kar pestro, na koncu smo preplezali med 20 in 25 balvanov, od tega pa vsaj 16 v prvem poizkusu. Po dobrih 4ih urah plezanja, samo se dodobra izmučeni "vdali" in končali s plezanjem, seveda vsi nasmejani in v večini zadovolnji z našim izkupičkom. V splošnem je bil konsenz takšen, da bi morali še kakšen balvan več preplezati na flash, in da bomo za najtežje balvane v rundi morali še malo potrenirat! :)

V nedeljo 25.2. pa je potekala otroška runda. Vse starostne skupine so plezale naenkrat in sicer med 12:00-15:00. Tokrat smo imeli pri mlajših 3 predstavnike, saj je datum tekme ponovno sovpadal s počitnicami, nekaj tekmovalcev pa je bilo odsotnih zaradi bolezni. Tekmovali so Bor Klenovšek, Lana Lubšina in Zoja Moškon spremljal pa jih je tokrat Aljaž Motoh. Vsi trije tekmovalci so plezali v kategoriji letnikov 2013-2011. Kot pri starejših, so se tudi mlajši v večini spopadali s platkami in slabi. Tako punci, kot Bor, so se dobro odrezali, preplezali so 21 ali 22 balvanov. Punci sta bili malo bolj površni pri prvih poizkusih in sta preplezali vsaj 12 balvanov v 1. poizkusu, Bor pa se je za prve poizkuse kar potrudil in preplezal 17 od 22 balvanov v 1. poizkusu.

Spodaj si lahko ogledate nekaj fotografij s tekme.

Po domači tekmi težavnosti ni bilo veliko premora, že kar naslednji vikend je bila v bližnjem novomeškem Frikšnu 3. runda NLP lige, ki je potekala za otroke in odrasle. Zaradi podaljšanega vikenda je bilo nekaj tekmovalcev odsotnih, a še vseeno smo imeli lepo zasedbo.

V soboto 10.02.2024 je v dopoldanskih urah potekala otroška liga, ki je razdeljena na letnike 2016-2014 in 2013-2011. Imeli smo predstavnike v obeh kategorijah. Pri mlajših je nastopil Žan Fiorelli, pri starejših mlajših pa Lana Lubšina, Zoja Moškon in Miha Pšeničnik. Vsi so tekmovanje začeli zelo suvereno in prvih 10 balvanov so vsi splezali v 1., se pravi so jih preplezali na flash. Nekaj smole je doletelo Miho, ki je med preizkušanjem enega izmed balvanov staknil poškodbo, želimo mu hitro okrevanje, ostali pa so nadaljevali s plezanjem. 

Žan je pri najmlajših preplezal kar 21 balvanov, od tega 17 na flash (v prvem poizkusu)! Pri dekletih pa sta skupaj plezali Lana in Zoja in se medsebojno spodbujali čez celotno tekmo. Na koncu je Lana preplezala 22 balvanov, 16 na flash Zoja pa 21 balvanov in 15 na flash.

Vsi mlajši tekmovalci so se izkazali in se tudi zelo naplezali, kar pove tudi veliko število splezanih balvanov. Tekmo smo zaključili, ko je bilo energije še čisto malo, kože na konicah prstov pa skoraj nič več. :)

Popoldan pa so tekmovali vsi starejši od 14 naprej. Tu so plezali Katja Mešiček, Eva Sluga, Vita Omerzu, Sven Klenovšek, Miha Petrišič in Jure Knez.Nekateri balvani pri starejših so bili kar zahtevni, a vsi so se dobro spopadali z njimi. Poleg vseh rednih tekmovalcev, sta iz PAK-a na NLP ligo prišla tudi Kajetan Voglar in Rok Molan. Naši redni tekmovalci, so preplezali med 12 in 21 balvanov, Kajetan in Rok pa sta se malo bolj napela in preplezala 26 in 24 balvanov, zmanjkali so jima zgolj tanajtežji.

Seveda smo si skupaj ogledali še večerni finale in nabirali motivacijo za prihodnje nastope!

V splošnem za nami še ena super trening tekma, z veliko plezanja in kar nekaj novih gibalnih izkušenj.

Spodaj si lahko pogledate nekaj utrinkov s tekme.

V petek 16. februarja smo se po slabem tednu od zadnje tekme NLP lige ponovno vrnili v Frikšn. Balvani iz tekme so bili še vedno na steni, tako, da so se lahko tudi tisti, ki na tekmi niso sodelovali preizkusili v mojstrovinah postavljavcev. Večino naših tekmovalcev sicer je sodelovalo na tekmi in so se tako lahko ponovno spoprijeli z balvani, katere prej niso uspeli preplezati. Treninga se je udeležilo 7 otrok : Miha, Katja, Vita, Jure, Lana, Zoja in Lea. Spremljala sva jih Aljaž in Ambrož. Tekmovalci so napenjali mišice tudi v finalnih balvanih s katerimi se je na tekmi spopadlo najboljših 5 tekmovalcev iz moške in ženske kategorije. Po nekaj urah so bili vsi že pošteno utrujeni, saj previsna stena v plezalnem centru hitro izpije energijo. Za konec so se borili še z nekaj koordinacijskimi balvani ter balvani v platki in se nato utrujenih mišic, a zadovoljni nad dobrim treningom odpravili proti domov.

Člani Posavskega alpinističnega kluba smo, pod organizacijsko taktirko Sandre Voglar in Ambroža Novaka, v Brežicah znova gostili tekmovanje Vzhodne lige; po letu 2013 spet v disciplini težavnost (vmes smo izvedli tudi dve balvanski tekmi). Ekipa je pogumno zastavila projekt in z odliko izpeljala velik zalogaj, katerega je, poleg same izvedbe v soboto, 3. februarja 2024, spremljalo predvsem veliko priprav, med njimi tudi fizično in časovno zahtevno postavljanje smeri.

Brežiška velikanka je tokrat gostila skoraj 300 mladih plezalcev od letnika 2015 do 2008 – od kategorije starejših cicibanov_nk (U10) do kadetov_inj (U16). Izjemno razveseljivo je, da smo poleg trideseterice, ki je skrbela za izvedbo tekmovanja, po dolgem času angažirali tudi dobro trideseterico (32!) otrok, ki je nastopila na domači tekmi. Nekateri so pokazali odlično formo in bogate izkušnje, spet drugi so se s tekmovanjem soočili prvič, a vseeno brez izjeme odlično prebili led.

Pri cicibankah letnik 2014 in 2015 so svojo premiero na tekmovanjih doživele Nina Tovornik, Sanja Pavlič, Maša Deržič, Ajda Hriberšek, Hana Miklavčič, Neža Češnjevar, Ana Pečnik, Emanuela Drofenik in Sara Kostanjšek. Deveterica deklet se je uvrstila med 33. in 39. mestom v zelo številčni konkurenci. Velika in previsna stena jim je nagnala nekaj strahu v kosti, a verjamemo, da jih bo to le okrepilo. Pri fantih iste starosti je brežiškemu previsju odlično kljuboval Žan Fiorelli, ki ima za seboj že nekaj nastopov, kar se je videlo tudi v dovršenem in tekočem plezanju; tekmovanje je zaključil na 10. mestu.

Pri cicibankah letnik 2013 se je najbolje izkazala Žanova sestra Lea Fiorelli, prav tako že izkušena tekmovalka. Mojstrski nastop je končala na 23. mestu. Za njo se je na svojem prvem tekmovanju na 30. mesto uvrstila Ajda Sotelšek, krstni nastop so doživele tudi Lara Ogorelc, Pika Petrovič, Žana Mežič in Petja Mercina, ki so si v številčni konkurenci cicibank razdelile 33. mesto. Pri fantih iste starosti imamo Brežičani zares vročega aduta, Nejca Krulca, ki je navdušil s 4. mestom; Jonatan Pišljar je bil 13.

Pri mlajših deklicah letnik 2011 je naše barve zastopal šopek nadebudnih plezalk, med katerimi je v obeh smereh najviše splezala Zoja Moškon s 17. mestom, Tija Božičnik je bila 25., Sandra Žagar 27., Hana Gorenc pa 29. Pri mlajših dečkih letnik 2012 smo imeli dva odlična predstavnika: Miha Pšeničnik je končal na 8. mestu, Marcel Škoberne pa na 11.; v drugi smeri sta prišla zares visoko v steni. Leto starejši pa je že izkušeni Bor Klenovšek, ki je svoje nastope v kategoriji dečkov letnik 2011 z zelo dobrim plezanjem sklenil na 8. mestu.

Pri starejših deklicah (letnik 2009) sta nas z nastopi navdušili Katja Mešiček in Vita Omerzu. Obe sta plezali zelo borbeno in vztrajali proti robu dolgega previsa brežiške velikanke; na koncu je bila Katja v ostri konkurenci 5., Vita pa 7. Sočasno so, že krepko v večernem terminu, plezali tudi kadetinje in kadeti z močno posavsko noto; prekaljena tekmovalka Eva Sluga je priplezala na 7. mesto, Vita Gorenc je bila 12., Pina Rožman pa 14. Pri kadetih sta bila, oba močna in izdelana tekmovalca, Miha Petrišič 6. in Sven Klenovšek 8. Smeri so bile v starejših kategorijah že pravi preizkus spretnosti, moči in vzdržljivosti, zato smo bili gledalci nad prikazanim navdušeni.

Skoraj 1000 ljudi se je v soboto zvrstilo na odlično organizirani prireditvi, ki bi jo mnogo teže izvedli brez naših zvestih sponzorjev in donatorjev: HESS d.o.o., Lastinski PAK, založba Primus, Višinska baza, Kibuba, Papiroti. Več organizacij nam je pomagalo z materialnimi sredstvi, ki so ob izvedbi prireditve nepogrešljiva: ZPTM Brežice, KD Krško, Zavod KNOF, Občina Brežice, Klub sinhronega plavanja Krško, naš Štromi je poskrbel za ozvočenje, nahranila nas je Huda. Veseli in hvaležni smo za takšne partnerje in verjamemo, da s svojim delom izkazujemo zaupanje vseh, ki nas podpirate.

Vzhodna liga se nadaljuje marca v Trbovljah, do zaključka v maju pa čaka naše mlade še šest tekem – gre namreč za največ tekmovanj v koledarju lige do sedaj. Želimo jim, da na tekmovanjih pokažejo kar največ svojega znanja in sposobnosti, predvsem pa se vračajo z izkušnjami in prijateljstvi, ki so pomembnejši od rezultata in jih ne more nadomestiti nobena druga stvar.

Nejc Pozvek

Malo z zamudo a vseeno. :)

Leto se je pri nas začelo kar pestro, saj se je z novim letom pričela tudi nova tekmovalna sezona za naše pridne plezalce. V soboto, 13. 1. 204 je novoustanovljeni klub PK Friksn organiziral 1. tekmo letošnje Vzhodne lige. Tekma je bila balvanska, udeležilo se je je 310 tekmovalcev.

Seveda ni manjkalo predstavnikov našega kluba. Tekme se je udeležilo vseh 12 perspektivnih plezalcev, ki se tekem udeležujejo redno. Seveda imamo željo, da te številke v prihodnje povečamo. Že na prvo težavnostno tekmo, ki jo organiziramo mi, je plan, da pošljemo nekje 30 otrok, za katere želimo, da okrepijo perspektivne in tekmovalne vrste znotraj kluba.

Letos je na Vzhodni ligi kar nekaj novosti. Prva je ta, da nimamo več kategorije mlajših cicibanov in 8-letniki na Vzhodni ligi trenutno ne tekmujejo. Druga sprememba je, da ni več razširjene skupine kadetov. Ena večjih sprememb pa je, da so rezultati in podelitve vedno samo v absolutni kategoriji, tako da tekmovalci z A ali DP licenco več ne izključujejo in ni dvojnih podelitev.

Pa da se vrnemo nazaj na prvo tekmo. Dan so otvorili najmlajši, stari med 9 in 11 let. V tej skupini smo imeli 3 predstavnike. Žan Fiorelli, ki je s tekmovanji začel v lanskem letu, Nejc Krulec, ki je zadnje leto med cicibani, in Lea Fiorelli, ki je naša novinka v tej kategoriji. Po prvih nekaj živčnih poskusih in bolderjih so se otroci sprostili, in plezanje je steklo.

Nejc je preplezal 7 balvanov, žal pa je zaradi napake pri vnosu in moje napake, da tega nisem pravočasno opazil, ostal brez enega vrha v uradnih rezultatih. Tako da je na koncu namesto 7. mesta v absolutni kategoriji zasedel 11. mesto. Žan je prvič nastopil v kategoriji, kjer se mu beležijo rezultati, in je s 4. preplezanimi balvani osvojil 15. mesto, kar je super popotnica za naprej. V zelo močni konkurenci punc je Lea s petimi preplezanimi balvani zasedla 30. mesto.

Pri mlajših dečkih in deklicah so plezali 4-je. To so bili Bor Klenovšek, Zoja Moškon, Lana Lubđina in Miha Pšeničnik. Zoja je imela v tekmovalnem smislu slab dan, saj ji je zmanjkalo nekaj pozornosti pri kar nekaj balvanih in jih je zaključila pred vrhom. Tudi take tekme se zgodijo, pomembno je, da se iz celotne zadeve nekaj naučimo, kar ne dvomim, da se Zoja je. Vseeno je dosegla 3 vrhove in končno 19. mesto. Lana je plezala dobro in se spoprijela z začetno nervozo. Preplezala je 4 balvane in zasedla 13. mesto v svoji kategoriji. Veliko presenečenje je pripravil Miha Pšeničnik, ki je preplezal balvan, katerega ni uspelo preplezati velikim v njegovi kategoriji. Na koncu je s strimi vrhovi in šestimi bonusi zasedel odlično 4. mesto. Kategorijo je Bor, ki bi mu skoraj lahko rekli veteran, saj se tekem Vzhodne lige udeležuje že dalj časa. Plezal je odlično, pokazal je malo več zbranosti kot na nekaterih treningih, kar je vzpodbudno. Preplezal je 6 balvanov, pri nekaterih pa je bil tudi blizu. Na koncu si je priplezal 4. mesto in mu ni veliko zmanjkalo, da bi stopil na zmagovalni oder.

Dan so zaključili najstarejši tekmovalci, tu smo imeli tokrat 5 predstavnikov. Balvani v zadnji rundi so bili kar malo zasoljeni, bi lahko rekli. Pri nekaterih pa se je naredila taka gneča, da si za en poskus čakal kar 25-30 min. Vita Omerzu, Katja Mešiček in Sven Klenovšek so osvojili dva vrha. Vita in Katja sta zasedli 11. mesto v kategoriji starejših deklic in sta si ga delili s kar nekaj tekmovalkami. Sven pa je zasedel 14. mesto pri kadetih. Eva Sluga je uspešno demonstrirala plezanje platk (tako imenovani slab, stena nagnjena rahlo na notr) ji je prinesel tretji vrh in 8. mesto v kategoriji kadetinj. Atraktivno predstavo je na steni pripravil tudi Miha Petrišič, ki je imel tudi kanček smole, predvsem zaradi gneče pred nekaterimi balvani, in je na koncu preplezal 4 balvane, v vsaj treh pa je imel še zelo dobre šanse, da bi dosegel vrh. Na koncu si je s štirimi vrhovi pri kadetih priplezal 10. mesto.

Trenerji smo z razpletom zadovoljni, led prve tekme v sezoni je prebit, sedaj pa nadaljujemo s pripravami na domačo tekmo. :)

Nekaj utrinkov s tekme si lahko pogledate spodaj.

V Slovenski Bistrici je 27. 1. 2024 potekala tekma Vzhodne lige v balvanih. Tekmo je zaznamovalo veliko število otrok in gledalcev. Postavljalci so pripravili lepe balvane z ravno pravšnjim težavnostnim razponom, tako da so rezultati lepo odslikavali stopnje mojstrstva. Naši tekmovalci so večinoma dosegali uvrstitve nekje v zlati sredini, nekateri pa so posegli po še višjih mestih.

Nejc Krulec (7.) ter Žan (12.) in Lea Fiorelli (27.) so se med starejšimi cicibani dobro odrezali, zlasti je navdušil Nejc, ki je z 8 vrhovi in 10 bonusi dosegel 7. mesto absolutno oz. 4 mesto med B-licencami.

Med mlajšimi deklicami in dečki so tekmovali Bor Klenovšek (12.), Zoja Moškon (19.), Miha Pšeničnik (11.) in Lana Lubšina, ki je z lepim tehničnim plezanjem dosegla 10. mesto oz. 5. mesto med B-licencami.

V združeni kategoriji starejši deklic/dečkov in kadetinj/kadetov so se za vrhove in bonuse borili Eva Sluga (16.), Miha Petrišič (6.), Katja Mešiček (12.), Vita Omerzu (17) in Sven Klenovšek (12). V tej kategoriji so bili balvani že zelo zahtevne, veliko preglavic sta, ne samo našim tekmovalcem, povzročala dva balvana, ki bi ju lahko uvrstili bolj v t.i. parkour. S preostalimi osmimi se je zelo bojevito in uspešno spopadel zlasti Miha, ki je dosegel 7 vrhov in 8 bonusov, kar ga je pripeljalo na 6. mesto absolutno oz. kar 3. mesto med B-licencami."

Nekaj slik s tekme si lahko ogledate spodaj.

V že tako tekmovalno pestrem januarju, je 24. in 25. januarja potekala srednješolska tekma v športnem plezanju.

Tekmuje se v težavnosti, tekma pa je razdeljena v 2 dni, saj en dan plezajo srednješolci z licenco, drug dan pa nelicencirani. Naši tekmovalci so se tekme udeležili 25. januarja. Klubskih prestavnikov je bilo vse skupaj 5.; Sven Klenovšek, Miha Petrišič, Jure Knez, Eva Sluga in Vita Gorenc. Tokrat sicer niso zastopali klubskih barv kot na ostalih tekmah, ampak so zastopali barve svojih šol. Tekmovanje poteka v dveh rundah, najprej so na sporedu kvalifikacije, kjer vsi tekmovalci plezajo 1 smer, nato pa najboljši 4-je nastopijo še v finalu. V preteklosti se večkrat naši tekmovalci teh tekem niso udeležili, v prihodnje pa se bomo potrudili, da se bodo teh tekem udeleževali redno.

Razdeljeni so bili v 2 kategoriji, mlajši dijaki/dijakinje in starejši dijaki/dijakinje. Pri mlajših dijakin in dijakinjah so plezali Sven, Miha, Eva in Vita, pri starejših pa je tekmoval Jure. Punce so se dobro obrezale, na koncu je Eva zasedla 19 mesto, Vita pa se je uvrstila na 28 mesto. Sven in Miha, pa sta pri mlajših dijakih plezala odlično, Sven je zasedel odlično 7. mesto, Miha pa se je s 3. mestom po kvalifikacijah uvrstil v finale, kjer je po manjši napaki plezanje zaključil pri višini 22+ in na koncu zasedel 4. mesto in za las zgrešil stopničke. Naš edini predstavnik pri starejših dijakih je bil Jure, sam se po težavah s hrbtom in kar nekaj časa brez treningov vrača v formo, plezal je dobro, sam pravi da je bil malo nervozen tako da bi verjetno lahko stisnil še kakšen gib več a vseeno je priplezal blizu finalne platke, na koncu pa zasedel 17. mesto.

Spodaj nekaj slikic s tekmovanja.

Plezalno druženje in kasneje ob zakuski pogovor s trenerji in vaditelji PAK? Zakaj pa ne? Ideja, ki je bila v decembru neuresničljiv projekt. Prvi vikend v januarju pa še kako živ: srečanja se nas je udeležilo 16 pridnih, ki ustvarjamo vzdušje in delimo športno plezalno znanje med mlade in starejše, plezanja željne Posavce. Družbo pa so nam delali družinski člani in plezalni prijatelji.

Obiskali smo plezalni center v Slovenski Bistrici, ki je bil deževnemu dnevu primerno nabito poln. Vendar veličina objekta presega še tako množico ljudi, da smo se, nekateri tudi s plezanjem na veliki plezalni površini - steni zunaj objekta, zelo naplezali. Ob vsem pa še naklepetali med sabo in s prijatelji drugih klubov in s starimi soplezalci, sotekmovalci. Lovska koča, picerija Gams in super kelnarji, so nam napolnili želodčke. Ob prijetnem klepetu še med vožnjo domov, vsi v pričakovanju novih vadb, smo sproščeno in ob razbolelih mišicah, lahko samo počivali v nedeljskem dežju.

Na tradicionalnem plezalnem srečanju PAK in ŠPO Brežice za OŠ se je tokrat v dvorani OŠ Brestanica zbralo okoli 80 otrok do 6.razreda.

Preizkusili so se v spretnostnem poligonu plezalnih navez, exathlonu, poligončku za najmlajše in seveda plezanju. Na koncu so se na steni otrokom pridružili starši, ki  jih je premagala radovednost in želja, preizkusiti se v športnem plezanju. Ostali so se odžejali in posladkali z domačimi in slanimi dobrotami. Skupaj pa navijali in spodbujali vs ena parketu.

Vse pa ta dan ne bi uspelo brez klubskih vaditeljev in trenerjev: Sandre, Ambroža, Jureta, Bojana, Roka, Aljaža, Matica, Katje, Mie, Tomaža, Tanje, Petra, Julite in stalnice: Tomija z odličnim ozvočenjem.

Vse in še več v galeriji. 

Hvala vsem in srečno v novem letu!

Sandra

V soboto, 16.12.2023 se je začela NLP liga in prva tekma je potekala v plezalnem centru Balvanija v Ljubljani. NLP liga je liga namenjena rekreativnim plezalcem predvsem z namenom, da se plezalci med seboj podružimo in v prijateljskem duhu pomerimo moči. Kljub temu, da je tekma rekreativna ponuja obilico težkih balvanov, konkurenca je izjemno močna in dober trening je zagotovljen. Tekma je potekala v dveh dneh, in sicer v soboto so plezali odrasli (od 14. leta naprej), v nedeljo pa otroci.

Sobotne tekme se je udeležilo 5 plezalcev iz PAK-a: Miha, Vita, Sven, Eva in jaz (Aljaž). Plezali smo na popoldanski rundi, katera se je začela ob 14:00. Postavljenih je bilo 30 balvanov in težavnost teh se je stopnjevala (1 najlažji, 30 najtežji). Časa za plezanje je bilo ogromno in sicer 4,5 ure. Rezultate si vsak tekmovalec vpisuje sam in za vsak preplezan balvan plezalec dobi točke. NLP liga ima poseben točkovalni sistem, a na kratko, cilj je preplezati čim več balvanov v prvem poskusu, saj je tekmovalec za flash (balvan preplezan v prvem poskusu) nagrajen z bonus točkami. Vsi smo se najprej ogreli, nato začeli na lažjih balvanih in napredovali proti težjim. Naši tekmovalci so pokazali veliko truda in vztrajnosti, ter uspeli preplezati lepo število balvanov. Vsi skupaj smo plezali povsem do konca in na koncu popolnoma izmučeni, a dobre volje počakali še na žreb nagrad. Pri žrebu nagrad smo imeli srečo, saj smo prejeli kar dve nagradi. Po žrebu je sledilo še finale, v katerega se uvrsti 5 najboljših plezalcev iz posamezne kategorije. Žal se ni nikomur od nas uspelo prebiti v finale (sam sem bil povsem blizu), a so mi na koncu pošle moči za še en vrh, ki bi ga potreboval za preboj v finale.

Podobna zgodba se je odvijala v nedeljo, ko so tekmovali mlajši tekmovalci. Tekma za njih se je pričela ob 15:00, udeležili pa so se je Miha, Lana, Zoja, Nejc in Bor. Format je bil isti, postavljenih je bilo 30 balvanov različnih težavnosti, časa pa nekoliko manj kot pri starejših, tako da je bilo kar pestro. Otroci so prvič tekmovali na takšnem formatu tekme, predvsem kjer vzponi v prvo prinesejo veliko dodatnih točk. Plezali so super, včasih zmanjka kanček neodločnosti prvi prvih poizkusih, ampak zato smo na teh tekmah, da delamo na takšnih stvareh. Prav tako se je nadaljevala sreča naših članov pri srečelovu, saj je bila Zoja žrebana za glavno nagrado, to pa so plezalniki La sportiva!

Nad tekmo smo bili vsi navdušeni in zadovoljni z rezultati in komaj čakamo na naslednjo.

Tekmovalci pridno trenirajo, nabirajo kilometrino in izkušnje tudi v raznih plezalnih centrih. Tokrat
smo se odločili, da obiščemo balvanski plezalni center Balvanija. Kmalu se začnejo tekme NLP-lige in
izbira, da obiščemo Balvanijo temelji na tem, da prva tekma lige poteka ravno tam. Tekmovalci so
imeli tako odlično priložnost videti, kako izgleda plezalni center in se malo seznaniti z njihovimi
oprimki.
Dne 02.12.2023 smo se s kombijem odpravili v Ljubljano na tako rekoč priprave pred tekmo. Treninga
se je udeležilo 9 tekmovalcev: Nejc, Eva, Miha, Sven, Katja, Vita, Zoja in kot prvič sta se nam pridružila
Lea in Žan. Spremljala sva jih jaz (Aljaž) in Ambrož. Trening je potekal v dopoldanskih urah in na srečo
kljub ne najlepšemu vremenu ni bilo prevelike gneče. Balvanija spada med prve balvanske plezalne
centre pri nas in kljub svoji majhnosti ponuja ogromno balvanskih problemov in dobre možnosti za
kvaliteten trening. Najdemo lahko veliko različnih stilov balvanov, vse od plezanja po krimpih (po
malih oprimkih), do tekmovalnega stila balvanskih problemov in slab-ov (stena nagnjena navznoter).
Tekmovalci so z veliko vnemo poskušali preplezati kar se da veliko balvanov in po nekaj urah plezanja
smo bili že vsi pošteno utrujeni in brez kože na blazinicah. Za konec smo se že pošteno lačni odpravili
še v BTC, da nekaj pojemo in nato nazaj proti Posavju.

Spodaj si lahko ogledate nekaj fotografij iz treninga.

Pa je le napočil čas, da smo se tudi mi z našimi tekmovalci zapeljali do Slovenske Bistrice in pofirbcali kako izgleda največji plezalni center v Sloveniji. Ja res je velik :D Tudi tokrat smo se v duhu prihajajoče NLP lige in balvanskega začetka Vzhodne lige sfokusirali na balvanski del centra, a naš naslednji obisk bo sigurno namenjen plezanju na štrik, če bo vreme dopuščalo kar na zunanji steni, katera že po izgledu deluje, da je namenjena tekmovalcem in tekmam.

No pa da povemo kako je izgledal trening v soboto 18.11.2023. Tokrat se ga je udeležilo samo 6 tekmovalcev, saj so imeli ostali druge obveznosti, pa nič zato. Trenirala sta oba Mihata, Vita, Katja, Lana in Sven. Spremljala sva jih seveda jaz (Ambrož) in Aljaž. Standardno za zadnja dva meseca treninga je predvsem spoznavanje novih lokacij, oprimkov itd. Moram povedati, da bistriški plezalni center ponuja zanimivo paleto oprimkov, nekatere sva prvič videla tudi midva z Aljažem, tako da je bil trening kar zanimiv, hitro pa nam je pobiralo kožo, saj novi oprimki in dinamični gibi niso najbolj prijetna kombinacija. Po nekaj urah treninga na različnih naklonih, smo zadnji del, ko so prsti in blazinice že konkretno pekli, fokus preusmerili na plezavnje v slab-u (stena, ki je rahlo nangnjena na vznoter). A kar hitro so nam tudi tu začele pojenjati moči, in trening smo zaključili prijetno utrujeni.

Se že veselimo naslednjega obiska centra, nekaj slikic pa lahko pogledate spodaj.

Začetna dva meseca treningov sta se hitro odvila in že so bile tu prve šolske počitnice. Seveda ta-zagreti plezalci tudi med počitnicami ne morejo brez plezanja, tako da smo v tednu počitnic izvedli 3 treninge. Enega v MC Krško in dva v drugih balvanskih centrih.

Prvi je bil izpeljan v Frikšnu Novo mesto v nedeljo 29.10.2023, tam smo izvedli mini simualcijo balvanske tekme vzhodne lige. Vsem navzočim, to so bili; Bor, Sven, Jure, Katja, Vita, Miha in Eva, smo izbrali 10 balvanov, za katere so imeli po 5 poskusov za uspešen vzpon. Seveda za začetek nekaj lažjih, nato pa se je težavnost stopnjevala. Na splošno so se otroci odlezali dobro, tu pa tam komu zmanjka malo koncentracije pri prvih poizkusi in po nepotrebnem zapravi energijo, saj mora ponovno vstopiti v balvan.
Po končani simulaciji, smo nadaljevali s plezanjem težjih balvanov, nekateri so probali preplezati te, ki jih med simulacijo niso, drugi pa so napadli povsem nove balvane. Trening se je zakčljučil po 3h, 4ih urah plezanja, ko so bile blazince na prstih že kar boge in tu pa tam se je našel kakšen odprt žulj.

Že naslednji vikend, v soboto 4.11.2023 pa smo splejali nov trening v balvanskem centru, tokrat pri sosedih, Hive bouldering Zagreb. To je na sveže odprt ogromen balvanski center, ki ponuja količinsko res veliko balvanov. Tokrat se je treninga udeležilo 9 perspektivcev, Bor, Sven, Jure, Katja, Vita, Eva, Nejc in Miha ²(Petrišič in Pšeničnik). Izvedli smo kar klasičen tip treninga (za novo lokacijo), to pa je poizkusiti čim več novih balvanov, na vseh nakloninah, prav tako spoznati nove oprimke in seveda čim več balvanov prebrati in preplezati v čim manj poizkusih. Punce so uživale v vertikalnih stenah in slab-ih (stena ki je rahlo nagnjena navznoter), tu je predvsem potrebno biti potrpežljiv in gibljiv. :) Potrebno je dodati, da so se tudi fantje izkazali na takšnih balvanih, več časa pa mislim, da so namenili predvsem balvanom, ki so bili v malo bolj previsnih stenah. :)

Spodaj si lahko ogledate nekaj fotografij iz obeh treningov.

Zakorakali smo že v drugi mesec letošnjih treningov perspektivne skupine in s tem je bil čas za naslednji trening na tujih stenah.

V soboto, 14.10.2023, smo se na sončno sobotno dopoldne zbrali v Krškem s planom, da obiščemo plezalni center Boulder Zona v Zagrebu.  Del ekipe smo pobrali še v Brežicah in se nato v polni postavi odpravili proti Zagrebu. Ob prihodu nas je presenetil odpiralni čas, saj se ni ujemal z navedenim na spletu, kar je pomenilo, da smo bili uro prehitri. Čas je tako hitreje minil ob dobri kavici in klepetu in ob dvanajstih smo končno pričeli s treningom. Najprej so se otroci dobro ogreli, naredili vaje za aktivacijo ter vaje za moč. Nato je sledil glavni del treninga, plezanje. Plezalni center je velik in ponuja obilico zanimivih balvanov. Otroci so navdušeno plezali balvane, inštruktorja pa sva dajala uporabne nasvete glede reševanja balvanskih problemov. Po štirih urah treninga so že pojenjale moči in sledil je povratek domov. Otroci so uživali, pridobili še več plezalske kilometrine ter že nestrpno pričakujejo naslednji trening.

Nekaj slikic si lahko ogledate spodaj.

Začela se je nova sezona treningov za naše najmlajše in malo manj mlade :). V letošnjem duhu spremembn, kar se tiče vadb pri Posavskem alpinističnem klubu (PAK-u), smo si zadali cilj, da postopoma nadgradimo tudi delo s perspektivno in s časom, tekmovalno skupino. Seveda se te zadeve ne zgodijo čez noč, ampak cilji so začrtani, plan pa že v teku.

Tako smo že v petek 15.9.2023 opravili prvi trening izven posavskih sten, ta se je odvijal v Novem mestu, v Balvanskem centru Frikšn. To je bil zgolj prvi od mnogih treningov, ki jih bomo izpeljali na drugih lokacijah tekom leta. Sovpadal je z 2. rojstnim dnem Frikšna, tako da so otroci plezali po čisto sveže postavljenih balvanih in sodelovali v nagradnih igrah in plezali v nagradnih balvanih, za vrečko magnezija itd..

Spodaj si lahko pogledate nekaj utrinkov s tega treninga.

Vsi se že veselimo naslednjega podobnega treninga :)

Plezalne vadbe za otroke

S šolskim letom so se zaključile tudi plezalne vadbe za otroke. 
Na stenah Posavskega alpinističnega kluba je letos plezalo okoli 130 otrok. Interes za športno plezanje je res velik, saj smo imeli preko celega leta zapolnjene vse skupine. 
Največ otrok pa je uživalo v pestrem gibalnem programu, vzdržljivostnih motoričnih igrah in premagovanju zastavljenih plezalnih problemov.

Otroke je preko leta usmerjalo in varovalo vsaj 18 vaditeljev. Izpeljali smo nekaj plezalnih srečanj, občinsko prvenstvo. Bolj ambiciozni, tekmovalci, so se udeležili športno plezalnih tekem Vzhodne lige. Obiskali so tudi nekaj naravnih plezališč, obiskali plezalne centre.

Na mali plezalni steni v MC Krško je plezalo tudi 28 predšolskih otrok. Le ti so preverjali svoje naučene in natrenirane plezalne spretnosti tudi v gozdu.
Pred nami so počitnice. Otroci, preživite jih aktivno, zunaj, v naravi, kolikor le lahko. V jeseni pa se ponovno vidimo na stenah.

Galerija zadnjega dne.

PAK

O nevarnih stenah in neudobnih čevljih ali kako smo se podali v svet vertikale

“Zategn’!”, “Pazi, štrik!”, “Na desni imaš fajn šalco” so izrazi, ki marsikomu ne pomenijo nič in tudi nam še pred nekaj meseci niso, danes pa jih suvereno uporabljamo v športu, ki nas je popolnoma zasvojil.

V začetku marca 2023 se nas je v klubskih prostorih v Krškem na uvodnem sestanku tečaja športnega polezanja zbralo 14 mladih Posavk in Posavcev. Eni z že v naprej dogovorjenim parom - plezalsko navezo, drugi v prepričanju, da podobno mislečo družbo najdemo v novih krogih, vsi skupaj pa s trdnim namenom, da čimprej osvojimo osnove športnega plezanja in se podamo v čarobni svet vertikale.

Tako smo dvakrat tedensko kar 8 zaporednih tednov marljivo trenirali in vskravali nova znanja na domačih stenah v telovadnicah v Brežicah in Brestanici.

Kot neizkušeni plezalci začetniki smo se vedno dobro in varno počutili, saj je za nas neprestano skrbela kopica izkušenih PAKovih inštruktorjev. Vaditelji so nam svoje znanje v teoriji in praksi nesebično predajali ter nas varno vodili skozi naše prve korake v ta čudoviti šport. In prav vsi inštruktorji  imajo neko nadnaravno lastnost, da so naše začetniške napake videli tudi, če niso stali v bližini ali nas gledali.

Ko smo osvojili osnove plezanja in varovanja in nam je bilo muhasto spomladansko vreme naklonjeno, smo se seveda podali tudi na domačo skalo v Armeško. Tekom tečaja smo se odpravili še na dva dvoranska izleta in sicer v Novo mesto in v Celje ter si privoščili celodnevni izlet na daljni zahod v plezališče Napoleonica pri Trstu. Tega si bomo zagotovo vsi zapomnili po čudovitih smereh, prekrasnem razgledu in predvsem po neplaniranem demonstracijskim padcu, ki ga zagotovo nihče ne želi preizkusiti.

Vestno in vztrajno smo vadili in prišel je trenutek, ko je bilo treba svoje na novo pridobljeno znanje tudi pokazati. Po dolgem času smo tako, kot včasih v šolskih klopeh, prijeli za pisala in najprej znanje pokazali na teoretičnem izpitu. Nato smo morali še vse osvojene pomembne elemente na praktičnem delu izpita pokazati pred izurjenimi očmi vodje tečaja Aleksandre Voglar.

Prav vsi tečajniki smo vztrajali skozi celoten tečaj, uspešno opravili izpit in pridobili naziv pripravnik športnega plezanja.

Tečaj smo zaključili tako, kot se spodobi. Odpravili smo se na dvodnevni plezalni izlet na otok Krk. V plezališču Portafortuna smo kaj hitro ugotovili, kako pomembna je vsaka informacija, nasvet oziroma navodilo, ki smo ga prejeli s strani inštruktorjev. In predvsem, koliko vaje in treningov za suvereno plezanje še potrebujemo. Prijetno utrujeni smo prvi dan zaključili s piknikom.

Nestanovitno majsko vreme nam jo je ponovno zagodlo, tako da smo morali nedeljsko plezanje prestaviti v dvorano. Obiskali smo nov zagrebški bolder center in dokončno odrgnili od prejšnjega dne pošteno načete blazinice prstov.

Plezalci začetniki smo neizmerno hvaležni PAKovi veliki družini za izredno topel sprejem, inštruktorjem za vse usmeritve in vodenje ter en drugemu za podpro, družbo in obljubo, da se v tem športu družimo še naprej.

Se vidimo v steni!

Mojca

Slike s tečaja - galerija

Udeleženci:

Zakaj? Vama je tega res treba? V strme, mokre in nevarne stene s premajhnimi in  neudobnimi čevlji? :) 
Seveda! Super družba soplezalcev, super inštruktorji, ki so iz nas iztisnili najboljše, ter skrivnosten svet vertikale. Dovolj razlogov ZA.
Od začetka sva mrzlično skrbeli za trojno ali celo četvorno pregledovanje ("vzpodbudne" besede prijateljic so kakopak ves čas odzvanjale v ušesih), medtem ko so inštruktorji bežno pogledovali proti vozlom in gri-griju in zatrjevali, da vse vidijo. Midve pa sva si šepetali: "A misliš da je res kej pogledu? Grem še koga drugega vprašat. Zihr je zihr." - Ambrož istočasno v daljavi: "Vse vidim in slišim." Ups. 
Proti koncu tečaja sva jim v tej veščini postali podobni - samozavestno sva stopali v steno po dvojnem preverjanju in se vseeno počutili varno. No, plezalno tehniko bova pa morali še malo povaditi, da se izogneva zabavnim imitacijam inštruktorjev. ;) 
Klepetava naveza B&J

Tečaj plezanja je bil prava dogodivščina. Od začetnega okornega učenja vozlov, do številnih preplezanih smeri na Krku, smo se pod budnim očesom inštruktorjev (in res, Sandrino oko niti ne pomežikne) počasi izoblikovali v plezalce pripravnike. Spoznali smo, da plezanje ni le fizična aktivnost, temveč tudi mentalni izziv. Zahteva osredotočenost, hitro sprejemanje odločitev in premagovanje strahu (v mislih imam predvsem samovarovalno napravo Celje in vadenje padcev). Plezanje te popelje izven tvoje cone udobja in te spodbuja, da se dvigneš višje, tako v dobesednem kot tudi v metaforičnem smislu :)
Živa

Zelo pomemben del plezanja je pridobivanje zaupanja v plezalke in noge.  
Meni se je to še posebej pokazalo na našem zadnjem dvodnevnem izletu na Krku, ko sem v smeri priplezala do škrapelj, naprej po njih pa si sprva nisem upala. Šele po demonstraciji našega inštruktorja sem sprobala stopit nanje. Kljub sprva nelagodnemu občutku se je izkazalo da jih sploh ni bilo težko preplezati. 
V sklopu tečaja sem se veliko naučila. Zelo sem vesela, da sem lahko ta čas preživela v tako super ekipi nas začetnikov in tudi inštruktorjev, ki so se vedno trudili nas čim več naučiti. Hvala za vaše spodbude, trud in potrplenje.
Haidi

Najbolj se mi je vtisnilo v spomin, ko smo imeli generalko za izpit in je Sandra medtem, ko s soplezalcem nisva gledala, razvezala dvojno osmico na koncu vrvi, rekoč, da se v naravi vse lahko zgodi.
Od takrat dalje sem vedno na preži, za katerim grmom se skriva Sandra.
Grega

V soboto, 20.5.2023, se je v Celju odvijala zadnja tekma Vzhodne lige, v hitrosti.  Naši tekmovalci so se na tekmi zelo potrudili, vendar se je izkazalo, da so imeli prednost in dosegli boljše rezultate domačini, ki na steni in smeri hitrosti, redno trenirajo.

Hitrostna tekma je sestavljena iz kvalifikacij, kjer se upošteva najboljši izmed dveh časov, nato sledi izpadanje po parih. Glede na število tekmovalcev v kvalifikacijah, so se izvedli še osmina ali pa četrt finale in finale. Zvrst tekmovanja je atraktivna in zato zelo zanimiva za gledalce. Za tekmovalce pa dokaj naporna. Potrebna je zbranost, koncentracija, odločnost in natančnost, da o kondiciji ne govorimo.

Pri kategoriji mlajših cicibanov je nastopil le Fiorelli Žan. Dosegel je čas 20,7 sek. Za prvo tekmo hitrosti je dosegel zelo opazen rezultat in glede na to, da je to njegova prva tekmovalna sezona si želimo, da so ga tekmovalne izkušnje pripravile na tekme v prihodnosti!

Pri starejših cicibanih M je pa nastopil Krulec Nejc. Tudi zanj je bila to bila prva tekmovalna sezona. Dosegel je res lep čas 13,2 sekunde, kar mu je prineslo 10. mesto in super rezultat za prvo hitrost. Ligo B kategorije je zaključil na skupnem 13. mestu.

Pri starejših cicibanih S sta nastopila Pšeničnik Miha pri dečkih in Lubšina Lana pri deklicah. Miha je dosegel čas 11,07 sekund in zasedel lepo 12. mesto, vendar čas ni zadostoval za uvrstitev v četrt finale. Ligo je zaključil na skupnem 22. mestu. Lana je v prvem krogu dosegla čas 8,28 sekund, se uvrstila v osmino finala, tam pa na žalost izpadla kljub izboljšanemu času 7,14 sekunde. Konkurenca pri deklicah je res močna, zato Lani iskrene čestitke za doseženo 11. mesto. V B skupini je zasedla skupno 8. mesto v letošnji ligi in super napredovala glede na lansko sezono.

Naslednji so bili na vrsti mlajši dečki/deklice M. Pri dečkih je nastopil Bor Klenovšek. V kvalifikacijah je imel čas 7,06 sekunde, se uvrstil v četrt finale, kjer je dosegel čas 6,74.  Manjša napaka ga je tako ločila od finala in zasedel je 4. mesto. Bor si je na koncu sezone v skupnem seštevku vseh tekem priboril odlično 2. mesto v B-skupini, za kar mu iskreno čestitamo.

Pri deklicah so nastopile Zorko Kim, Jevšnik Žana in Moškon Zoja. Kim je dosegla čas 10,28 in se je uvrstila na 15. mesto. Skupno je dosegla 29 mesto v B kategoriji letošnje lige. Žana je dosegla čas  9,37, kar je zadostovalo za 12. mesto, kar je zadostovalo za 21. mesto v skupnem seštevku, malo pred Kim. Zoja se je s časom 7,13 sekund uvrstila naprej v osmino finala, dosegla čas 6,94 sekunde in napredovala v četrt finale.  Tu jo je za las prehitela sotekmovalka in Zoja je dan zaključila na odličnem 5. mestu, njeni najboljši uvrstitvi letos. Ta ji je tudi prinesla boljši  rezultat med tremi prijateljicami: 17. mesto v skupni razvrstitvi letošnje lige.

Na koncu so nastopile starejše deklice. Najboljši rezultat je dosegla Eva Sluga časom 6,78 sekund, kar je zadoščalo za 11. mesto. Sledila ji je Mešiček Katja s časom 7,86 sekund in 15. mestom.  Grašak Julija je s časom 9,78 sekund zasedla 17. mesto, Omerzu Vita pa s časom 10,01 sekund 18. mesto. Vse so izpadle v kvalifikacijah. V skupni razvrstitvi letošnje Vzhodne lige B kategorije so zasedle: Eva Sluga skupno 8. mesto, Katja je prehitela Evo za mesto in bila na koncu skupno sedma, Vita in Julija sta se razvrstili na 28. oziroma 30. mesto.

Tu so še klubski tekmovalci, ki se zadnje tekme niso udeležili. Miha Petrišič je med starejšimi dečki B kategorije osvojil skupno 5. mesto, zelo lep dosežek. Gašper Žigante je v isti kategoriji zasedel skupno 20. mesto. Jure Knez je bil med kadeti na koncu na 22. mestu, Sven Klenovšek pa je ligo zaključil na 24. mestu.

S to tekmo se je tudi zaključila Vzhodna liga 2023. Vsi tekmovalci so pokazali svoje plezalno znanje na tekmah z dobrimi uvrstitvami. Vemo tudi, da imajo otroci še ogromno rezerv, da lahko z dobrim treningom v prihodnje posežejo še po višjih rezultatih.

Še več o Vzhodni ligi pa najdete na climbers.si.

Vsem še enkrat čestitke za prikazano!

V soboto, 6.maja 2023, je bila na sporedu druga balvanska tekma letošnje izvedbe Vzhode lige, znova v Novem mestu. Zaradi bližine prizorišča, se je je udeležilo kar 16 naših tekmovalcev. Vsaka kategorija je imela na voljo 10 balvanskih problemov v času, ki je bil določen glede na njeno številčnost.

Med mlajšimi cicibankami in cicibani so nas zastopali Elena Cizel ter Žan Fiorelli in Liam Ledić. Elena in Liam sta priplezala na štiri vrhove in do šest oz. sedem bonusov. Presenetil je Žan, ki je dosegel odličen rezultat s kar šest vrhovi in devet bonusi.

Pri starejših cicibankah/cicibanih sta nastopila Lana Lubšina in Nejc Krulec. Lana je znova plezala odlično in dosegla kar sedem vrhov in osem bonusov, bila še na nekaj balvanih blizu uspeha, na koncu pa si priborila 8. mesto. Za Nejca je bila to prva balvanska preizkušnja v tudi sicer prvi njegovi tekmovalni sezoni; dosegel je dober rezultat, 10. mesto. Trener Kajetan Voglar je njegovo plezanje s petimi vrhovi in prav toliko bonusi ocenil kot zelo dobro.

Mlajše deklice in dečki so se soočili s precej težkimi balvanskimi problemi, ki so zahtevali dinamično gibanje in vključevali elemente z zahtevno koordinacijo, česar pa naši tekmovalci (zaradi specifik sten, na katerih večinoma trenirajo) niso vajeni. Vendar pa je bil trudi vseeno poplačan v obliki povsem solidnih rezultatov. Bor Klenovšek je tokrat končal kot 9.; v veliki borbi mu je uspelo vknjižiti tri vrhove in pet bonusov. Dekleta so priplezala na vrh dveh balvanov in osvojila štiri oz. tri bonuse ter se tako razvrstile na 13. (Žana Jevšnik), 16. (Zoja Moškon) in 19. (Kim Zorko) mesto.

Kategoriji starejših deklic/dečkov ter kadetinj/kadetov sta se preizkušali v istih problemih, kar je za mlajše (in manjše) tekmovalce pomenilo precejšnji izziv. Starejša dečka Gašper Žigante in Miha Petrišič sta se dobro dajala s problemi in v medsebojnem, klubskem obračunu. Vsak sta zmogla štiri balvane, Gašper pa en bonus več od Mihe, kar je pomenilo, da je bil na koncu 6., Miha pa tik za njim, 7. Med dekleti je najbolje plezala Katja Mešiček (2 vrhova, 3 bonusi) – zasedla je zelo dobro 9. mesto, Eva Sluga (1 vrh in 3 bonusi) je bila povsem blizu Katji, a ji ni uspelo zadržati vrha na enem izmed balvanov, zato se je mogla zadovoljiti s 14. mestom. Na 22. mestu sta jima sledili še Julija Grašak in Vita Omerzu (obe z 1 vrhom in 1 cono). Povsem na koncu je naše barve borbeno zastopal še kadet Jure Knez; bil je 17. (2 vrhova in 2 bonusa), a bil zelo blizu še nekaterim bonusom.

Čeravno tokrat brez žlahtnih kovin okoli vratu, pa so se naši mladi tokrat vrnili domov z žlahtnimi izkušnjami in predvsem zadovoljstvom, da so dali od sebe vse in prikazali dobro, borbeno, srčno plezanje. Srečno vsem tudi na zadnji tekmi konec maja v Celju!

Poročilo pripravila: Kajetan Voglar in Nejc Pozvek

V Vojniku je 22. 4. 2023 potekala tekma Vzhodne lige v težavnosti.

Liam Ledić, Žan Fiorelli in Elena Cizel so se med mlajšimi cicibani (2014/2015) dobro odrezali, prikazali so res borbeno plezanje in z nekaj več tekmovalnimi izkušnjami bodo posegali po vrhovih smeri.

Nepopustljivo so grizli tudi starejši cicibani Lana Lubšina, Nejc Krulec, Erik Ebner, Ida Sluga in Miha Pšeničnik. Lana je plezala tehnično zelo lepo, dosegla tudi lep rezultat, kazalo je celo na najvišja mesta, pa je v močni želji morda nekoliko neprevidno stopila. Pohvale tudi Idi, ki se je po tekmovalni odsotnosti ponovno opogumila za nastopanje.

Med mlajšimi dečki je zopet blestel Bor Klenovšek, z lepim tehničnim plezanjem je dosegel kar drugo mesto v B-licenci, bil pa je peti v absolutni kategoriji. Mlajše deklice Zoja Moškon, Žana Jevšnik, Tadeja Kovačič in Kim Zorko so k tekmi pristopile resno, vendar uvrstitev, glede na pretekle tekme, niso izboljšale. Trener bo moral razmisliti o učinkovitosti metod treninga.

Starejši deklici Eva Sluga in Katja Mešiček ter starejša dečka Miha Petrišič in Gašper Žigante so dosegli mesta v zlati sredini ali nekoliko nad njo. Gašper se je na sceno vrnil po kar dolgi tekmovalni odsotnosti in, sodeč po treningih, je njegova meja gotovo še višje. Tja lahko poseže tudi Miha, ki je na lestvici zasedel Gašperju sosednje mesto. Eva je zopet plezala zanesljivo, zdaj ima nalogo zrasti še nekaj centimetrov in bo šlo še višje.

Edini predstavnik med kadeti je bil Jure Knez. V preteklosti je posegel že višje, ampak z enako mero motivacije in nekaj več kilometrine v skali bi lahko ujel priključek zgornji tretjini.

Tekma je bila dokaj dobro organizirana, morda bi le veljalo razmisliti, kako optimizirati najštevilčnejše kategorije, saj so nekateri otroci morali dolgo časa čakati na svoje nastope in zaključek tekme.

Prvoaprilsko soboto so mladi plezalci PAK preživeli na tekmi v Trbovljah, ki je bila že tretja v seriji letošnjih vzhodnoligaških preizkušenj, tokrat – logično, tudi zaradi bližine prizorišča – tudi z najbogatejšim zastopstvom naših vrst; tekmovalo je kar 15 naših mladih članov.

Premierni nastop je med mlajšimi cicibankami zabeležila Neža Češnjevar, ki je, tako kot njena vrstnica Maša Deržič, v obeh smereh plezala dobro in se priborila čez polovico višine. Obema gredo čestitke! Navdušil je mlajši ciciban Žan Fiorelli, ki je bil v obeh smereh tako rekoč na vrhu, kar je zares obetavna napoved za prihodnost mladega plezalca.

Nadaljevala sta starejša cicibanka Zara Kelavić in ciciban Nejc Krulec, oba prvič na tovrstnem tekmovanju. Zala je bila v številčni konkurenci 40., Nejc pa 17. Spodbudno naprej! Katergorijo starejših cicibank/cicibanov so morali zaradi velikega navala plezalcev celo razdeliti na letnike in tako sta že imenovana nastopila med 10-letniki, leto starejša (in že z nekaj tekmovalnimi izkušnjami) Lana Lubšina pa je znova premikala svoje mejnike ter tokrat končala tekmovanje na zelo dobrem 7. mestu. Obetavno!

Prvi vrhunec tekmovanja je za PAKovce pomenila prva zmaga mlajšega dečka Bora Klenovška na tekmah Vzhodne lige. Z odličnim plezanjem je pokoril vso konkurenco in napovedal boj za najvišje mesto tudi v skupnem seštevku, saj je letos domov prinesel medalje vseh žlahnosti. Bravo, Bor! V kategoriji mlajših deklic so ga spremljala kar tri dekleta: Zoja Moškon, Žana Jevšnik in Kim Zorko so bile rezultatsko zelo blizu na 24., 26. in 29. mestu.

Še eno presenečenje je sledilo med starejšimi deklicami: nepričakovana zmaga Katje Mešiček, tik pod stopničkami pa je končala Eva Sluga. Odlično plezanje, posrečen nastop in – rezultat, ki nas lahko navdaja z optimizmom. Z njima se je dostojno borila tudi Vita Omerzu, ki je tokrat končala na 26. mestu. Miha Petrišič je bil med starejšimi dečki 9., kadetske barve pa je branil prekaljeni Sven Klenovšek in bil 16.

Dvojno slavje v Trbovljah predstavlja uresničitev visokih ciljev, za mlada tekmovalca pa gotovo prvo stopničko v sanjah velikih plezalnih dosežkov. Čestitamo!

Poročilo pripravila: Kajetan Voglar in Nejc Pozvek

Radlje ob Dravi so gostile drugo tekmo letošnje izvedbe Vzhodne lige, ki se je je udeležilo 8 naših mladih članov.

Svoj krstni nastop sta pri mlajših cicibankah oz. cicibanih doživela Maša Deržič in Liam Ledić. Oba sta plezala lepo in preudarno ter visoko čez polovico smeri. Čestitke za zbran pogum in prebit led! Pri starejših cicibankah je Lana Lubšina prvič priplezala med deseterico – priborila si je 9. mesto. Že druge letošnje stopničke je vknjižil Bor Klenovšek, tokrat je stopil tik pod vrh, na drugo stopničko. Mlajše deklice PAK je predstavljala Žana Jevšnik; bila je 24. Med starejšimi dečki smo uživali v plezanju Mihe Petrišiča, ki je bil tokrat 5., starejša deklica Eva Sluga pa je vknjižila 9. mesto. Kadet Jure Knez je v ostri konkurenci dosegel 20. mesto.

Iskrene čestitke našim mladim upom za lepe nastope v oddaljenih Radljah. Z veliko mero optimizma gremo novim treningom in naslednji tekmi - v Trbovljah - naproti.

Poročilo pripravila: Kajetan Voglar in Nejc Pozvek

V soboto, 25. februarja, so se naši mladi tekmovalci udeležili prve letošnje tekme Vzhodne lige, ki jo je v Novem mestu gostil Frikšn. Preizkušen je bil nov model balvanskega tekmovanja: 10 balvanov in omejitev skupnega časa, nato pa plezanje po izbiri z jasnim ciljem – čim več vrhov oz. bonusov/con/baz.

Med mlajšimi cicibani je na svoji prvi tekmi nastopil Žan Fiorelli, plezal odlično in dosegel 4 vrhove in 6 bonusov. Med starejšimi cicibankami je bila Lana Lubšina s pet vrhovi in sedem bonusi 14.; plezala je zelo dobro in ji je le malo zmanjkalo še za dodaten, šesti vrh. Med mlajšimi dečki, kjer so bili balvani že bistveno težji, smo navijali za že izkušenega Bora Klenovška, ki je upravičil svojo vlogo s 3. mestom med tekmovalci z B-licenco. Med mlajšimi deklicami sta nastopili Žana Jevšnik (20. mesto) in Zoja Moškon (28. mesto).

Najštevilčnejše zastopstvo smo Posavci imeli v kategoriji starejših deklic: Eva Sluga in Katja Mešiček sta si razdelili 5. mesto v skupini z B-licenco – obe sta osvojili po dva vrhova in pet bonusov. Dobro sta se borili tudi Vita Omerzu in Julija Grašak, ki sta bili v isti kategoriji 21. in 22. Odlično se je odrezal starejši deček Miha Petrišič; štirje vrhovi in šest bonusov so bili dovolj za 3. mesto med tekmovalci z B-licenco, le en poskus pa ga je oddaljil od medalje srebrnega leska.

Na podlagi prikazanega z veseljem pričakujemo nadaljevanje sezone, kjer si v disciplini težavnost obetamo še nekoliko boljše rezultate.

Poročilo pripravila: Kajetan Voglar in Nejc Pozvek

Med zimskimi počitnicami, ko so številni uživali na eksotičnih ali alpskih destinacijah, se nekateri, ki smo ostali doma, nismo znali predati brezdelju. Pozornost smo usmerili v facelift večjega dela stence v MC KK. Veterani Ambrož, Gregor S., Kajetan in jaz smo skrbeli za odstranjevanje, čiščenje in vnovično pritrjevanje oprimkov, omladinci Žana, Kim, Gašper in Eva pa so nudili nepogrešljivo pomoč pri zlaganju, prenašanju in sušenju oprimkov ter predpripravi vijakov ustreznih velikosti. Glavni del posla je bil opravljen v nedeljo, 29. januarja, zaključna vijačna dela pa sta v ponedeljek, 30. januarja, opravila Ambrož in Kajetan. Prvi plezalni preizkusi so pokazali, da je bila nova postavitev dobro zamišljena in izvedena.

Fotke v galeriji.

S tekmovalci smo 4. februarja prvič v letu 2023 obiskali nam najbližji plezalni center Frikšn. Tja gre mladina vedno rada, posebej pa so nas ob obisku razveselili številni na novo postavljeni bolderji. Izzivov ni zmanjkalo, prej sta nam pošli moč v rokah in koža na prstih. Nepreplezani izzivi kličejo k čim prejšnjemu ponovnemu obisku. Analiza, tako čez palec, pa poda usmeritev, da damo na treningih več poudarka splošni moči in tehniki.

Zadnji četrtek v letu sva s Kajetanom peljala otroke ŠPO Brežice in PAK Krško na plezalni trening v Novo mesto, center Frikšn. 10 otrok je kar lepa številka. Preplavili smo živopisane bolderje. Preplezali vse, kar je bilo v naši moči. Ponovno so šle blazinice na dlaneh, vendar za užitek in napredek je včasih potreben tudi kratkotrajni davek. Dober trening smo zaključili na željo otrok v McDonaldsu. Ni kaj, napolnit telo z zdravo energijo in veselo v novo leto! Žlobudranje otroških glasov mi bo šoferki ostalo v ušesih do naslednjega plezalnega druženja. Kdaj spet?

Slike v galeriji.

Sandra, PAK

Plezanje v Posavju ima že skoraj 30 letno tradicijo. Zadnja leta je tudi zaradi vrhunskih rezultatov slovenskih plezalk in plezalcev in tudi za voljo tradicije športa zanimanje po športnem plezanju v Posavskem alpinističnem klubu preraslo v številčno skupino tako mlajših kot starejših plezalcev.

December je vesel in prazničen mesec. V športni dvorani v Brestanici smo vaditelji 13.12. za otroke našega kluba pripravili zabavno plezalno srečanje.  Po celotnem parketu športne dvorane smo postavili tri postaje brez tekmovalnega pridiha: oviratlon, ravnotežno-plezalni poligon in plezanje na veliki steni. Vabilu se je odzvalo okrog 90 otrok. Spretnost, hitrost, ravnotežje, moč, komunikacija, prilagajanje so le nekatere vrednote, ki so jih otroci razvijali skozi dvourni program tedenske vadbe in prikazali na srečanju. Srečali so se tudi s sodelovanjem v plezalni navezi in se izkazali v plezalnem znanju pred še številčnejšo publiko na tribuni. Po otrocih so prišli na vrsto še starši in vabilu, da se preizkusijo v plezanju, se jih je odzvalo kar nekaj. Čestitke za pogum!

Med prireditvijo smo se vsi skupaj posladkali. "Miza dobrot" je bila polna slastnih peciv in čokoladic, se tako malo okrepčali in si zaželeli veliko energije ter dobrega počutja. Voščili smo si srečno v prihajajočem letu, otrokom pa še posebej, da bi še naprej redno obiskovali naše vadbe.

Hvala vsem vaditeljem za skupaj izvedeno popoldne. Sodelovalo nas je kar 16, za vse skupaj pa smo potrebovali 3 ure in pol. Hvala Tomiju za postavitev ozvočenja. Po dogodku smo se nagradili z okusno večerjo in druženjem v gostilni Ribnik Golob. Več z dogodka, vabljeni, si lahko ogledate v foto galeriji.

Dogodek, ki ga imamo na klubu že vrsto let, ponovimo tudi naslednjega decembra. Podobnega ali še boljšega. S tako ekipo vedno!

Srečno!

V soboto, 8. oktobra 2022, je ekipa zagnanih plezalcev popestrila podobo našega največjega objekta v upravljanju - Brežiške velikanke. Ta je bogatejša za 5 smeri v fluorescentno zeleni barvi, ob tem pa je mogoče med štirimi smermi v glavnem, previsnem delu stene plezati tudi najrazličnejše kombinacije. Vse smeri so lažje do zmerne težavnosti, sploh prehodi preko stropa.

Akcija se je, kot je to stalna praksa, začela s skrbnim načrtovanjem: izboru oprimkov je sledilo pogajanje in nakup, nabava vijakov, "lov na dobavo", ki je bila predvidena že za soboto poprej, ko so bili vsi v nizkem štartu, nato prevzem in zlaganje robe, komunikacija z udeleženci/delavci ... in končno izvedba: nabava hrane, priprava opreme, oder, kup pripomočkov. Tako sta na omenjeno drugo oktobrsko soboto ob 8. uri začela vodja akcije Grega Srpčič in pomočnik Grega Miklič pripravljati teren, nekaj čez 9. uro sem se pridružil sam, kmalu nas je presenetil še Rok Molan ter v popoldanski izmeni Klemen Glas. Ekipa je, s krajšim premorom za kosilo, ves dan ustvarjala, jutranjo družbo mladih mažoretk so popoldne nadomestili obiski naših domačih in poznanih, že v trdi temi se je oder znova približal tlom, prizorišče je bilo pospravljeno, nekatere smeri tudi že stestirane, steno smo popolnili še z manjkajočimi smermi, ki so ostale od pomladnega tekmovanja v balvanih.

Zdaj pa, mladi in mladi po srcu, le pogumno na vrhove! Smeri na naši velikanki so vse po vrsti, nove in stare, lepe in komaj čakajo, da se boste čez zimo spoprijemali z njimi. Prijetno pležo želimo!

Konec maja smo zaključili Šolo ŠP pomlad 2022. Šole se je udeležilo 7 tečajnikov, izpit pa je uspečno zaključilo 6 tečajnikov, ki so si pridobili naziv pripravnik šprtnega plezanja. Plezali in družili smo se v dvorani OŠ Brestanica, v ŠD Brežice, Armeško, po plezalnih centrih, Krk 2dni, Omiš...Nabrali smo kar nekaj plezalnih izkušenj, tako da čestitke vsem in srečno na plezani poti. Hvala tudi vsem vaditeljem za iskreno sodelovanje in pomoč pri izvedbi tečaja.

Čaka nas še zaključek in podelitev diplom. Pripravniki: akcija!

Se vidimo v skali, 

Sandra

V soboto, 14.5.2022, je v Trbovljah potekala predzadnja tekma Vzhodne lige v težavnosti.

Plezalce in plezalke PAK in ŠPO Brežice je spremljal Kajetan Voglar.

Tekmovanje se je začelo z plezanjem mlajših in starejših cicibanov. PAK in ŠPO Brežice sta imela predstavnike le pri starejših cicibanih. Bor Klenovšek se je uvrstil na odlično 4. mesto. Pri cicibankah je bilo pa kar šest tekmovalk, izmed katerih se je najbolje uvrstila Moškon Zoja na 19. mesto. Sledile so ji Lubšina Lana na 21. mestu ter Sluga Ida na 23. mestu. Ebner Lejla, Zorko Kim in Župančič Jevšnik Žana pa so si delile 30. mesto.

Sledil je nastop mlajših dečkov in deklic ter starejših dečkov in deklic skupaj s kadeti in kadetinjim. Vsi so si delili iste smeri. Za klub so plezali štirje predstavniki. Najbolje se je pri dečkih uvrstil Umek Gal na 19. mesto, za njim je bil Grmšek Gal na 27. mestu. Deklice so pa bile malo boljše z Mešiček Katjo na 15. mestu in Omerzu Vito na 25. mestu. V kategoriji starejših dečkov je nastopili Klenovšek Sven in si priplezal 10. mesto, smalo za njim pa sta se uvrstila Žigante Gašper in Petršič Miha na 18. mestu. Pri starejših deklicah smo imeli  le eno predstavnico, Grašak Julijo, ki se je uvrstila na 16. mesto. Za zaključek je pri kadetih nastopil Knez Jure in tekmovanje zaključil z 9. mestom.

Organizacija tekme je bila na nivoju, le v kategoriji mlajših deklic je zaradi velikega števila tekmovalk prišlo do zamude.

PAK

Tekma Vojnik

V nedeljo, 24.4.2022, je v Vojniku potekala 4. tekma Vzhodne lige, tokrat v težavnosti. Udeležba mladih plezalcev Vzhodne Slovenije je bila najštevilnejša letos. Plezalce PAK in ŠPO Brežice je tokrat spremljal Kajetan Voglar.

Začelo se je z sočasnim plezanjem mlajših in starejših cicibanov. Pri starejših cicibanih smo imeli le enega predstavnika, Bora Klenovška, ki se je uvrstil na odlično 4. mesto. Pri starejših cicibankah je za klub plezalo več tekmovalk, tako iz brežiške kot iz krške skupine. Najbolje se je uvrstila Ebner Lejla na 19. mesto. Sledile so ji še Sluga Ida na 27. mestu ter Lubšina Lana, Moškon Zoja, Zorko Kim in Župančič Jevšnik Žana, ki so si delile 31. mesto.

V drugem delu tekme so nastopili mlajši dečki in deklice ter starejši dečki in deklice skupaj s kadeti in kadetinjami, ki so si delili iste smeri. Pri mlajši kategoriji smo imela po enega tekmovalca in tekmovalko. To sta bila Umek Gal, ki se je uvrstil na 18. mesto in Mešiček Katja, ki se je uvrstila na 15. mesto.

Pri starejših dečkih je najbolje odrezal Klenovšek Sven na 12. mestu, sledila sta mu še Petršič Miha na 17. ter Žigante Gašper na 18. mestu.

Pri dekletih sta pa nastopili Sluga Eva z zelo dobrim 5. mestom in Grašak Julija na 15. mestu.

Tekmovanje je bilo odlično organizirano, brez zamude in hitrim zaključkom. Smeri so bile dobro postavljene, da so vsi tekmovalci lahko priplezali vsaj do polovice smeri, vendar le najboljši so zmogli priplezati blizu ali do vrha.

Vsi rezultati vseh tekem Vzhodne lige so na ogled na climbers.si in v galeriji.

Kajetan Voglar

V soboto, 9.4.2022, je bila balvanska tekma, 3. tekma Vzhodne lige, v Novem mestu. Udeležba s strani našega kluba je bila številčna, otroke pa sta spremljala naša trenerja Grega Cerjak in Kajetan Voglar.

V kategoriji starejših cicibank so se najvišje uvrstili Ebner Lejla in Lubšina Lana, ki sta si delili 26. mesto.  Ostala dekleta v tej kategoriji so dosegla:  Moškon Zoja 28. mesto, Zorko Kim na 31. mesto ter Sluga Ida in Župančič Jevšnik Žana, ki sta si delili 33 mesto.

Nasledja katagorija so bili mlajši dečki in deklice, kjer se je pri deklicah najvišje uvrstila Mešiček Katja na 15. mesto. Sledila ji je Omerzu Vita na 29. mestu. Pri dečkih sta nastopila Umek Gal z uvrstitvijo na 11. mesto ter Grmšek Gal na 24. mesto.

Za konec tekme so skupaj nastopili starejši dečki in deklice ter kadeti in kadetinje. Res lepo in pohvalno presenečenje nam je pripravila Sluga Eva v kategoriji starejših deklic, B licenca, z uvrstitvijo na 1. mesto. Čestitke! Žigante Gašper, je končal na 13. mestu v kategoriji starejših dečkov, Knez Jure pa je bil med kadeti 10.

Organizacija samega tekmovanja je bila pohvalna, le plezalni problemi so se izkazali za zelo težke in so za premagovanje le teh imeli težave številni mladi plezalci. Z načrtno vadbo bodo sčasoma postali lažji tudi načim mladim tekmovalcem. Pogumno naprej. Nabiranje izkušenj je tudi eno od pomembnih vodil tako na športnem področju kot za življenje. Vse prikazano v galeriji.

Čestitke vsem.

Kajetan Voglar

V soboto, 19.3., smo se zbrali klubi vzhodne Slovenije na prvi pokoronski tekmi Vzhodne lige.

Novdušeni smo zgodaj zjutraj vstopili v športno dvorano v Radljah, ki je cel dan pokala po šivh od navdušenih tekmovalcev in gledalcev. Barve PAKa in ŠPO Brežice je zastopalo 15 plezalcev.

Pri starejših cicibankah so plezale in dosegle rezultate: Ebner Lejla 13.mesto, Lubšina Lana 30. mesto, Moškon Zoja 16 mesto, Zorko Kim 30.mesto, Zupančič Jevšnik Žana 28. mesto. Starejši ciciban, Bor Klenovšek, je zasedel 7.mesto.

Mlajši deklici sta si priplezali: Mešiček Katja 8. in Omerzu Vita 23. mesto. Mlajši Dečki pa: Gal Grmšek 29. mesto in Gal Umek 14. mesto.

Smeri so postajale težje, nastopile pa so še najstarejše kategorije. Trije starejši ečki so se uvrstili: Sven Klenovšek na 12. mesto, Gašper Žigante na 14. mesto, Miha Petrišič pa je bil 18. Pogumno je nstopil tudi kadet Jure Knez, ki je bil po preplezanih obeh smereh na koncu 7.

Nekateri naši plezalci so se prvič srečali s plezalno tekmo. Trema je bila kar prisotna. Pričakovali so morda lažje smeri, vsi nastopajoči pa domov odšli z nasmeškom na obrazu. Pred njimi je nova, tokrat bolder tekma na domačem prizorišču v Brežicah.

Med novoletnimi počitnicami smo trenerji PAK povabili aktivne mlade plezalce na plezalni izlet v plezalni center Frikšn v Novo mesto.

Povabilu se je odzvalo kar 11 otrok in moram povedati, da so res uživali. Obisk Frikšna je prava zabava in trening hkrati. Plezalci so pridno sodelovali v vseh fazah treninga: ogrevanju, plezanju in raztezanju. Plezali smo skoraj tri ure in bi še, če ne bi začele popuščati blazinice na prstih in dlaneh. "Tejp je delal"  in pomagal 100/h.

Otroci bi če in ne bi odnehali, vendar je bilo  potrebno zaključiti v polnem zagonu, da je ostala želja po ŠE. Ja, še se vrnemo. Slike v galeriji.

Hvala tudi vsem trenerjem: Gregi, Kajetanu, še drugemu Gregi in Sandri.

Vremenarji so napovedali, da bo sobota najlepši dan v tednu. Super. Gremo nabrat kakšnega klopa in balvanirat v Oplotnico. Granit čaka. Zgodaj se zbudimo in zunaj dež. Eh, nekako se ne zmenimo ne za plohico, niti za radarsko sliko padavin in vseeno optimistično gremo. Načrt je bil preiskati sektor Cekrov Bum v Oplotnici, in če bo ostal čas delček sektorja Fotr – Binetov raj. V Laškem nas dohiti »bajkdoktor mafija« s svojimi »DH kravami«, ki gre v kolesarski park na Mariborskem Pohorju. Seveda smo morali skupaj na kavo in potem vsak na svoj način v Pohorske skale.

Ko smo parkirali poleg male hidroelektrarne v Oplotnici, je vse zgledalo mokro, zato je naš optimizem začel padati. Nekako se orientiramo in gremo proti prvim kamnom. Moja pričakovanja niso bila visoka, saj sem na dosedanjih obiskih pohorskih balvanov navadno naletel na zelo strm teren in slabe ali skoraj neobstoječe možnosti za pristanek ob padcu. Tako velikokrat kakšnega lepega balvana niti nisem poskusil, ker se mi je zdelo prenevarno, saj bi se od padcu odkotalil po skalah in koreninah v dolino. Tu je bila povsem druga pesem, lahek dostop in za čuda zelo lepi »landingi«, poleg tega pa je bila skala presenetljivo suha. Ob tem pogledu so se nam vrnili nasmeški na obraz. Iris je razpakirala, z Rokom sva seveda morala pregledati vse balvane in akcija. Ogreli smo se v lažjih balvanih. Iris se je borila z zelo lepim problemom Podest (5A) in ga kasneje tudi splezala. Poizkusila je tudi balvan Under pressure (6A), a ji je zmanjkalo čisto malo poguma za kar zahteven »top out«. Naslednjič ji zagotovo uspe. Z Rokom sva medtem splezala kar nekaj problemov in tudi zame enega najlepših balvanov, kar sem jih plezal na Pohorju: Glej in se čudi, kar ti Pohorje nudi (6B+). Mislim, da že samo ime pove vse. Nekaj težjih smeri je imelo mokre »top out-e«, zato jih niti nisva probala. Bodo počakali na naslednji obisk.

Pospravimo in se odpravimo v drugi del istega sektorja - približno 10 minut hoje po gozdu. Ko se »utaborimo«, imamo najprej piknik. Pregledamo balvane, ki jih je v tem delu sektorja malo manj. Eden je bil res zelo visok, pod njim pa strmo skalnato pobočje, zato se odločiva, da ta balvan spustiva in plezava le na balvanu Fontblok, na katerem je precej problemov. Ponesreči najdeva kamen, ki ga ni v vodničku, na katerem je kot kaže nekaj lažjih problemov. Super, da se malo ogrejemo nazaj. Drugih lažjih problemov tu ni, zato se Iris zaposli s fotoaparatom, Rok in jaz pa s problemom Summertime madness (7A), ki se začne sede, po majhni tanki poki preči celoten balvan in na koncu sledi še »top out«. Rok ga je v nekaj poskusih le premagal, meni pa je delal probleme en zelo majhen »krimp«. Bo treba še malo ojačati prste. Je bil pa to zame odličen trening.

Sprehodimo se do avta, preparkiramo in gremo pogledat še Binetov raj ter nekaj drugih balvanov v sektorju Fotr. Ura je bila že blizu sedem zvečer in od plezanja ter hoje smo bili že kar utrujeni, zato je bil v planu bolj ogled kot resno plezanje. Na srečo je bil dostop zelo kratek, kakšen kilometer po cesti in samo kakšnih 100 metrov, ampak to zelo strmih 100 metrov, po gozdu. Pregledamo balvane, se še malo sprehodimo do balvana Platofukič, ki je res impresiven, na njem je ogromno različnih težkih problemov, ima pa tudi super pristanek. Definitivno ga obiščemo naslednjič.

Z Rokom v Binetovem raju poskusiva nekaj lažjih problemov in tik pred mini plohico in temo se vrnemo k avtu ter se odpravimo domov.

Spisal Gregor Srpčič (fotkala Iris Jeler in Rok Molan)

Še več fotografij si lahko ogledate v fotogaleriji.

V soboto, 9. 5. 2020, so se končno poklopili čas, vreme in sproščeni ukrepi zaradi Koronavirusa in smo šli - na balvane v Kamniško Bistrico, ki očitno doživlja pravi preporod. Ekipo, ki je skoraj prezgodaj štartala iz Krškega, smo sestavljali Rok, Iris in jaz, hladilna torba, ter dva velika »crash pad-a«.

Ob 9-ih zjutraj smo se že zapeljali mimo planinske koče v Kamniški Bistrici in parkirali na velikem parkirišču pri Spominskem parku. Po začetni kalibraciji s »po domače narejenim«, a dovolj natančnim vodničkom, smo se hitro odpravili proti sektorju Krava, v katerem je le en velik kockast balvan, na katerem naj bi bilo nekaj lažjih problemov. Hitro smo ugotovili, da problemi v platkah, kljub nizkim ocenam, niti niso tako lahki. Iris si je na tem kamnu priborila nov 5A, Poč, ki poteka po zelo lepi poki. Z Rokom sva se v tehničnih 6A-jih zelo dobro segrela za glavni cilj dneva – sektor Podpintarska peč.

Odpravimo se nazaj proti parkirišču, ki je bil sedaj že skoraj poln. Z Rokom opazujeva avte in sva presenečena, da imajo vsi avti neke plezalne nalepke, da vsi iz avtov vlečejo blazine…medtem Iris raje uživa v lepih pogledih na okoliške gore. Zelo lep je bil predvsem pogled na še vedno zasneženo Skuto.

Iz avta vzamemo zaloge hrane in se brez nekih pričakovanj odpravimo proti prvim balvanom v Podpintarski peči. Glede na vodniček, večina balvanov leži blizu struge oziroma v strugi, dostop naj ne bi bil dolg in tudi ni. Po nekaj minutah hoje pridemo do glavnega dela sektorja in potem presenečenje. Balvani so veliki in res lepi, pristanki pod balvani varni in ravni, pod skoraj vsakim balvanom pa »crash pad-i« in ogromno plezalcev. Počutil sem se, kot da smo prišli v Font, samo z lepšim pogledom na gore. Najprej smo si balvane ogledali in hitro začeli s plezanjem. Plezali smo balvane do težavnosti 7B. Iris si je priplezala dve novi petici. Rok je, poleg (zanj) lažjih balvanov, na »flash« preplezal Kastrator (6C) in Bajonet (7A+), potem je poskušal v težkem 7B balvanu Prasila, ki bo počakal na naš naslednji prihod. Meni je uspelo preplezati nekaj balvanov z oceno 6B in po nekaj poskusih tudi Kastrator-ja (6C). Preizkusil sem tudi »krimpe« in gibe v previsnem Bajonet-u, veliko kože in moči pa mi je pobrala tudi Petka za zabavo (6B+), ki je meni osebno eden lepših problemov, kar smo jih plezali ta dan.

Vsi zelo utrujeni od celodnevnega balvaniranja, smo se odpravili proti balvanu Ovca. Vmes smo si za naslednje obiske ogledali balvane v strugi. Na Ovci sva z Rokom splezala še nekaj balvanov z oceno 6A – 6B, za kaj več ni bilo energije, saj je bilo sonce že za gorami, ura pa že skoraj osem zvečer. Sledil je še kratek sprehod do avta in zasluženo mrzlo pivo iz hladilne torbe.

Nad balvaniščem v Kamniški Bistrici smo bili vsi trije pozitivno presenečeni, problemi so težki, ampak res zanimivi. Očaral nas je tudi plezalski »vajb«, ki ga je bilo čutiti v gozdu in seveda dobri pristanki. Tako si brez strahu, da si ob padcu polomiš kakšno kost ali se skotališ v dolino. Med plezalci smo opazili tudi kar nekaj aktualnih in bivših članov reprezentance, ki ustvarjajo in iščejo nove težke probleme.

Že glede na vodniček, nismo videli (kaj šele probali) niti polovice balvanov v tem sektorju. Preostala dva sektorja nismo imeli časa obiskati. Po pogovorih z ostalimi plezalci je tu še ogromno lažjih in težjih problemov, ki jih niti ni v vodničku, tako je dela v Kamniški Bistrici še ogromno. Meni daleč najlepše balvanišče v Sloveniji, kar sem jih do danes obiskal in KOMAJ ČAKAM, DA GREMO SPET!

Spisal Gregor Srpčič (fotkala Iris Jeler in Rok Molan)

Še več fotografij si lahko ogledate v fotogaleriji.

V torek, 3. marca 2020, smo v dvorani OŠ Brestanica izpeljali Odprto občinsko prvenstvo za osnovnošolce v težavnostnem plezanju. Prijavili so se lahko vsi otroci iz brestaniške, krške in brežiške vadbe ŠP ter vsi ostali osnovnošolci iz občine Krško in OŠ Kostanjevica na Krki.

Na dan tekme je bilo prijavljenih 97 otrok, tekme pa se jih je na koncu udeležilo 55 in še 2 izven konkurence. Organizatorji smo še kar zadovoljni z udeležbo, glede na to, da so bile na isti dan še druge prireditve (glasbeni nastopi ipd.). Takšna tekma je lepa priložnost, da se otroci prvič spoznajo s tekmovalnim vzdušjem, se spoprimejo s tremo pred nastopom in tudi z morebitnim razočaranjem, ko za las uidejo stopničke in medalja. Ravno zato si vsi zaslužijo pohvalo, mi pa smo prav vsakega nagradili z diplomo za udeležbo. Upamo, da bo za marsikoga tekma dodatna motivacija za obisk vadb v prihodnje.

Rezultati - 1. triada - Cicibani in cicibanke 

Rezultati - 2. triada - Mlajši dečki in mlajše deklice 

Rezultati - 3. triada - Starejši dečki in mlajše deklice 

Več fotografij si lahko ogledate v fotogaleriji.

V času počitnic imajo naši tekmovalci skoraj vedno željo opraviti kakšen trening. Ker seveda trenerji to z veseljem slišimo, se ponavadi odpravimo na kak krajši "izlet" do najbližje bolderce ali pa v skalo. Tokrat smo se podali v Balvanijo. Moram reči, da se količina plezalcev res povečuje. Komaj smo našli nekaj prostora za ogrevanje in kasneje za plezanje. Da na hitro omenim še kateri tekmovalci so se tokrat udeležili treninga; to so bili Eva, Simona in Anžej.

Po ogrevanju smo že napadli balvane, najprej malo lažje potem pa vse težje. Vsak je našel problem, ki mu je delal težave in njem posvetil malo več časa. Problemi ki so se pojavljali so bili različni, "težave" z dinamični gibi, eni z razmakom med grifi drugi pa samo z zaključkom bolderjev. Po nekaj urnem druženju smo hitro ugotovili, da smo porabili svo energijo ki smo jo premogli in smo se odločili, da s plezanjem zaključimo, vse nepreplezane balvane pa "prišparamo" za naslednje obiske.

Ta vikend je bila "končno" na sporedu težavnostna tekma Vzhodne lige. Lahko rečemo tisto pravo plezanje :)

V jutranjih urah so seveda tekmovanje začeli naši najmlajši. Tokrat smo imeli enega predstavnika pri starejših cicibanih in dve predstavnici pri starejših cicibankah. Treba je poudariti da je bilo starejših cicibank kar 68, kar je res veliko za eno kategorijo. Pa začnimo najprej z fanti, Gal je letos novinec na Vzhodni ligi in pridno nabira izkušnje. Tokrat je plezal dobro, malo pa so ga zmedli oprimki, katere šele spoznava, tekmovanje je končal na 21. mestu. Pri cicibankah sta plezali Vita in Katja. Katja je prav tako med novinkami letošnje vzhodne lige, je dosegla 23. mesto, kar ni kar tako. Vita pa si je še z kar nekaj tekmovalkami na koncu delila 30. mesto.

Ob enih so bili tu že naši malo starejši. Tokrat v zasedbi; Sven, Anžej, Eva, Simona in Špela. Sven in Anžej sta dobro napredovala po smereh. Sven je zasedel 12. mesto, Anžej pa je na svoji prvi težavnostni tekmi plezal super, za še višjo uvrstitev mu je zmanjkal samo še kakšen gib. Na koncu je dosegel odlično 6. mesto. Pri dekletih, ki jih je bilo ponovno veliko, sta si Simona in Špela z več tekmovalkami delili 30. mesto. Naša dolgoletna tekmovalka Eva pa je pokazala vse kar zmore in plezala malo nervozno a vseeno suvereno. Na koncu je stopila na svoje prve stopničke in tekmovanje končala na 3. mestu!

Vsem tekmovalcem čestitam za odlične rezultate, samo tako naprej!

Letošnji organizatorji tekem Vzhodne lige so se odločili speljati dve tekmi v hitrosti. Za nami je tako že druga letos. Mladi plezalci so svojo eksplozivnost in hitrost premikanja po steni tokrat preizkusili v Celju. Sama konfiguracija celjske stene, oprimki, nagib so identični in po pravilih IFSC - mednarodne športnoplezalne zveze. Za otroke so porazporedili le postavitev oprimkov. Lestvina v nebo, bi lahko rekli postavitvi, vendar le taka je omogočala, da so otroci razvili zanimive in ekonomične tehnike, hitrosti pa neverjetne. Najhitreje je smer preplezal oz. pretekel kadet, s časom 5:34 sek. Z veseljem in v ponos je bilo med tekmovalkami spremljat tudi aktualno mladinsko svetovno prvakinjo Saro Čopar, ki je v svoji kategoriji starejših deklic zmagala za las. Konkurence v slovenskem merilu tako ne manjka.

Tokrat smo imeli Pakovci tri plezalce v osmini finala. Po tem, ko so plezali v kvalifikacijah dvakrat - s soplezalcem plezata hkrati, nato zamenjata strani - so se vsi trije uvrstili med 16 najboljših. V osmini pa se tekmovanje nadaljuje tako, da imajo le eno možnost plezanja s soplezalcem, v četrtfinale napreduje hitrejši. 

Starejša cicibanka, Katja Mešiček iz ŠPO Brežice, je osmino zaključila na 10. mestu B skupine. Izločila jo je tretja tekmovalka v skupni razvrstitvi. Tudi Eva Sluga, PAK,  je dobila hudo nasprotnico, prvo v skupni razvrstitvi V lige. Tako ji je le ta za za las ušla. Eva je zasedla pri mlajših deklicah 11. mesto v B skupini. Najhitreje in najbolj zbrano je tudi tokrat plezal Anžej Resnik, PAK, vendar mu je konkurent v njegovi skupini mlajših dečkov pobegnil za nekaj stotink. Bravo vsem trem! Za dve mesti je osmino finala zgrešil tokrat debitant na tekmah, Gal Umek, PAK. Med starejšimi cicibani je zasedel 18. mesto. ŠPO Brežice so zastopali še starejši deček, Gabrijel Babič Vrabec, ki mu tokrat kombinatorika ni stekla. Vseeno je zasedel 10. mesto v B skupini. Juliji Grašak je zdrs na prvem stopu malo pobral koncentracijo. Zasedla je 26.mesto med mlajšimi deklicami v B skupini. Tokrat jo je klubska konkurentka, Špela Vračun, prehitela za eno mesto. Vita Omerzu je zasedla končno 31. mesto pri starejših cicibankah B skupine. PAK sta zastopala tudi Sven Klenovšek, mlajši deček in Simona Kozole, mlajša deklica. Zasedla sta 18. oz. 27. mesto v B skupinah. Čestitke vsem za borbenost!

Hitrost smo trenirali v Brežicah in Brestanici, kolikor nam je bilo omogočeno. Prav je, da se otroci seznanjajo in trenirajo vse oblike športnega plezanja, saj se vse tri: hitrostno, balvansko in težavnostno plezanje izvajajo tudi v Svetovnem pokalu in na Olimpijskih igrah.

Pred nami je še pet tekem V lige: štiri težavnostne in ena balvanska. Tu smo v klubu bolj doma. Še vedno pa želimo, da otroci niso obremenjeni z rezultati. Da se sicer udeležijo tekem, če jih povabimo oz. imajo željo, vendar čimmanj obremenjeno, da le dajo maksimum od sebe. Vsako udejstvovanje na nekem tekmovanju otroku zviša samozavest, otrok se gradi za prihodnost, pa najsi je dosegel zanj odličen ali pa slabši rezultat. Zato le pogumno novim izzivom naproti.

Malo pozno, a vseeno bolje sedaj kot nikoli. Za vikend se je v Slovenj Gradcu odvijala prva tekma Vzhodne lige 2020. Tokrat je bila prva tekma hitrostna, tako da je bil glaven namen tekme zadeve opraviti čim hitreje, ker pa pri nas nihče tega ne počne pogosto in nismo fokusirani na hitrostno plezanje, je bil glaven namen zabava.

Zjutraj na vse zgodaj so tekmovali naši najmlajši. V kategoriji mlajših cicibanov je plezal Bor Klenovšek. Kot sedaj verjetno že vsi veste, pri najmlajših ne beležimo rezultatov ampak je važno sodelovati. Bor pa mi je po tekmi zaupal da bi njegov čas zadostoval za 4. mesto med vsemi tekmovalci, prav tako pa je dodal da komaj čaka da bo nastopil v kategoriji, kjer bodo rezultati tapravi.

Kmalu po njihovi tekmi so bili tu že starejši cicibani in cicibanke. Tu sta plezali Vita Omerzu in Katja Mešiček. Vita je v svoji kategoriji zasegla 19. mesto, Katja pa 35.

Ob 13:00 so sledili že mlajši dečki in deklice, tu imamo kot je v navadi največ predstavnikov. Pri mlajših dečkih so plezali Anžej Resnik, Sven Klenovšek in debitant na tekmah vzhodne lige Jakob Mlakar. Anžeju se je uspelo prebiti v izločilne boje, kjer pa je že v četrtfinalu plezal proti najhitrejšemu, kateremu žal ni bil kos in je tekmo končal na 4. mestu B skupine. Sven je tekmo končal na 8. mestu, Jakob pa na 22. Pri mlajših deklicah je bila zaradi bolezni odsotna Simona Kozole, verjamem pa da je vseeno na daljavo navijala za svoje sotekmovalke in sotekmovalce. Kljub eni odsotnosti smo imeli na tekmi 3 predstavnice, Evo Sluga, Špelo Vračun in Julijo Grašak. Julija je zasedla 15. mesto, Špela 20. In Eva 9. mesto.

Takoj za mlajšimi so bili na vrsti še starejši, tu smo tokrat imeli samo enega predstavnika, Gabriela Babič Vrabca, tekmovanje pa je zaključil na 9. mestu.

Z današnjim dnem smo zaključili jesensko šolo športnega plezanja 2019 za odrasle. 13 udeležencev se je urilo in 10 vikendov uživalo v skalnem plezanju, posavskih umetnih stenah, balvanskem centru, PC Celje. Danes so imeli na brestaniški steni še preizkus znanja, tako praktični kot teoretični. Želim jim, da se veliko ukvarjajo z novim osvojenim športom ter srečno in veliko preplezanih smerc tako v plezališčih kot na umetnih stenah. K uspešnemu zaključku je pripomoglo tudi 15 klubskih športnih plezalcev, vaditeljev in trenerjev. Hvala.

Udeleženci: Goran, Valerija, Darja, Andreja, Mojca, Martina, Barbara, Maja, Franci, Klemen, Eva, Leon in Rok. ČESTITAM!

Spomladi ponovno akcija?  

V torek, 03.12., smo se v popoldanskih urah zbrali vaditelji plezalnih vadb za otroke PAKa v Športni dvorani Brestanica. Pripravili smo plezalno, gibalno in zabavno srečanje za naše mlade plezalce. Tradicionalno, decembersko. 

Strategija je bila letos drugačna. Prireditev ni imela tekmovalnega pridiha. Otroci so se preizkusili na treh poligonih, na katerih so prikazali znanje, ki ga pridobivajo na rednih vadbah. Motorično, plezalno ter vrednote: zaupanje, upoštevanje, spodbujanje... v navezi. 

Vabilu se je odzvalo preko 80 otrok in še več staršev, ki so v številčni predstavi navijali za svoje najmlajše. Po otrocih so prišli na vrsto tudi starši. Povabilu, da se tudi oni preizkusijo v plezanju, se jih je kar nekaj odzvalo. Čestitke!

"Mizica pogrni se" je bila bila proti koncu prireditve omizje, polno dobrot in pijač. Hvala staršem za tak sladek odziv. Hvala tudi vsem vaditeljem za skupaj izvedeno idejo. Izkazala se je za dobro. Veliko otrok je srečanje takoj tudi  pohvalilo s svojimi prvimi intervjuji. Galerija.

Dogodek, ki ga imamo na klubu že vrtsto let, ponovimo naslednjega decembra ponovno. Podobnega ali še boljšega. S tako ekipo vedno!

Srečno!

V soboto, 16.11.2019, smo se s tečajniki jesenskega tečaja športnega plezanja odpravili proti plezalnemu centru Celje, da preizkusimo še njihovo velikanko. Vreme je bilo turobno in deževno, v srčkih nam je pa kar igralo, saj se nam je obetalo veliko nam primernih in predvsem dolgih smeri. Seveda niso šli plezat samo tečajniki, ampak tudi kar nekaj ostalih članov kluba. Na koncu se nas je pod steno zbralo kar 25. Naredili smo gužvo, da ni bilo tam nikomur nič jasno. Ko pridejo PAKovci na sceno, je prava frka, ne šmirglamo nobenga! 

Celjska velikanka je prava lepotica med slovenskimi umetnimi stenami, smeri pa dovolj za vse in vsakogar. Lahke, težke, ravne, previsne, različni tipi grifov in predvsem dolge, dolge, juheeej! Trenutna generacija tečajnikov je samo za pohvalit. Zagnali so se v smeri, kot da plezajo že več let. Jasno, pleza se samo v vodstvu, ker top-rope je za začetnike. Pa bognedaj, da bi počivali vmes, na moč, do konca, drugi grifi ne obstajajo, a ne Klemen? Ni to šport za pussyje. Aja, tudi auto-belay ni kar tako. Priplezaš na vrh, malo počakaš in se odženeš, potem pa upaš, da avtomatika res zagrabi. Vsi smo preživeli, edino malo dihaš, ko prideš dol. 

Za red, mir in disciplino smo skrbeli trije vaditelji (Gregi, Cerko in Martin), kasneje sta se pridružila še Špili in Maja. S plezanjem smo začeli malo po 9. uri in zaključili ob 14. uri, ko roke niso več ubogale, blazinice na prstih so šle, v želodčkih pa je že pošteno krulilo. Smer via Picerija Picikato! Kar se je izkazalo za zelo dobro odločitev. Hvala za namig, Goran! 

Še nekaj suhoparnih podatkov. Zbralo se nas je 25 (Klemen Glas, Martina Tomažin, Mojca Banič, Martin Bedrač, Gregor Miklič, Špela Gerjevič, Nataša Kalin, Rok Prah, Leon Baumkirher, Maja Blaznik, Darja Sedaj, Nika Ogorevc, Goran Hribar, Jernej Špiler, Maja Stopar, Branko Đukić, Mateja Pšeničnik, Valerija Bogovič, Andreja Malus, Eva Tadič, Gregor Cerjak, Mateja Felicijan, Svit Lazar, Gregor Urek in Naja Zoja Urek). Plezali smo slabih 5 ur, vozili smo se skupaj v avtih in se tako obnašali na moč ekološko, pojedli kar nekaj pic, popili dosti piva in skupinsko zdemolirali tri zelo posrečene sladice. Ocena: čista petka! 

Kot se spodobi, smo za zaključek treningov tekmovalcev letos pripravili krajši izlet v ljubljansko Bolder Sceno. Tokrat žal brez slikic, saj smo bili vsi preveč zagreti za plezanje.

V soboto smo se v popoldanskih urah odpravili proti Ljubljani, kjer so pred kratkim otvorili nov plezalni center, katerega do sedaj še ni obiskal nobeden izmed naših tekmovalcev, tako da so se obiska v neznano vsi veselili.

Na pot smo se podali v dveh skupinah, prvi avto je vozil Rok, sopotnica je bila Lina, zadaj pa so ju spremljali Bor, Sven in Anže, v drugem vozilu pa smo sledili; jaz (Ambrož), Simona, Vita in Anžej. Takoj po prihodu smo si vsi hitro ogledali nov center in bili navdušeni nad velikostjo in izgledom sten. Po krajšem ogrevanju smo se že podali v stene. Bolderji so padali eden za drugim. 4 ure plezanja so hitro minile, na koncu pa smo bili vsi čisto izmučeni, brez kože in nekateri tudi z nekaj odprtimi žulji. Vse to je del plezanja.

Vsi se že veselimo naslednjega podobnega izleta!

Dan odprtih vrat na brežiški velikanki, dne 07.06.2019, smo izdatno oglaševali na naši spletni strani, na Facebooku in preko elektronske pošte. Temu primeren je bil tudi obisk. Predstavitve športnega plezanja se je udeležilo 38 otrok in odraslih, kar je zelo lepa številka. Med njimi je bilo tudi nekaj bodočih tečajnikov jesenske šole športnega plezanja.

Vaditelji smo se zbrali ob 17:40, napeljali 10 smeri in pripravili vse potrebno za obiskovalce. Poskrbljeno je bilo za plezalno opremo, pred samim plezanjem pa smo izpeljali še pravilno ogrevanje, razgibavanje in raztezanje mišic, da ne bi prišlo do kakšnih poškodb.

Vsi so bili zelo navdušeni nad plezanjem. Nekateri starši otrok iz vadbe  športnega plezanja so prikazali veliko mero vztrajnosti in večinoma splezali vse lažje smeri do vrha. Marsikdo se je poizkusil tudi v previsnih smereh, a jim je tam kmalu zmanjkalo moči. V previsu plezalec ob končanem plezanju zaniha daleč v dvorano in marsikateri odrasli se je spet spomnil na otroška leta. Najprej prestrašeni, nato blaženo nasmejani obrazi povejo vse.

Zaključili smo ob 20:50.

Pri pripravi in izvedbi predstavitve je sodelovalo 7 trenerjev in vaditeljev PAK:

Aleksandra Voglar, Martin Bedrač, Jernej Špiler, Maja Stopar, Gregor Cerjak, Brigita Kužner in Aljaž Motoh.

Letošnje leto je bila sezona Vzhodne lige kar malo razvlečena, vseeno pa se je vse končalo po petih tekmah in prav tako kot prejšnje leto, je bil zaključek v Celju. Edina razlika je bila, da smo bili letos prvič priča hitrostni tekmi na pravi in trenutno edini hitrostni steni v Sloveniji.

Tokrat je imela vsaka kategorija svoj štart. Se pravi da so zjutraj plezali samo mlajši cicibani in mlajše cicibanke. Vsi tekmovalci so plezali dvakrat, tako da so se poizkusili v obeh smereh, ki pa so bile načeloma identične. Naš najmlajši tekmovalec je bil tokrat ponovno Bor Klenovšek, v prvi smeri je imel čas okoli 35 sekund, isti čas pa mu je uspelo ponoviti tudi v drugi smeri.

Pri starejših cicibankah smo imeli 4 predstavnice. Evo Sluga, Evo Urbanica, Julijo Grašak in Vito Omerzu. Vse štiri so imele zelo podobne čase. Zasedle pa so sledeča mesta; Eva U. 34. mesto, Vita 29. mesto, Eva S. 28. mesto in Julija 24. mesto.  

Pri kategoriji mlajših dečkov sta tekmovala Sven Klenovšek in Gabriel Babič Vrabec. Svenu so hitrostne tekme zelo všeč, kar se je poznalo tudi pri rezultatu, na koncu je zasedel 15. mesto. Gabriel pa je svoj prvi hitrostni nastop končal na 19. mestu. Pri deklicah sta plezali Vračun Špela in Kozole Simona. Obe sta drveli po steni s skoraj isto hitrostjo, zato sta na koncu tudi zasedli 13. in 14. mesto.

Pri starejših smo imeli zaradi bolezni in odsotnosti tokrat samo enega predstavnika. To je bil Anže Božič, ki se je boril za stopničke na tekmi, prav tako pa tudi za stopničke v skupnem seštevku. Z malo smole je za manj kot sekundo zgrešil 8. mesto in tekmo končal na 9. mestu, kar ga za las ni pripeljalo do izločilnih bojev in možnostjo po boljšem rezultatu. V svoji kategoriji je tekmovanje tako končal na 4. mestu, prav tako pa je le za točko izpadel iz stopničk v skupni uvrstitvi, kjer je prav tako zasedel nehvaležno 4. mesto.

S to tekmo se je tudi zaključila še ena sezona Vzhodne lige. Moj komentar je, da se je sezona zaključila dokaj pričakovano, žal tokrat brez stopničk v skupnih seštevkih, a nič ne de, z delom in zagretimi tekmovalci se lahko vedno doseže še več. Se že veselimo naslednjega leta.

Pa so le prišli prvomajski prazniki ter z njimi težko pričakovani in skrbno planirani plezalni dopust v plezalsko meko – gozd Fontainebleau. Odpravo smo pričeli v petek, 26. 4. 2019, zvečer v Krškem z igro Tetrisa - zlaganja plezalnih blazin, hrane, pijače in prtljage v omejen prtljažnik kombija. Nato smo se v kombi naložili še Ambrož, Rok, Živa, Iris in jaz ter štartali proti Font-u. V Ljubljani smo pobrali še Tomaža in Rebecco, tako je bila naša ekipa popolna. Pred nami je bilo 15 ur vožnje, čez Avstrijo, Nemčijo ter polovico Francije.

V soboto ob 9ih zjutraj smo prispeli v Font, kjer nas je pričakal dež. Optimistično smo se odpravili na kavo in ko je nehalo deževati proti sektorju Slonček (L'elephant). Vzeli smo magnezij, plezalke, blazine in se sprehodili do balvanov. Vsi smo bili presenečani nad mivko v gozdu, ki zagotavlja prijetne »landing-e«, in čudovitimi balvani. Še posebej nad balvanom v obliki slončka, po katerem je plezanje trenutno prepovedano saj je skala preveč nestabilna. Po nekaj lažji problemih smo se kar hitro zapodili na težje balvane in odkrivali svoje meje in iskali svoje bete. Na žalost nas je po prvi pavzi iz plezališča pregnal dež.

Odpravili smo se proti naši hišici, ker smo imeli še časa smo na hitro obiskali mestece Barbizon in nato pot nadaljevali proti Fleury en Biere, kjer nas je pričakala Chantal s tortico dobrodošlice. Hišica je bila super, na voljo pa smo imeli tudi »game room« z biljardom, namiznim tenisom in drugimi igrami, da na deževen dan ne bo dolgčas. Še preden smo dobro razpakirali, se je že pekel žar. Po večerji smo dodobra stestirali »game room« in kaj kmalu odšli v posteljo, saj smo bili utrujeni od dolge poti in plezanja.

Naslednji dan smo se odpravili v sektor Cuvier Bas. Takoj, ko smo prišli v sektor je pričelo deževati. Našli smo večji previs se vrgli na blazine in igrali enko ter upali, da je le kratka ploha. Dež ni ponehal, zato smo se odpravili domov.

V ponedeljek je bilo vreme dosti lepše. Ponovno smo se odpravili v največje plezalno področje, sektor z imenom Cuvier Bas. Lahko bi rekli tudi center plezanja v Fontainebleau-ju oz. najbolj znano balvanišče, kjer smo preplezali kar nekaj težjih balvanskih problemov, glede na sposobnosti posameznika, bolj ali manj uspešno smo se preizkusili tudi v klasikah Marie Rose, Corto Maltese in Helikopter. Dan je bil res lep, zato smo do večera stiskali »krimpe«, polagali roke na »sloperje« in iskali »beto«.

Torek je bil dan za počitek, zato smo se z vlakom odpravili na ogled Pariza. Pogledali smo si glavne znamenitosti (Notredamsko katedralo, Eifel-ov stolp, Slavolok zmage…), predebatirali vse možnosti kako bi preplezali Eifel-ov stolp, kot pravi turisti šli v Mc Donald's in spili kavo v Starbucks-u.

Vsi spočiti in pripravljeni na nove podvige smo se v sredo odpravili v sektor Isatis. Kot po navadi smo začeli z lažjimi problemi za ogrevanje, potem smo si našli vsak svoje težje probleme s katerimi smo se borili do poznih večernih ur. Med pavzami smo se preizkusili tudi v »slack line-u« ter novih tehnikah metanja »frizbija«. Ko se je stemnilo nam še vedno ni bilo dovolj plezanja, zato smo prižgali nočne lučke in odšli do zloglasnega balvana Rainbow Rocket, ki ponuja najatraktivnejše skoke v Font-u. Seveda nismo bili edini norci, ki plezajo pozno v noč, tako je bilo ob poskusih navijanje v soju luči podobno navijanju na nogometnem derbiju. Domov smo se vrnili okoli polnoči in hitro vsi utrujeni zaspali.

Naslednji dan smo imeli prisilni »rest day«, saj je začelo deževati že ponoči in deževalo še celi dan. Dan smo si popestrili z družabnimi igrami in dobro hrano ter pijačo. Na srečo se peščenjak v Font-u zelo hitro posuši, zato smo vsi komaj čakali petek in odhod v ogromen sektor Trois Pignons, natančneje v del 95,2. Meni osebno je bil omenjeni sektor najbolj všeč, po ogrevanju smo preplezali nekaj tehničnih platk in preizkusili naše ravnotežje in trenje v zahtevnih »slab-ih«. Odšli na zasluženo malico naredili, po malici pa nas je iz plezališča ponovno pregnal dež. Rahlo žalostni smo se odpravili proti kombiju in domov na večerjo.

Deževje se je nadaljevalo še v sobotno dopoldne, ko smo spakirali našo prtljago nazaj v kombi in se v zgodnjih popoldanskih urah odpravili nazaj proti Sloveniji. Pot domov nam je popestrilo sneženje tik pred Nemško-Avstrijsko mejo. Zgodaj zjutraj v Nedeljo smo le prispeli nazaj v Krško in utrujeni hitro odšli domov spat.

Plezalni oddih je več kot izpolnil moja pričakovanja, čeprav bi si želel kakšen deževen dan manj in plezalni dan več. Vsi naporni treningi so bili poplačani. Uspelo mi je preplezati kar nekaj zame zahtevnih problemov, izpolnil sem svoj cilj, ostalo pa je tudi veliko odprtega. Upam, da se bom lahko redno vsako leto vračal v ta plezalni raj. Plezanje v Fontu je res nekaj posebnega, nič ni lahko, stopkov skoraj ni, »top out-i« so zakon, sloperji neverjetno držijo, kaj so to šalce? J Domov sem se vrnil navdušen in še bolj željen plezanja kot pred Font-om in seveda z novimi plezalnimi cilji. Kar pa je najpomembneje družba je bila več kot odlična, bili smo super ekipa, nikoli nam ni bilo dolgčas in v taki zasedbi se z veseljem odpravim kamor koli.

Pripravil Gregor Srpčič.

V soboto, 6.4.2019 smo se udeležili licenčnega seminarja, pod okriljem KŠP, ki je potekal na Fakulteti za šport v Ljubljani. 

Prisotni vaditelji: Mitja Kolman, Luka Jejčič

Prisotni inštruktorji: Jerca Miklič, Peter Sotelšek, Tjaša Trošt in Andrej Trošt

Sprva je bila predstavljena nova izobraževalna shema, ki je usklajena z novim Zakonom o športu (ZŠpo-1). Na področju športnega plezanja sta po novem dva nivoja: Vaditelj športnega plezanja (VŠP) in Trener športnega plezanja (TŠP). Učni program za VŠP traja 80 ur + 20 ur prakse, za TŠP pa 106 ur + 20 ur prakse.

Uveden je bil tudi normativ za izvajanje dejavnosti v naravnih plezališčih, ki pravi:

- Strokovni delavec s področja športnega plezanja lahko izvaja proces športne vadbe za do vključno 8 posameznikov, v kolikor nimajo vsi vsaj naziva pripravnik športnega plezanja.

- Strokovni delavec s področja športnega plezanja lahko izvaja proces športne vadbe za do vključno 10 posameznikov, v kolikor imajo vsi vsaj naziv pripravnik športnega plezanja.

V nadaljevanju nam je Blaž Zazvonil strokovno predstavil teoretične osnove gibljivosti (FMS - functional movement system) in obrazložil sindrome nepravilne drže športnih plezalcev. Veliko je bilo povedanega tudi o delovanju ramenskega sklepa in anatomiji mišic, ki omogočajo premikanje v sklepih. Poudarek je bil v poziciji lopatice, ki je pri plezalcih močno premaknjena navzven (odmik od medialne sredine po prsnem košu). Po teoriji je sledila dvourna praksa. Vaje smo delali v skupinah, nadzirali so nas usposobljeni terapevti, ki so podajali tudi strokovne nasvete in obrazložitve.

Krepilne vaje za pozicijo lopatice:

- veslanje stoje z elastiko

- veslanje leže z elastiko

- premik z elastiko v frontalni smeri

- premik z elastiko v lateralni smeri

- premiki lopatice s pomočjo terapevta

- počep z dvignjenimi rokami

- dvig iztegnjenih rok leže na trebuhu

Sprostitvene vaje za lopatice:

- valčkanje leže na hrbtu

- valčkanje stoje ob steni

- kroženje ramen leže

- raztezanje na letveniku (tudi z elastiko)

Naredili smo tudi analizo drže s pomočjo pozicije glave, vratu, kolen, pet in lopatic, ki so pri večini bile dislocirane. 

V drugem delu pratičnih vaj smo izvajali različne teste, ki so primer dobre prakse za preverjanje  uravnoteženosti mišičnih skupin treniranca. Nekateri testi nam pokažejo gibljivost testiranca, njegovo moč ali pa splošno uravnoteženost vseh mišičnih skupin trupa, nog in ramenskega obroča. Pri testiranju notranjih stabilizatorjev trupa smo ocenjevali izvedbo sklecev na več načinov. Notranje rotatorje trupa smo ocenjevali z vajo za ravnotežje. Delali smo v parih in popravljali napake drug drugemu. Gibljivost ramen smo preverjali z elastiko in palico z zasukom nazaj. Preverjali smo tudi gibljivost križa in zadnjih stegenskih lož. Izvajali smo tudi vaje počepa in preverjali prožnost sklepov nog in kolkov. Pri vseh testiranjih so nam bile predstavljene različne variante vaj, ki se izvajajo za dosego zastavljenih ciljev.

Celotni izobraževalni program je bil izredno konstruktiven, podal nam je nova znanja in poudaril pomembnost preventive za zdrav razvoj plezalca.    

Šele dober teden je minil od domače tekme v Brežicah, pa so naši varovanci ponovno nabirali tekmovalne izkušnje na Vzhodni ligi, tokrat v Vojniku. Ponovno je bil tu rekorden obisk, tekmovalcev je bilo kar 314!

Kot ponavadi so tekmo otvorili mlajši cicibani in cicibanke ter starejši cicibani in cicibanke. V kategoriji mlajših cicibanov je plezal Bor Klenovšek, ki se je dobro znašel v tokrat malo težjih smereh. V drugi smeri mu je zmanjkal le en gib do vrha.

Pri starejših cicibankah pa so plezale štiri. Prva se je v smeri podala Eva Sluga, ki je v prvi pokazala kaj zmore in priplezala skoraj pod vrh. V drugi smeri pa ji je žal ob manjši nepozornosti zdrsnilo in je plezanje končala predčasno, na koncu je zasedla 20. mesto. Z novimi oblikami oprimkov so se spopadle tudi Grašak Julija, Glavan Taja in Omerzu Vita. Julija je zasedla 33. mesto, Taja in Vita pa sta si delili 34. mesto.

Kot je za Vzhodno ligo že znano, tekmovanja potekajo vsakič hitreje in z manj zapleti. Ob 13:00 so s plezanjem pričeli starejši. Pri mlajših dečkih sta plezala Sven Klenovšek in Gabriel Babič Vrabec. Sven je z borbenim plezanjem priplezal do 14. mesta, Gabriel pa pridno nabira tekmovalne izkušnje in je na koncu zasedel 20. mesto. Pri mlajših deklicah so plezale Kozole Simona, Rainer Liza in Špela Vračun. Vse tri so skupaj »preštudirale« smeri in se v njih odrezale po pričakovanjih. Špela je zasedla 23. mesto, Simona 22., Liza pa 19..

Vzporedno so plezali tudi starejši dečki in deklice, ter kadeti in kadetinje. Pri starejših deklicah je plezala Maša Juričan, v iste smeri pa se je podala tudi v kategoriji kadetinj Latoja Drmaž. Maša je kljub slabšemu počutju po prvi smeri v svoji kategoriji zasedla 8. mesto, Latoja pa nove stopničke pri kadetinjah (3. mesto).

Pri starejših dečkih pa je plezal Anže Božič. Tokrat ga je potrebno res pohvaliti, po prvi smeri je bil v absolutni kategoriji kar na 2. mestu, drugo smer pa je samo za + končal za tistimi, ki so si delili 2. Mesto. Na koncu je v absolutni kategoriji zasedel 4. mesto, v svoji skupini pa je zmagal, tako da je ponovno stopil na najvišjo stopničko.

S tem se je zaključila tudi zadnja »klasična« težavnostna tekma Vzhodne lige, v maju pa sledi še tekma v hitrostnem plezanju!

Pa smo jo speljali! V soboto, 30. marca, je v Športni dvorani Brežice na naši velikanki potekala 3. tekma Vzhodne lige 2019 v balvanskem plezanju. Po zelo dobri lanski izkušnji, smo se PAKovci letos tekme lotili še bolj zavzeto, poiskali kar nekaj donatorjev, uredili vsa dovoljenja, pripravili vse potrebno pred in na dan tekme, zvečer pa še pospravili. Priprave na tako veliko tekmo stečejo že dva meseca prej, glavnina dela pa je zadnja dva tedna, ko je potrebno opraviti en mali milijon opravil. V sredo pred tekmo je manjša ekipa (Rok Molan, Jure Barbič, Kajetan Voglar, Mitja Voglar, Mitja Koštomaj in Brigita Kužner) očistila steno oprimkov do višine 4m, da sta lahko postavljalca v četrtek postavila smeri (Boštjan Potočnik in Viktor Bombek).

Tekmovanje je potekalo po enakih pravilih kot lani, dodali smo le še superfinale v primeru delitve prvih mest. Sistem tekmovanja je dobro preštudiran in natančno zamišljen, kar je tudi pripomoglo k tekoči tekmi in brez večjih zamud. No, vsaj pri prvih dveh štartih. Prijavljenih je bilo 259 tekmovalcev, na koncu pa se jih je tekme udeležilo 254, kar je novi rekord v Brežicah. Pri starejših kategorijah je bilo nekaj superfinal, tako da smo s tekmo zaključili malo po 20. uri, a se zaradi zamude nismo prav nič razburjali. Vzdušje na tekmi je bilo fenomenalno do samega konca, otroci so ponovno pokazali zagrizeno in borbeno plezanje, starejši pa že kar atraktivne gibe in skoke. Vsi smo uživali v njihovih predstavah. Z odličnim komentiranjem je tekmo začinil še Nejc Pozvek, kar bi šlo zelo težko brez kvalitetnega ozvočenja Tomija Nagliča. Velika hvala obema.

V PAKu smo spet stopili skupaj, se povezali in sodelovali na polno, da smo speljali tako velik dogodek, kot je tekma Vzhodne lige. Na dan tekme nas je bilo kar 30 in prav vsi dobre volje in nasmejani. Obiskovalci to cenijo in verjamem, da se bodo drugo leto še raje vrnili. Ob tem gre zahvala tudi našim donatorjem, ki so nam priskrbeli finančno pomoč, praktične nagrade ali posodili nekatere rekvizite za tekmo.

Kostak, d.d.
LIPA-LES d.o.o.
MAX-LES d.o.o.
Daniel Voglar - Trgomax s.p.
Občina Brežice
MANA OMERZU d.o.o.
VENTEH d.o.o.
Steklarstvo Resnik Janez s.p.
Hudohmet Dejan
Kibuba d.o.o.
SIDARTA d.o.o.
EVROSAD d.o.o. Krško
Gostilna in pizzeria Italia
JSKD (Javni sklad RS za kulturne dejavnosti)
Posavski muzej Brežice
BIGBAND Krško (kulturno društvo)
Atletski klub Brežice
Vrtec Leskovec pri Krškem
Fakulteta za turizem brežice
Telovadno društvo Sokol Brežice

Naše barve je zastopalo kar 24 tekmovalcev (9 iz PAK Krško in 15 iz PAK ŠPO Brežice). Najmlajšo kategorijo, mlajše cicibane in cicibanke, so zastopali Klenovšek Bor, Krošelj Lucija, Matkovič Zara, Odlazek Julian, Preskar Alja in Pulko Lars. Za svoje plezanje so si prav vsi v tej kategoriji prislužili zlato medaljo, saj so s svojim nastopom na tekmi pokazali veliko mero poguma. V kategoriji starejših cicibanov in cicibank so se z balvani hrabro spopadli Grašak Julija, Odlazek Tobias, Omerzu Vita in Urbanica Eva. Ob tretjem štartu je bilo na steni vse modro od naših tekmovalcev, saj je kategorija mlajših dečkov in deklic najštevilčnejša (Babič Vrabec Gabriel, Hrastovšek Žiga, Hudohmet Amadej, Klenovšek Sven, Knez Jure, Kozole Simona, Matjašič Jan Mark, Rainer Liza, Resnik Anžej, Volčanjk Laura in Vračun Špela). Pri najstarejših vztrajajo samo še trije, Božič Anže, Drmaž Latoja in Juričan Maša.

Priimek in ime    Letnik    Kategorija    Uvr. ABS    Uvr. B
Grašak Julija    2008    Starejše cicibanke    30.    25.
Omerzu Vita    2009    Starejše cicibanke    45.    40.
Urbanica Eva    2009    Starejše cicibanke    49.    44.
Odlazek Tobias    2009    Starejši cicibani    31.    29.
Kozole Simona    2007    Mlajše deklice    30.    19.
Rainer Liza    2006    Mlajše deklice    20.    10.
Volčanjk Laura    2007    Mlajše deklice    33.    22.
Vračun Špela    2007    Mlajše deklice    32.    21.
Babič Vrabec Gabriel    2006    Mlajši dečki    32.    21.
Hrastovšek Žiga    2006    Mlajši dečki    30.    19.
Hudohmet Amadej    2006    Mlajši dečki    24.    13.
Klenovšek Sven    2007    Mlajši dečki    29.    18.
Knez Jure    2006    Mlajši dečki    35.    24.
Matjašič Jan Mark    2006    Mlajši dečki    34.    23.
Resnik Anžej    2007    Mlajši dečki    31.    20.
Juričan Maša    2004    Starejše deklice    12.    6.
Božič Anže    2005    Starejši dečki    6.    4.
Drmaž Latoja    2003    Kadetinje    7.    2.

Vsi rezultati so na uradni spletni strani Vzhodne lige.

Fotke si lahko ogledate v obsežni fotogaleriji, lahko pa že zdaj napovem veseli klubski dogodek. Uspešno tekmo bomo skupaj proslavili na klubskem pikniku, tokrat nekje v gorah. Lokacija naj zaenkrat ostane skrivnost.

Ta vikend se je ponovno odvijala tekma Vzhodne lige, tokrat v Trbovljah. Naš klub je tokrat zastopalo 10 otrok.

Kot ponavadi so tekmo otvorili mlajši cicibani in cicibanke ter starejši cicibani in cicibanke. V teh kategorijah smo imeli 4 predstavnike. Prvi je v kategoriji maljših cicibanov plezal Bor Klenovšek. Kot na prejšnji tekmi, je tudi to tekmo opravil z odliko in obe smeri zaključil na vrhu.

Pri starejših cicibankah pa smo imeli 3 predstavnice, Evo Urbanica, Vito Omerzu in Tajo Glavan. Vse tri so plezale dobro, Eva in Taja sta si delili 31. mesto, Vita pa je z malo boljšo predstavo v prvi smeri zasedla 27. mesto.

Tekmovanje je potekalo kar hitro in skoraj brez zamud. 13:15 so s plezanjem pričele starejše kategorije, se pravi mlajši dečki/deklice in starejši. Pri mlajših dečkih smo imeli tokrat 2 predstavnika Svena Klenovška in Gabriela Babiča-Vrabca. Sven je prvo smer plezal lepo in si pridobil dobro izhodišče za drugo smer. V drugi smeri, pa je žal napravil manjšo napako in tekmo končal na vseeno dobrem 12. mestu, Gabriel pa je tekmo končal na 17. mestu.

Pri mlajših deklicah smo imeli samo eno predstavnico, Simono Kozole. Simona se trudi iz tekme v tekmo in to se tudi pozna pri njenem plezanju, tokrat je zasedla 20. mesto.

Pri starejših deklicah je plezala Maša Juričan. V svojem hitrem slogu je dobro opravila s prvo in nato še z drugo smerjo. Žal ji je malo zmanjkalo za stopničke in je tekmo končala na 4. mestu. Pri starejših dečkih pa je plezal naš najbolj zagret tekmovalec, Anže Božič. V obeh smereh je priplezal zelo blizu vrha. Kot na prejšnji tekmi, je tudi na tej zasedel 3. mesto.

Pri kadetinjah pa nas je zastopala Latoja Drmaž. Njeno plezanje ji je prineslo 2. mesto v šibkejši skupini pri kadetinjah.

Tekma je bila v celoti nekje znotraj pričakovanj, komaj pa čakamo, da bo na sporedu naslednja tekma, ki se bo odvijala v Brežicah 30.3.2019!

Včeraj smo bili v Slovenski Bistrici priča rekordnemu številu mladih plezalcev tekmovalcev v zgodovini Vzhodne lige. 320 otrok. Športno plezanje je res iz leta v leto bolj popularno, lahko pričakujemo še večje številke. Kar pa pomeni za organizatorje tekmovanj še večji zalogaj.

S strani našega kluba je v konkurenci plezalo 12 mladih plezalcev. Letos vsi tekmujejo z B licenco. Med mlajšimi cicibani je vsekakor navdušil mlajši Klenovšek, Bor. Prepričan in odločen, da sta smeri lahki, je obe splezal hitro brez napak do vrha. Bravo. Istočasno z mlajšimi cicibani in cicibankami so plezali tudi starejši cicibani in cicibanke. Da je trenutno plezanje  v domeni žensk, vsaj pri otrocih pove že številka in razmerje, da je bilo na štartu 58 st. cicibank in 43 st. cicibanov. Deklice so res vztrajne in vzdržljive, zato pa izkoristijo plezali čas maksimalno. To pa trajaaa. Vendar kljub vsemu, tudi naš klub je imel v boju 4 st. cicibanke: Sluga Eva je dosegla 14. mesto, Julija Grašak 25., Eva Urbanica takoj za njo 27. mesto, Vita Omerzu pa je bila tokrat 32. Mlajša dečka sta v konkurenci 39 fantov plezala po pričakovanjih; Sven Klenovšek je z res zbranim plezanjem dosegel 8. mesto, Gabrijel Babič Vrabec, z manj izušnjami, je zasedel 24. mesto. Med mlajšimi deklicami sta isti dve smeri plezali Liza Rainer in Kozole Simona. Premišljeno in z lepo tehniko sta se uvrstili Liza na 9., Simona pa na 18 mesto med 34 konkurentkami. Isti smeri sta plezala med starejšimi dečki in deklicami Maša Juričan in Anže Božič. Borbeno in odločno sta vstopila, bila med najboljšimi, proti vrhu, v tehnično bolj zahtevnem svetu, pa malo prehitra. Vseeno sta dosegla lepa rezultata. Maša je bila na koncu 8., Anže pa je po pričakovanjih stopil na stopničke. Zasedel je 3. mesto. Med kadetinjami je tekmovala Latoja Drmaž. Za las je zgrešila stopničke in tekmovanje zaključila na 4. mestu med B licenciranimi.

Kaj mi je bilo najbolj všeč? Vzdušje in gneča na prizorišču imata zame vedno čar. Še boljše pa je, da so naši tekmovalci po plezalni plati vedno bolj povezani. So res prijetna družbica. Kar pa je najpomembneje: ko gre prvi v boj s smerjo, po končani predstavi takoj stopijo skupaj in zanalizirajo smer, si podelijo izkušnjo, svetujejo. In to je najpomembneje v športu. Osebnostno rast super razvijajo že v otroških letih. Res vesela. Čestitke vsem!

Ker so te dni za otroke na sporedu počitnice, smo se odločili da jih, namesto na klasičen trening na "bolderci" v MC-ju Krško, odpeljemo v ljubljansko Balvanijo. Nekateri so tu plezali prvič, drugi so steno že poznali, a kot se za vsak plezalni center spodobi, se smeri tako pogosto spreminjajo, da je za nas vedno vse novo.

Odprava je bila kar številčna, na pot smo se podali s tremi avtomobili, plezali niso samo otroci, ampak tudi vozniki in spremljevalci. Naj najprej naštejem vse prisotne, za začetek spremljevalno ekipo: Rok, Lina, Živa, Grega, Iris in Ambrož, otrok pa je bilo na koncu kar 8, saj se nam je pridružila še Nuša. Ostali so bili še: Maša, Liza, Anže, Sven, Simona, Eva Sluga in Eva Urbanica.

Za cilj smo si zadali, da vsak spleza kar se da največ balvanskih problemov težavnosti, ki ustrezajo posameznikom glede na njihovo oz. našo pripravljenost. To smo tudi postorili, vse skupaj se je plezalo nekje tri ure, kar ni tako malo. Važno pa je, da smo imeli na koncu vsi zelo utrujene roke, kar je tudi držalo. Po krajšem strechingu smo jo ucvrli nazaj v Krško in seveda utrujeni in upam da zadovoljni v posteljo regeneraciji naproti.

V soboto 2.2.2019 se je v Plezalnem centru Celje na hitrostni steni odvijala dobrodelna tekma, katere so se udeležili tudi naši nadebudni plezalci.

V soboto, 10.11.2018, smo se ob 9:00 uri zbrali plezalci-delavci in ljubitelji Armeškega - vse v eni osebi. Poklicala nas je jesenska delovna akcija.

Zbrali smo se: Nejc P., Nejc T., Pero in Andraž, Sandra, Igor, Cerko, Arno, Mato, Bine in Bojan. Martina, Lena in Gorazd so opoldne poskrbeli, za da so imeli delo tudi naši zobje, in sicer z dobrotami iz kmetije Lapuh. S Perotom sva sva se lotila "sanacije" J strani stene, ostali pa so se posvetili utrjevanju poti in mize. Poti so postale bolj urejene, plezališče je bilo deležno nekaj posega z lepilom skoraj v vsaki meri in je ostalo zaprto za plezanje do četrtka 15.11.2018. Če malo bolj detajlno omenim ta del:

- Zalepili smo majave zadeve v smereh: Steber (velika luska), Spomini (začetni "boulder" kamen), Brez raza (špičasti kamen pred vrhom) in Odpisani (okrogel kamen na vstopu);

- Mali princ: zamenjali smo vstopni ekspanzijec z lepljencem (nevarni vstop) in dodali 3. lepljenec (na polici), da se zmanjša velik razmik;

- Smotana: zamenjan vstopni ekspanzijec z lepljenim in dodana še dva nad polico;

- Gargamel: dodana dva nova lepljenca. Pero je kasneje odstranil tri, ki so bili za to predvideni;

- Solo: prestavili smo lepljenec, ki sledi novemu ekspanzijskemu v srednjem delu smeri. Stari lepljenec je odstranjen;

- Za atija: kočljivi previs smo opremili z dodatnim lepljencem, da lahko vpenjamo prej oz. skrajšamo padce na polico. Stari lepljenec smo prestavili više. Torej, dva nova, 1 odstranjen;

- v 4. smeri iz desne (Visoki C) smo zvrtali luknjo za lepljenec na nevarnem vstopu. Lepljenec še ni dodan;

- Pero je odstranil vse "rjava" (starejša) sidrišča.

Vsem se lepo zahvaljujem za opravljeno delo. Bili smo zelo uspešni in dobro smo izkoristili ta topel dan. Nekaj nas je to še potrdilo na domačiji Dular ob enemu zadnjih pečenj kostanja.

In je za nami 4.ženski vikend, plezalne priprave članic PAK. "Girls rock" smo si rekle kar nekajkrat od petka do nedelje, predvsem pod smermi, v avtu ali ob večerih. Ni kaj, preživele smo čudovite dni. Krasno vreme, ekipa kot se šika, nabita z energijo. Moram rečt, da smo veliko te pustile v skali. Nismo posegale po prehudih težavnostih. Preplezale smo pa vseeno vse, kar smo lahko. In verjemite, do mraka. Med pavzo in malico nam je prste in obolele mišice je zmasiralo morje, prijetnih 20 stopinj v vodi in in omehčalo sonce s 25 stopinjami na plaži.

Voglarjev žar nam je ženskicam že precej domač. Uspelo nam je narediti žerjavico za vseh 7 kg meseka. Mljask šobska solatka in Vegee pohanjčki - fantastični z žara, vprašajte sevničanke. Pijača za obliznit in posladek iz Jercinih rok.

Prelepo vreme nam ni dopuščalo plezanja v notranjosti, smo se kar v Rovinj vrnile. Uživale v plezanju, bogati malici in toplem morčku. Do mraka, smo si rekle. Domov smo se vrnile v zadnjih minutah nedeljskega večera. Skratka, vikend izkoristile maksimalno! Klajmbarke PAKovske: Girls rock! Ali Ruls? Kakorkoli, ob letu obsorej .

V pomladno šolo športnega plezanja je letos pristopilo šest tečajnikov. Pridno smo obdelovali teme v brestaniški telovadnici, saj smo imeli kar obilico slabega vremena. Vreme je botrovalo manjšemu obisku drugih plezališč. Ogromno časa smo preživeli na Armeškem, kjer smo tudi dodobra naštudirali izpitne manevre. V nedeljo, 17.06., sem nadela očala in nazorno opazovala in spremljala prikazano znanje bodočih mlajših pripravnikov. Po opravljenem praktičnam delu, so vsi na klopicah pod steno odpisali še teoretični del. Ponovno ni nihče razočaral. Nasprotno, koncentracija je bila na višku in v plezališčih bomo po novem srečevali še šest novih plezalcev. Čestitamo!

V soboto, 26.05.2018, smo se ob 8.30 uri zbrali lokalni prijatelji Armeškega in izpeljali delovno akcijo v našem lepem plezališču. Nejc, Goran, Tone, Stanka, Branko, Mateja, Špili, Maja, Mičo, Cerko smo se razdelili v tri skupine. Popravili smo pot, pristrigli rastje, utrdili podeste, odstranili rastje iz stene na južni strani, popravili obešalnik. Na severni stani vrezali udobno dostopno pot, pod prečko naredili klopčico, pobrali smeti. Popisali smo vse smeri v plezališču, prešteli svedre in sidrišča, vključno s tremi novimi smermi, ki so nastale ta dan in še kaj... Izmerili smo tudi dolžino prečke. Mastband se je ustavil na slabih 30m. Hvala vsem prisotnim, res ste se izkazali. Ostale zamisli bodo počakale do novega druženja v plezališču.

Galerijo si lahko ogledate tukaj.

Vsem ostalim plezalcem pa želimo obilo užitkov v Armeškem.

V nedeljo 20. maja, je v Celju na popolnoma novi steni potekal zaključek Vzhodne lige 2018. Stena nas je res vse fascinirala, mladina pa je tudi komaj čakala, da so se podali v lepe smeri.

Vikend med 18.5. in 20.5. je potekala skupna tura  na Tulove grede, Velebit. 

Udeleženci: Matej Zorko, Jernej Špiler, Arnold Koštomaj, Romana Tomšič, Maja Stopar, Boštjan Prosenik, Gregor Cerjak

Preplezane smeri: 

• Neznana smer V+, 270 m, Romana Tomšič in Matej Zorko
• Vstop v Pelikan VI+/V, IV,120 m in izstop Varianta Kereša-Rodeš III/II, Jernej Špiler in Arnold Koštomaj
• Paprika VI, 220 m, Matej Zorko, Romana Tomšič in Arnold Koštomaj

V soboto 12.5.2018, se je v Škofja Loki odvijala prva letošnja tekma Državnega prvenstva za mlajše in srednje kategorije. Za klubske barve se bodo letos borili trije predstavniki: Eva Košenina, Kajetan Voglar in Aljaž Motoh. Tokrat je PAK zastopala le Eva Košenina, ki bo letos tekmovala v kaktegoriji mlajših deklic. Z malo nervoze je vseeno dobro odplezala obe smeri. Spodnja dela ji nista predstavljala večjih težav. Ko pa se je teren prevesil, je bilo potrebno napeti vse mišice. Eva je dala res vse od sebe. Zmanjkal ji je le gib ali dva v obeh smereh za še bolšji rezultat. Sobotno tekmovanje je zaključila na  24. mestu.

V marcu in aprilu smo za starše otrok, ki obiskujejo plezalne vadbe organizirali tečaj športnega plezanja za starše. Tečaja se je udeležilo devet staršev iz Krškega, Brestanice iz Brežic. Tečaj je bil izveden z namenom, da plezalno kulturo razširimo v posavske družine. Starši so se dobro izkazali in osvojili osnove športnega plezanja. Zaključni izlet v plezališče Armeško nam je popestrila popoldanska ploha, a vseeno smo se dobro naplezali in ponovili naučene manevre. Starše in otroke vabimo, da se nam tudi po končanem tečaju pridružijo na skupnih klubskih izletih in taborih. Eden takšnih bo že junija v Paklenici. 

Domača balvanske tekma letošnje Vzhodne lige

V nedeljo 8.4.2018, se je po dolgih letih ponovno odvijala balvanska tekma v okviru Vzhodne lige, tokrat na domačih tleh, v Brežicah. Klubske barve, tokrat v modrem, je na tekmi predstavljalo kar 23 mladih nadebudnežev. Tekmovanje je potekalo po novih pravilih. 6 balvanov, 6 skupin v vsaki kategoriji, ki so bile tokrat združene: dečki in deklice določenih starosti so tekmovali skupaj, nagrade so si seveda razdelili po spolih. Sistem tekmovanja je bil dobro preštudiran in natančno zamišljen, kar je tudi pripomoglo k tekoči tekmi, brez večjih zamud. Navijačev je bilo iz kategorije v kategorijo več in vsaka skupina je bila bolj glasna pri navijanju. 

Najmlajšo kategorijo, mlajše cicicbane in cicicbanke so med 56 tekmovalci, zastopali že prekaljene Taja Glavan, Vita Omerzu in Daša Pacek ter prvič na plezalni tekmi višjega ranga Preskar Alja in Odlazek Tobias. Vsi so za svoje borbe s posameznimi detajli smerc, zasluženo okoli vratu prijeli medalje za korenjake!

Ob enajsti uri in trideset minut je bila na sporedu najštevilčnejša kategorija starejših cicibanov in cicibank. Skupaj jih je bilo kar 77 in tudi naš klub je imel tu največ predstavnikov. Nekateri so prvič nastopili na Vzhodni ligi, prav vsi pa so prvič tekmovali na pravi balvanski tekmi. Otroci so bili zadovoljni s svojim plezanjem in potekom tekmovanja. Vsi so štartali istočasno in plezali vzporedno, občasno smo imeli na steni istočasno tudi po 4 predstavnike kluba. Sven Klenovšek, ki so mu balvani že blizu se je trudil in na koncu zasedel 18. mesto. Med cicibani se mu je pridružil Aljaž Čepin, ki je svoj debi končal na 29. mestu. Pri cicibankah so svoje tehnične sposobnosti prikazale 3 predstavnice PAK-a: Špela Vračun, Eva Sluga in Simona Kozole. Špela in Eva sta na koncu tekmovanje ponovno končali ena za drugo, Špela na 29., Eva pa na 30. mestu. Simona je svoj prvi balvanski nastop končala na 36. mestu. ŠPO Brežice so zastopale: Julia Grašak, Laura Volčanjk ter ciciban Lian Žrlič. Domača stena in navijači so bili privilegij, smeri pa ravno ne. Težki gibi so jim povzročali kar nekaj preglavic. Vztrajnost pa je pripeljala Julijo na 28.mesto, Laura, novinka na tekmah sploh, je bila 37. Lian si je priboril 24. mesto.

Po dveh urah in pol neprestanega plezanja so starejši cicibani in cicibanke zaključili s plezanjem. Kaj hitro  so bili na steni že mlajši dečki in deklice. Pri dečkih je Anžetu Božiču ponovno uspelo pokazati kaj zmore in je po dobrem plezanju tekmovanje končal na 3. mestu. Prav tako se je zelo izkazala Eva Košenina, ki si je s preplezanim zadnjim balvanom v prvem poizkusu, zagotovila 4. mesto. Le poizkus preveč jo je stal stopničk. Pri mlajših deklicah je plezala tudi Liza Rainer, ki je tekmo zaključila nasmejana in na 12. mestu. Domačina izpod brežiške velikanke, Ela Matkovič in Luka Ogorevc sta zasedla 11. oz. 14. mesto.

Ure so hitro minevale, dan se je prevesil že proti poznemu popoldnevu, na sporedu pa so bili samo še najstarejši. Na steni je bilo že bolj malo oprimkov, tako da so se morali tekmovalci zelo potruditi, če so želeli zadržati zadnji oprimek. Pri starejših deklicah je plezala poskočna Maša Juričan, ki je blestela na prejšnji tekmi, tokrat pa je končala tik za najboljšo peterico in prav tako osvojila dobro 6. mesto. 6. mesto je prav tako osvojila Nuša Krajnc, a ona v kategoriji kadetinj. Pri kadetih je naš AS Kajetan Voglar v enem izmed balvanov presenetil samega sebe in zadržal težak gib in si s tem prislužil stopničke, 3. mesto. Starejši deklici, ki pridno trenirata v Brežicah sta se tudi dobro izkazali. Latoja Drmaž, ki se bori za stopničke v skupni razvrstitvi, je bila v nedeljo 5. Zala Kropivnik, novinka na tekmah sploh, se je okitila z 8. mestom.

Tekma se je s temi nastopi tudi zaključila. Moram reči, da sem bil osebno pozitivno presenečen nad izvedbo tekmovanja, prav tako pa vesel, da so naši tekmovalci plezali kot znajo in dali vse od sebe.

Iskrene čestitke res vsem plezalcem za korajžo in moč. Hvala tudi staršem in družinskim članom za pomoč pri navijanju in spodbujanju.

Ambrož Novak, PAK

V soboto, 24.3.2018, se je ponovno odvijala za nas najbolj oddaljena tekma Vzhodne lige v Radljah ob Dravi. Organizatorji so pripravili super tekmovanje. Smeri, s katerimi so se spopadali tekmovalci, so bile zelo tehnične in zahtevne.

Kot je v navadi, so tekmo začeli najmlajši. Tokrat smo imeli samo eno predstavnico pri mlajših cicibankah, Vito Omerzu. Prvo smer je priplezala skoraj do vrha, zmanjkala sta ji le 2 giba, v drugi pa je prav tako plezala dobro in prišla kar visoko.

Pri starejših cicibanih je plezal Sven Klenovšek, ki pa tokrat žal ni imel dobrega plezalnega dne. Tekmovanje je vseeno končal na dobrem 17. mestu. Pri starejših cicibankah sta plezali Eva Sluga in Špela Vračun. Obe sta plezali dobro, smeri sta končali na najtežjem delu, kjer je tekmo zaključila tudi večina njunih konkurentk. Eva je zasedla 24. mesto, Špela pa 25.

Ko so najmlajši zaključili, so bili tu že starejši. V naši najštevilčnejši kategoriji mlajših deklic, smo imeli tokrat 3 predstavnice. Prva je nastopila Eva Košenina, ki je dobro opravila s prvo smerjo, kjer ji za malo boljši rezultat zmanjkalo le malo mirnosti pri koncu smeri. Na koncu je zasedla 11. mesto. Družbo sta ji v tej kategoriji delali še Ela Matkovič in Liza Rainer. Obe sta dali vse od sebe v prvi zelo zahtevni smeri, žal pa sta jo končali že pri prvem detajlu. Tekmovanje sta zaključili na 18. in 19. mestu. Pri mlajših dečkih so tehnične smeri predstavljale velik problem tudi našemu Sevničanu Anžetu Božiču. V prvi smeri se je zaplezal in zgrešil kombinacijo z rokami, kar ga je stalo višje uvrstitve. Vseeno je dosegel dober rezultat in v svoji kategoriji zasedel 7. mesto.

Pri starejših deklicah sta plezali Latoja Drmaž in Maša Juričan. Maša je že na prejšnji tekmi pokazala da njeno plezanje napreduje, kar je tokrat stopnjevala in v svoji kategoriji zasedla odlično 5. mesto, le mesto za njo, pa je bila Latoja. Z istimi smermi se je spopadla tudi Nuša Krajnc, razlika je bila samo v tem, da je ona tekmovala v kategoriji kadetinj. Plezala je zelo dobro in naredila kar nekaj zelo težkih gibov. Vesela je bila s končno uvrstitvijo, ki je bila super 5. mesto!

Dan je bil dolg, smeri so bile težke. Otroci so dali vse od sebe in dosegli nekaj zelo lepih rezultatov, kar je zelo vzpodbudno pred naslednjo tekmo, ki bo na domačem terenu v Brežicah.

Besedilo napisal: Ambrož Novak

V soboto 17.3.2018 sva z Rokom obiskala naše sosede Hrvate na zadnji tekmi  Blok lige, ki se je odvijala v Fothiji. Zaradi različne težavnosti smeri, katere sva do sedaj preplezala, nisva plezala v isti kategoriji. Rok se je boril v kategoriji hobby, sam sem bil v kategoriji pro. Vsak tekmovalec je dobil svoj listek, na katerega je vpisal preplezane balvane in dosežene bonuse. Tako jaz, kot Rok, sva imela cilj preplezati deset označenih balvanov. Kvalifikacije so bile zelo dolge in naporne, časa, da preplezamo čim več balvanov, pa smo imeli kar 3,5h. V prvem delu tekmovanja sva bila zelo uspešna, saj je Rok kot edini v svoji kategoriji uspel preplezati vse balvane (zadnjega je preplezal 5min pred oddajo listkov), sam sem pa preplezal devet balvanov, kar je prav tako zadostovalo za prvo mesto, katero smo si delili 3-je tekmovalci. Prvih 6 tekmovalcev iz kategorij moški hobby in obeh pro kategorij smo napredovali v finale (v kategoriji moški pro 7 finalistov). V finalu smo imeli 3 balvane in za vsakega 4min časa, da ga preplezamo. Med nastopi sotekmovalcev smo čakali v coni, da nismo videli, kako so se drugi lotili problema. Balvani so bili izjemno težki, še posebej zaradi utrujenosti od kvalifikacij. Sam sem imel ogromno težav s prsti, saj sem zaradi številnih poskusov balvanov iz prvega dela tekmovanja popolnoma  uničil blazinice (kri je tekla iz kar 6ih prstov). Kljub utrujenosti sva oba uspešno zaključila finalni nastop.  Rok je v preplezal 2 finalna balvana, tretjega je pogruntal malo prepozno, kar ga je na koncu stalo zmage, a je vseeno zasedel odlično 2. mesto. Sam sem uspel preplezati le en finalni balvan,kar je zadostovalo za 6. mesto.

Besedilo: Matoh Aljaž