Spletno mesto uporablja piškotke (angl. cookies)
za vodenje statistike obiska in funkcionalnosti,
ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta
soglašate s piškotki.

Več informacij o piškotkih...

Klubski prispevki

10.11.2020 | Aleksandra Voglar, 19.11.2020, 0 fotk | Športno plezanje | Obvestila

Oglašam se vam letos že drugič, da vam naznanim, da do konca epidemije plezanje v našem lokalnem plezališču Armeško ni dovoljeno. Velja tudi za vsa ostala lokalna plezališča, kjer smo plezalci lahko vidni in opazni. Verjemite, da nove odloke redno spremljam in vas bom ob sproščanju le teh, vsaj kar se športa tiče, takoj obvestila in povabila tako v plezališča in na naše stene.

Hvala za razumevanje.

 

26.10.2020 | Nejc Pozvek, 26.10.2020, 0 fotk | Splošno | Obvestila

Zaradi zaostrenih zdravstvenih razmer so do nadaljnjega ODPOVEDANI vsi plezalni termini na "naših" umetnih stenah.

Hvala za razumevanje in ostanite zdravi.

26.10.2020 | Martin Bedrač, 26.10.2020, 0 fotk | Klubske zadeve | Obvestila

Vsak zavezanec za dohodnino lahko del svoje odmerjene dohodnine (do 0,5 %) nameni za donacije organizacijam, ki delujejo s splošno koristnim namenom in med njimi je tudi Posavski alpinistični klub. Tisti, ki se odloči za takšen način doniranja, ne bo v ničemer finančno prikrajšan. Donacija namreč ne vpliva na višino vračila ali doplačila dohodnine zavezanca.

Oddaja zahteve z obrazcem

V ta namen lahko izpolnite poseben obrazec, ki se imenuje Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije in ga pošljete na svoj pristojni finančni urad oz. oddate osebno tajniku kluba (Martin, 051 220 741). Zahteva se bo upoštevala za tisto odmerno leto, v katerem je bila poslana. Povedano drugače: zahteva, ki se pošlje v letu 2020, se bo upoštevala pri odmeri dohodnine za leto 2020, ki pa se izvaja v letu 2021. Enkrat že vložena zahteva velja za nedoločen čas. To pomeni, da je ni treba vlagati vsako leto. Tukaj si lahko ogledate primer že izpolnjene zahteve.

Oddaja elektronske zahteve

Če ste uporabnik eDavkov, je pošiljanje zahteve še bolj enostavno. Po prijavi v eDavke klinete na menu Podatki o zavezancu in podmenu Namenitev dela dohodnine, nato pa na posebno povezavo Namenitev dela dohodnine. Vnesete davčno številko 25157949 in vrednost odstotka 0,5 ter elektronsko oddate vlogo.

09.10.2020 | Matej Zorko, 20.10.2020, 3 fotk | Klubski tabori | Poročila

Veš, prjatu, dolgo nisva pila ...

"Ej supr je blo. Top! Mormo še kdaj ponovit ... Nč, hvala za prevoz, držte se, se vidmo."

In se je zaključil PAKovski tradicionalni moški vikend. Bila je nedelja, lilo je kot iz škafa - mogoče ker sem bil zraven tudi jaz, avtor besedila, Škafar. Zadnje čase prikljenjen na Ljubljano, kjer živim in delam in zato ne preživim več veliko časa z avtohtonimi Posavci. S Pakovskimi gamsi, ki pa me vedno znova in znova presenetijo. Tako kot so me to jutro - s pečenimi klobasami in barcaffe kavo. Ta dan – v nedeljo, nismo plezali nič. Spali smo do konca, kolkr je šlo. Nobeden ni težil. Ker balzam.

Naš izlet se je začel v petek dopoldne, ko se še nismo odpravili nikamor in smo vsi na svojem šihtu zrli v gmail:

Špili: "Nedelja je dež dol napovedan. Za soboto se ne splača glih dol vozit, se mi zdi."

Jst: "V nedeljo mamo lahk u izi dan. Checkout je po navadi okol 10-ih, 11-ih... Za plezarijo se pa lahk ustavmo v Kopru v plezalnem centru al pa PCL. Itak bo vsepovsod scal ..."

Tedi: "Jst sem za Tomažev predlog."

Bojč: "Splača, itak! Gremo! Bomo pa karte igral. ;)

Mato: "Kako smo sedaj s tem moškim vikendom, namreč čas je, da se odločimo. Ali gremo vsi, oziroma ali se je kdo premislil? Ali imamo že rezerviran apartma? Kdaj je odhod iz KK in kdo pelje? Kdaj je odhod iz LJ, pelje Tedi, če se lahko tako dogovorimo? Ajde fantje, treba se je dokončno odločit, drugače gremo na Armeško pa potem na pir."

Tedi: "Gremo. Ob 17ih te pobereva z Tomažem - Tomaž javi telefonsko. Apartmaja nimamo, ampak mislim, da ne bi smelo bit gužve. Važen je, da vemo št. oseb in nekaj najdemo (javite kriterije - terasa, šampanjec, bazen ...)."

Jst: "Gremo!! Js zdle zrihtam en apartma... Kolk oseb? 6?"

Bojč: "Jaz, Mato, Špili, Boško, Tomaž, Tedi = 6 decov. Ne bi šampanjca - glava boli. Raje pivo ali vino. Bazen = morje. ;) Skrakta, nobene želje po luksuzu iz moje strani.

In smo šli. Itak. Via Istra, via Rovinj. Spali smo v prenovljenem airbnb-ju, v starem centru Rovinja, kot to počno gospodje v zrelih letih. Hiša je na prvi pogled bolj spominjala na destinacijo za proslavljanje diamantne poroke, kot pa vikend oddih 6 posavskih plezalcev. Ampak mi smo znali izkoristiti potencial hiške in že takoj prvi večer sredi atrija zakurili prenosni žar, ki ga je Boško privlekel iz svojega kombija. Bojč je takoj uglasil kitaro in večer je bil že popoln. Prvi večer smo praznovali tudi rojstni dan Tedija. Ne meniju smo imeli piknik pojedino. Boško nam je spekel Awe sarajevske čevape, mariniranega Hofer piščanca in pečene bučke brez konzervansov. Špili nam je frišno nasekljal svežo zelenjavo, jaz pa sem dvojno popekel kruh z olivami. Odlična žar pojedina. Tedi pa nam je prinesel tudi sladico – pokušali smo staran škotski viski in kar topil se je v ustih. Kar naenkrat ga ni bilo več. Ves ta čas, ko smo jedli, nam je Bojan igral na kitaro, kot v srednjeveških časih. Svaka čast, kako mu šibajo prsti. V nekem momentu je bilo vse že preveč kičasto, zato smo se odločili, da odpremo vsak svoj pir in zapojemo pesem: »Veš, prjatu, dolgo nisva pila, dolgo, dolgo, dolgo nisva se dobila...« Tako smo vztrajali kar pozno v noč, počastili vse bogove, nato pa se s kozarcem vode odpravili v svojo jamo. Zjutraj pa:

1: "Kava?"

2: "Itak."

3: »Kr cel lonc zakuhi.«

Tedi nam je zjutraj pripravil pravi zajtrk prvakov: Poširana jajčka s sevniško slanino, rahlo soljena sveža zelenjava, zraven pa kruh, pomarančni sok z manj delci pomaranče in kava. Začelo se je planiranje dneva.

Mato, Bojč, Tedi in jst smo se odločili za plezarijo v Limskem kanalu. Boško in Špili pa za kolesarjenje okoli Rovinja. Dan se je naredil kot se je moral. Vreme je bilo idealno - sončno in ravno prav toplo za kratke rokave. Plezališče v Limskem kanalu je kot nalašč za martinčkanje na soncu in mišično krčenje. Dostop do plezališča je lepo urejen, lažjih smeri je kar veliko, vse so lepo opremljene, pogled na Limski kanal pa priceless (Za vse ostalo smo pa itak imeli s sabo mastercard).

Smeri v Limskem kanalu so načeloma lahke. Padale so kot za šalo in vse skupaj je izgledalo zelo obetavno. Ves čas ogrevanja smo hkrati pogledovali v smer po imenu Hobotnica (6c). Rekli smo si: »Če kdo spleza to smer, gremo zvečer na hobotnico.« Začetek smeri je bolderaške narave in ima kar težek detajl. Vse ostalo je pase. Zato je bilo treba res dobro naštudirati detajl. Zadeve se je zares lotil Bojč. Po nekaj poizkusih je le prišel do najbolj optimalne »bete« in zdelo se je, kot da smo rešeni. Hobotnica bo! Ker je smer pritegnila kar veliko pozornosti, se je Tedi odločil, da vse skupaj dokumentira tudi s svojim aparatom. Namestil se je na polici, tik ob smeri in vse je bilo pripravljeno na eksekucijo. Bojan se je podal v smer zelo umirjeno in sproščeno, čez detajl se je sprehodil kot čez Rovinjsko riviero in čestitke so začele padati že takoj, ko je varno preplezal čez bolerski del smeri. Vsi smo bili veseli, ker smo vedeli, da bo zvečer hobotnica. Kar nekaj poskusov kasneje, je smer uspelo preplezati tudi meni. In pred samo sem imel samo še sliko hobotnice. Počasi smo začeli pakirati za odhod, nakar sva se z Bojanom odločila, da ostaneva še za par smeri. Sonce še ni tonilo v morje. Bojan je v dveh poizkusih opravil s smerjo ocene 7a in pokazal, da je v zelo dobri plezalni formi. Proslavljanje se je začelo.

Mato je izbiral oštarijo. Tako smo se, blizu vhoda v plezališče v Limski kanal, usedli v domačo konobo z imenom Patricija. Do nas je prišla gospa srednjih let, gajsna, ampak hkrati prijetna – prava domačinka. Največ pozornosti je pritegnilo njihovo istrsko govedo – boškarin, domači fuži (testenine) in seveda zaslužena hobotnica. Naročili smo vse. Hrana je bila res izvrstna. Od solate s hobotnico ni ostalo ničesar, prav tako so bili »spolirani« tudi vsi ostali krožniki. Dan je bil že popoln, ampak v zraku se je čutilo, da nekaj manjka. Skok v morje! Po večerji smo, nazaj v Rovinju, moči ponovno združili v polni zasedbi in se odpravili na nočno kopanje. Do mestne plaže smo se morali sprehoditi mimo popolnoma prenovljene marine. Blišč, ki ga izžareva marina, nas je prav presunila. Neverjeten hotel in trgovski center tik nad marino, na pol skrit v krošnjah borovcev ter parkirane jahte, ti dajo vedeti, da nikoli ne boš med bogatejšimi na tej obli. Ampak, ko samo nekaj metrov stran od vsega blišča skočiš v toplo morje, odsevano z zvezdami in osvetljeno s planktonom, v trenutku pozabiš na vsa materialna čudesa našega sveta. Plavati ponoči, v umirjenem morju, brez gužve in hrupa, po konkretnem plezalnem dnevu, je v resnici še največ kar si lahko želiš od tega življenja. Razen še kakšnega dobrega smeha s kolegi in vrhunske kapljice rdečega vina. V družbi Špilija, Boškota, Tedija, Matota in Bojča je bilo vsega zadosti. Noč smo proslavljali še dolgo v noč. Med drugimi smo doma v stanovanju odkrili tudi hišno prečko, saj je notranjost imela stene z opekami. Špili je prvenstveno opravil z vsemi smermi in jih tudi ocenil. Padla je tudi ideja o airbnb plezalnem vodničku, kjer bi potovali po vseh opekarskih hišah in stanovanjih in naredili aplikacijo z vsemi možnimi smermi... Še preden smo se odpravili spat je, kot napovedano, začelo padati ali boljše rečeno kar liti. Lilo je celo noč in celo jutro, tako, da smo se zadnji dan vsi v miru naspali, nato pa spakirali in se odpravili domov.

Moški vikend je bil v resnici prekratek. Čeprav nisem več aktiven član našega kluba, je bilo lepo preživeti vikend s ta pravo družbo. Upam, da se še večkrat vidimo takole oz. še v večjem številu.

Sedaj, v času ponovne epidemije, se pa le posvetite svojim ženam, da nas naslednjič pustijo še za kakšen dan več.

Spisal: Tomaž Škafar

14.10.2020 | Nejc Pozvek, 14.10.2020, 0 fotk | Splošno | Novice

Hej, plezalec, pozor! Nekaj novega je v naši vasi.

Grega Srpčič je odkril super aplikacijo in podrobno predstavlja njeno namembnost in uporabo. Pridi in testiraj jo na naših terminih v Krškem in Brežicah.

Akcija!

...

Ob treningih velikokrat zmanjka spomina – kako je že šel tisti bolder? Tudi sestavljanje novih bolderjev je včasih kar časovno potratno, včasih nastane zmazek, včasih prava mojstrovina. Karkoli nastane, si je dobro nekako shraniti; sam sem si smeri in bolderje na bolderci v MC-ju Krško shranjeval v telefon, tako da sem risal po fotografijah. Potem sem odkril aplikacijo Boulder problems, jo malo raziskal in prišel na idejo, da bi tole lahko uporabljali vsi člani kluba. No, tisti ki to želijo. J

Aplikacija je zastonj in je namenjena označevanju in shranjevanju bolderjev na »spray wall-ih« in deljenju kreacij z ostalimi obiskovalci objektov. Jaz in Rok aplikacijo že uporabljava in pridno polniva sezname bolderjev. Do sedaj sem dodal manjše število bolderjev, bom pa sproti polnil, saj smo vedno v stiski s časom in tako priložnostno bolderje iz galerije prestavljam v aplikacijo. Bom pohitel, obljubim. Se že sedaj veselim preizkusov različnih bolderaških problemov, ki jih boste sestavili. Navsezadnje nam takšen način beleženja problemov lahko pomaga tudi pri plezalnem napredku, saj ko si sam iz dneva v dan sestavljaš bolderje ali smeri, hitro padeš v rutino in nezavedno delaš podobne gibe in podobne bolderje. Tako se bomo lahko preizkusili v različnih stilih in na različnih kotih stene. J Mogoče iz nabora najboljših bolderjev naredimo kakšno klubsko tekmovanje. Samo ideja ...

No, da vas nekako vzpodbudim ali vam olajšam delo, sem naredil kratka navodila za uporabo aplikacije. Res kratka, več je slik kot besedila. Upam, da bodo v pomoč. V prehude podrobnosti ne bom šel, saj je v vsakem vsaj malo milenijca ali x-generacije ali karkoli že smo, pa nekako znamo tipkati po zaslonu na dotik.

02.10.2020 | Aleksandra Voglar, 11.10.2020, 0 fotk | Klubski tabori | Poročila

PAKovke našle luknje v dežju!

2. do 4. oktober je bil letos izbran vikend za druženje in športanje nežnejšega spola PAK.

Tokrat sta proti Primorski zapuhala kombi in avto. 10 nas pa ja ni moralo v kombiju na pot, d… Maja nam je uštimala luštkano hišico Lily v Predgrižah. Bogu izza nogu? Ne, pri Črnem vrhu nad Idrijo. Luštkano izhodišče v prelepi okolici za plezalne tripe, pohode in kolesarjenje.

Večer je bil zapolnjen z dogovarjanjem, kdaj jutri v Vipavo na plezanje in ferato, ob mastni večerjici in z dobrim vinčkom. Ko se je dan prevesil v soboto smo popadale v tople postelje. No nekatere kasneje, saj je večer primeren čas za opravljanje vse žive toalete: britje, odmejkapiranje, ne vem kaj vse se že dela z obrvmi in trepalnicami… Čudo, kaj vse omogoča elektrika. No, v Peroju smo hodile le spat! Brez elektrke je življenje ženske vsekakor enostavnejše.

Zjutraj, ne boste verjeli, se je zadeva ponovila. Še večji problem za nas pa je bil, kako usposobit kuhalno ploščo? Deset ženskic? Prijazna gostiteljica nam je podala navodila, adijo pamet. Brez kavice pa nikamor!

Sonček je vabil, me v kombi in na primorski del Trnovskega gozda. V Vipavi smo se zapodile v ferate štiri zagrižene, ostalih šest v plezalni sektor. Vreme nam letos ni bilo ravno naklonjeno saj smo po preplezanih treh smereh, tri naveze, ob plohi, bile primorane na kavico v bar pri parkingu. Pogumne štiri pa so po ferati osvojile velik križ v dežju in v nalivu sestopile.

Urnik za ta dan se je nadeljeval v hišici Lili: preoblačenje, lišpanje… priprave na bolder sceno Koper, kamor smo odpotovale popoldan. Super scena in plezarija, velik prostor, smeri primerne za vsakogar. Splezale smo vse, kar se je dalo! Seveda smo izstopale z našimi majčkami in mišicami seveda. Ko nismo zmogle res nič več, smo se odpravile na luštno večerjico v oštarijo Atrij v centru Kopra. Priporočamo, dobro in ugodno. Ker je bil dan aktiven smo si ob 22.00 vse omislile še ogromen sladoled na koprski plaži! Pa ne moremo me brez morja in morskega vzdušja.

Večera še ni bilo konec. Maja nas je naložila v ombi in oddirja do Lilike. Tu mo se spremenile v slavne osebnosti in pokurile še zadnje atomčke energije, da smo odkrile svojo identiteto ter v zgodnjih jutranjih urah, po seveda ponovni pedikuri in odmanikuri, pobegnie v postelje.

V nedeljo zjutraj in dopoldan, kot da ni še nikoli prej deževalo. Lilo je, kot bi iz šafa zlival. Arso napoved pa nas je po enajsti optimistično popeljala v Vipavsko dolino in dalje do  vznožja Nanosa. Seveda smo ga osvojile navkljub hudemu vetru. Lep pohod v prelepih barvah in norimi razgledi. Da pa smo izkoristile vikend maksimalno še kleptljiva večerjica pri Postojni in oddirjale smo domov.

Luštno, kot se spodobi. Tudi sedmič nam je uspelo, v super in zabavni družbi. Do naslednjega leta: treniramo, da bomo še boljše!

Maja Stopar, Špela Stopar, Janja Sluga, Mateja Pšeničnik, Romana Tomšič, Valerija Bogovič, Tanja Sotelšek, Lina Buršič, Brigita Kužner, Aleksandra Voglar

 

ROMA:

Obujem nove čevlje, ker danes je moj dan..        (res da se rima, refren za dol past)

z blatom in dežjem, sm pa ke tut s soncem obsijan...

Babji vikend smo spelale,

zarad napovedi bi se skor zjokale...

Možemo da promjenimo mjesto?

Ma možete, al nemojte da vas COVIDI...

Ker v kombiju smo ure in ure preživele,

škoda, da smo hiško sploh najele...

Elektriko smo tam imele,

luči so noč in dan gorele...

Doktorat nad štedilnikom nardile,

ko kfe bi rade spile...

Upoštevale NIJZ priporočila,

"razkužila" malček tut nagnila...

Kot da vinsko klet bi obiskale,

flaše komaj na polico dale...

Kopalnic moglo bi bit vsaj pet,

da lepo stekel bi promet...

Manikura...pedikura,

zrihta se že vsaka kura...

Zjutri na pojstli kosti pretegovala,

bum - na parketu prec pristala..

Splezale smo metre tri,

ko nas dež že prepodi...

Gor na križu bejbe v modrcih visele,

dol pa pokoro so imele...

Čajčk s kapljo ruma,

ekipi dal je novega poguma...

V Kopru plastika nas je gostila,

puncam roke pretegnila...

Zgledale ku reprezentanca D (de)

z majčkami opazne smo bile..

Večerni Koper in gostilna

pol pa še porcija sladoleda res obilna..

Igralci, pevci in pa dive,

spanec spet so nam kratile...

Lorela, Rolena,..al kako,

znano bitje je zdaj to...

Fruštek in kufete tri,

da nebo se nam zjasni...

Plan z lahkoto spremenile

na Nanos smo se zapodile...

Pod hribom kar mau smo spet krožile, 

da parkirišče smo dobile...

Gor pa burja je kar huda bla,

tko da koča nam je prou pršla...

Med vožnjo babe še čvekale,

mim velemesta kar peljale...

Mini prekršek naredile

in me pred bajto odložile....

Mejte se,Roma

 

09.10.2020 | Peter Sotelšek, 05.10.2020, 0 fotk | Splošno | Obvestila

Leto je naokoli in moški del se bo zopet duhovno odmaknil. Letos gremo v Logarsko dolino.

Kdaj: od 09.10. do 11.10.2020 

Vabljeni vsi dedci brez izjeme.

Za informacije in prijave se obrnite na Peter Sotelšek, peter@pak.si.

18.09.2020 | Matej Zorko, 28.09.2020, 9 fotk | Alpinizem | Poročila

Tako kot skoraj vsako leto, se tudi letos odpravimo na enega izmed nam dosegljivih štiritisočakov. Ko listam po vodniku in izbiram cilje, mi takoj na prvi strani pade v oči gorski osamelec Piz Bernina. Gre za nam Slovencem najbližji štiritisočak  in tudi zato precej  zaželen cilj.  Mogočen gorski masiv meji med Italijo in Švico, sam vrh pa pripada Švici.  Pristopati je mogoče iz obeh  smeri, mi smo se odločili, da  bomo dostopali iz italijanske, kjer je celotno pot potrebno opraviti peš, brez pomoči žičnic.  

Nenavadno zgodnja ura, komaj nekaj po polnoči, ko  se odpeljemo  iz Krškega. Zbralo se nas je presenetljivo veliko, skupaj dvanajst, kar je za tako turo prej nenavadno kot pa običajno. Med nami nekaj izkušenih, nekaj pa tudi takih, ki si bodo izkušnje na višinah nabirali prvič.

Dolga utrujajoča  vožnja nas na koncu po strmi vijugasti cesti  pripelje do izhodišča, natančno do jezera Gera, kjer so človeške roke zgradile ogromen akumulacijski jez, ki nekako niti ne sodi v to idilično gorsko pokrajino. Začetek poti vodi naravnost čez to nenavadno zaporo, kjer občudujemo celo ribiče, ki lovijo  na za nas  nenavadni višini 2100m. Le katere ribe tukaj sploh živijo, se sprašujemo  in se smehljamo nenavadnemu prizoru. Pot zložno nadaljuje svojo pot do prve od treh koč, ki jih moramo danes doseči. Žal so v tem času večinoma  že vse zaprte, razen nekaj izjem, med katerimi je tudi naša Marco e Rosa, današnji cilj precej dolge etape.  Na začetku še srečujemo nekaj planincev, vendar, ko se  pot enkrat odcepi, ostanemo praktično sami. Višje kot smo, bolj se svet okoli nas  spreminja iz zelenega v pusto pokrajino, ki so jo stoletja oblikovali ledeniki. Do koče Marinelli Bombardieri prečkamo še sedlo Boccheta di Caspoggio in se prvič vzpnemo na 3000 metrov nadmorske višine.  Takoj zatem nas  iz sedla čaka spust in težko pridobljeni višinski metri se hitro izgubijo.  Do koče prečkamo še prvi ledenik.

Od koče Marinelli, ki leži na 2813 metrih, se zopet strmo dvigujemo dokler ne pridemo na ledenik Vedretta di Scerscen superiore, ki je precej razbit, zato je potrebna posebna previdnost. Ledeniška naveza je tukaj obvezna zaradi mnogih razpok in  snežnih mostov. Ker že dolgo ni bilo snega, so razpoke na našo srečo dobro vidne in večjih težav pri prečkanju nimamo.

Ko se približamo skalnemu vznožju Crast´Aguzze, kjer poteka zavarovana ferata, zadnji del poti do koče Marco e Rosa, že od daleč opazimo znamenje, ki nakazuje začetek, nas dočaka  neprijetno presenečenje.  Krajna zev, ki ločuje sneg od skale, je tukaj  tako široka, da je  steno praktično nemogoče doseči. Poleg tega pa je prvo varovalo šest metrov višje,  kot pa je visoka snežna odeja. Počutimo se ujete, brez idej, kako naprej.  Iz skupine se že slišijo predlogi, gremo nazaj, preden nas dohiti noč. Nekako se ne morem sprijazniti z dejstvom, da smo prehodili vso to pot  zaman. Ledenik, kjer bi se dalo obiti skalno zaporo zgleda prenevaren. Opreme, ki bi omogočala varen vzpon do prvih varoval nimam. Stena zgleda precej gladka, krajna poč pa tudi globoka, morebitni padec ne bi bil nič kaj prijeten. Spomnim se ribičev, ki smo jih srečali ob jezeru in na misel mi pride, da bi rabil pravzaprav ribiško palico, da dosežem zanko na fiksni vrvi, ki je še najbližje dosegljiva. Na misel mi pride tudi Tomaž Humar, ki si je z ribiško palico pomagal pri prvenstveni  smeri Nespodobno povabilo v steni Vežice. Ribiške palice žal nismo imeli, smo pa sestavili dolgi vzvod iz pohodnih palic, na katerega smo na koncu zalepili vponko z vrvjo. Na vrsto je prišel Sims, ki je počasi a vztrajno, v ležečem položaju zaradi možnosti podora  opasti, poskušal vpeti vponko v zanko. Simsu je najprej uspelo poriniti palico skozi uho, potem pa še z majhnimi premiki vpeti vponko. Zaslišal se je vesel krik, nato pa sem po vpeti vrvi  požimaril do prvih varoval. Nadaljnji postopki so bili zelo hitri, namreč čez to krajno zev smo spraviti 14 ljudi, med drugimi tudi dva starejša Italijana, ki sta prišla za nama.

Vseeno nam je ta manever vzel precej časa, v kočo smo prišli precej pozno, trdna tema je že bila, ko smo se zadnji vzpenjali po ferati.

Jutro je  precej sveže, na snegu so se lesketali zamrznjeni kristali. Mrzlo jutro je bila tudi dobra popotnica za dan, ki se je obetal. Vreme, ki si ga  visoko v  gorah lahko samo želiš.

Po zajtrku, ki so ga  postregli v koči in bi težko opravičil svoje ime, smo navlekli vso potrebno opremo, se  navezali po parih in se odpravili po snežnem  pobočju do skal jugovzgodnega grebena Spallagrat. Med pripravo na plezanje, nas obsije sonce in pogreje premrle ude.  Plezanje je prijetno in ne pretežko, težavnost se giblje okoli druge in  tretje stopnje. Nameščenih je tudi kar nekaj varoval, katera so nam v znatno pomoč. Na grebenu se teren položi, skale zamenja sneg, na čevljih so zopet znajdejo dereze, v rokah cepin. Pogosto je  še potrebno popraskati  po skalah, mraz se je že zdavnaj umaknil soncu. Na vrhu smo sami, občudujemo ogromne ledenike, katero delo narave  naši potomci verjetno ne bodo več deležni.  Sestop mine precej hitro, dvakrat si še pomagamo z spustom  ob vrvi in že kmalu smo nazaj pri koči.

Ležerno čakamo še ostale, ki so še nekje na gori. Mir skali helikopter, ki prevaža skupino ljudi, ki so si zamislili, da pridejo na kočo na tak način. Opazujem dogajanje, nevajeni snega in skal se nekateri komaj prekobacajo do koče, pa čeprav jih loči samo nekaj deset metrov.

Helikopter počasi odleti,  v gorah spet zavlada mir, nas pa  čaka še dolgi sestop, ki bo trajal dolgo v  noč.

Še več slikic najdete v fotogaleriji.

Matej Zorko (vodja ture)


In še najnovejša pesnitev Romane Tomšič - Rome:

Na skali kakšno prasko in modrico mi dobili

v kombiju skor prste polomili.

Začetek rimarije je na konc

da ne bom naštevala kdo v petek bil je ponoč pokonc...

Prejšn tedn na 3 jurje kar lahko

zdaj na to višino malce bolj težko..

Da pa ni bla sm višina tu težava

še krajna zev nam ponagaja...

100 in ena tam rešitev

za naše fante tista ferata odrešitev...

Nič mu živcev ne načne

vse v hribih sprejme, tako pač je...

Ferata mela je poseben čar

zvezane lojtre in verig kar en par...

V kočo gor prišli zvečer

takoj po grlu šel en dober pir...

Prišli skor mau smo podhlajeni

a pištolca vseen se znajde v roki njeni...

Vročino takoj nam zmeri

če smo vsi po njeni meri...

Vožnja, hoja nas je kar pobrala

in v pojstle vse poslala..

Na vrh hriba ni blo glih težko

samo vleklo se je pa zelo...

Ko vse naveze prišle so gor in dol

vreme je šlo že počas navzdol...

Megla, oblaki so se že podili

helikopterji pa starce vseen so gor vozili...

Škripale dereze so po skalah

kjer snega je že zmanjkvalo...

Abzajli, fiksi in še kaj

da spravu Mato ekipo je nazaj.

Po mini ledeniku mi hodili

se v kakšno špaltno spotaknili...

Ko ponoč smo dol hodili

med sabo nič skor govorili...

Ko signal smo spet dobili

Rogljiča na dirki izgubili...

Mimgrede tam ob poti

Maja še marele nabere sproti...

Na jezu pa še vrata skor zlomili

zlata vredne klešče uporabili...

Poročilo, galerijo prec objavi

na naslednjo turo se prijavi...

24.10.2020 | Bojan Zorko, 25.09.2020, 0 fotk | Športno plezanje | Obvestila

Za t.i. krompirjeve počitnice se načrtuje plezalni trip v južne kraje. Namenjen je primarno ljubiteljem športnega plezanja in otročjega čofotanja v morju. ;) Primarno sta v igri dva plezalna raja, ki izpolnjujeta zgornje pogoje:

 - Leonidio (Grčija) ali 

 - Finale Ligure (Italija)
Politični slikarji, ki za platno uporabljajo zemljevid, so po Italiji polili zeleno, po Grčiji pa oranžno barvo. Zaradi barve, bližine, koronske nestabilnosti in enostavnosti se trenutno bolj nagibam v smer Finale Ligure. Nekaj vas je že izkazalo interes, nekateri tudi v za časovno krajše obdobje. Vse zainteresirane vas vabim na sestanek/ferajn v klubske prostore, na dan četrtek 1.10. ob 19:00 nesrečnega leta 2020, kjer bom predstavil detajle.

Vabljeni!

02.10.2020 | Aleksandra Voglar, 24.09.2020, 0 fotk | Klubski tabori | Obvestila

Letos smo ženskice pred izzivom, "silom prilike" moramo menjati bazni prostor, v Peroj ponovno ob priložnosti. Ženski vikend bomo letos izpeljale med 2.- 4.10., v slovenskih primorskih koncih, v okolici in v Vipavski dolini. Aktivne v pripravah smo že v akciji za majčkami, hiško in prevozom. 

Iz Krškega se bomo odpeljale v petek, 2.9., okoli 17ste ure, vračamo se v nedeljo, 4.11., v večernih urah.

Kaj vse početi v teh koncih? Uh, marsikaj. Tu je kar nekaj nam primernih plezališč: Vipava, Vipavska Bela, tudi Črni kal...  Tu je Gradiška tura, kjer so primerne in luštne daljše plezalne smeri, tako opremljene s svedrovci kot alpinistične; tu sta luštni vsaj dve ferati, tako, za mimo grede: za ogrevanje ali sestop s smeri ali za celodnevno uživanje na sončku. In nenazadnje: Vipavska dolina, Kras... krasne kolesarske ture, vseh oblik. Govorim iz izkušenj za vse gor našteto.

Prijave pri Sandri na mail: sandra@pak.si ali tel. 031623167.

Vzami si čas, pojdi z nami!

13.09.2020 | Nejc Pozvek, 15.09.2020, 8 fotk | Splošno | Novice

Po zaključku delovnih akcij ob koncu avgusta je bilo hitro jasno, da letalnica še ni povsem nared, da bi sprejela plezalce. Ugotovili smo, da bi bilo vredno porabiti še preostanek oprimkov, predvsem pa preizkusit kakovost opravljenega dela - splezati smeri in se uskladiti o ocenah. Na pobudo Grege Srpčiča smo se ponovno srečali v nedeljo, 13. septembra, in opravili zastavljeno. Nedelja v dvorani je prinesla 10 novih linij in 3 dokončane do vrha, predvsem pa obilo dobrega plezanja in tudi nekaj zavidljivih poletov (upam, da posnetki najdejo pot do vas). Velikanka je tako skoraj povsem nared pričakala mladino, ki je dan za tem, v ponedeljek, zaplezala na uvodni vadbi v sezoni 2020/2021. O vtisih bodo, verjamem, že kmalu poročali.

Ljubitelje dobre plezalske fotografije pa sta razveselila Rok Molan in Grega Srpčič.

Srečno v novo sezono! Kmalu tudi z novo bolderco ...

18.09.2020 | Matej Zorko, 09.09.2020, 2 fotk | Skupne ture | Obvestila

Vabljeni na skupno turo na naš najbližji štiritisočak Piz Bernina, ki leži na meji med Švico in Italijo v Bundenskih Alpah.

Težavnost ture:  

PD, pretežno ledeniška tura, na vršnem grebenu kombinirano plezanje z mesti I do II, olajšano s pritrjenimi vrmi. Tura je primerna za tiste, ki ste kondicijsko dovolj pripravljeni.

Obvezna oprema:

Oprema za hojo po ledenikih: dereze, cepin, varovalni pas, vrv, sistemi, ledni vijak, topla obleka.
Prva pomoč.

Prevoz:

Iz Slovenije preko Milana do Campo Moro in naprej do Lago di Gera, kjer je izhodišče za dostop na Piz Bernina iz italijanske strani (700 km, 7 do 8 ur).

Prvi dan:

Dostop iz Lago di Gera (1996m) do Rifugio Marko e Rosa 5-6 ur. (3597m).
Prespimo v koči, v kateri se tudi oskrbimo s hrano in pijačo.

Drugi dan, vzpon na vrh:

Rifugio Marko e Rosa – Piz Bernina 2 uri (500 višinskih metrov)

Sestop:

Poteka v smeri pristopa

Odhod:

V petek 18.09., predvidoma ob 15. uri. Zbor pred hotelom City v Krškem.
Na razpolago bo kombi za devet oseb.

Prihod nazaj v Krško:

Planirano je, da se pride v nedeljo oz. v ponedeljek zgodaj zjutraj. Zaradi morebitne nepredvidene situacije, je priporočljivo, da si vzamete ponedeljek prosto.

Prosim, če potrdiš svojo udeležbo na tel. št. 041 359 879.

Vodja ture, Matej Zorko

19.09.2020 | Peter Sotelšek, 06.09.2020, 0 fotk | Splošno | Obvestila

Kot je večini že poznano, so se pričela dela za postavitev novega planinskega doma na Okrešlju.

V soboto, 19. 9.2020, ter v nedeljo 20. 9. 2020 bodo betonirali temeljno ploščo. To bo eno najbolj zahtevnih del pri gradnji novega doma, saj bo potrebno vgraditi približno 100 kubičnih metrov betona.

PD Celje Matica se na vas obrača s prošnjo za pomoč pri delu.

V soboto in nedeljo potrebujejo približno 35 parov pridnih rok za pomoč pri tem opravilu. Delo je primerno le za fizično in kondicijsko dobro pripravljene osebe, saj se bo delalo od jutra do večera v soboto in vsaj do poldneva v nedeljo. Lahko se prijavite tudi samo za en dan.

Potrebujete primerno obutev in obleko ter delovne rokavice. Za delovno orodje, hrano in pijačo bo poskrbljeno. Ne pozabite tudi na rezervno obleko v primeru dežja.

Prav tako bo na Okrešlju možno prespati. S seboj imejte rjuho ali spalno vrečo.

Samo resni se vpišite v priloženo tabelo, saj bomo le tako imeli evidenco o številu ljudi, ki bodo na razpolago:
https://docs.google.com/spreadsheets/d/1mVHMtEeZCIdgOc2kMbI8nfJCkOh0Xz0136zHmK17Rx4/edit?usp=sharing

Pričetek dela bo v soboto ob 7. 00.
Prevoz osebne prtljage bo možen s tovorno žičnico ob 6. 15.

Informacije na telefon  041 772 123

Predsednik PD Celje-Matica
Brane Povše

12.09.2020 | Nejc Pozvek, 04.09.2020, 0 fotk | Splošno | Novice

Turno kolesarstvo ... kaj pa je to?

Pojem v naši sredini že dolgo ni več neznanka, predvsem po zaslugi dela Planinske zveze Slovenije, ki s svojo aktivnostjo v okviru Komisije za turno kolesarstvo odpira in razvija vsa področja kolesarjenja v naravi, s še nekaterimi somišljeniki in sorodnimi organizacijami pa orje ledino tudi pri zakonskem urejanju tega področja (saj veste, da se po naravi s kolesom uradno - če malo pretiravam - skoraj ne smete voziti). Turno kolesarjenje je v bistvu planinarjenje na kolesu. Vsak od nas je to kdaj že počel oz. nas precej počne dokaj redno; nekateri raje navzgor, drugi raje navzdol. Tako so nastale tudi številne discipline, ki jih v tekmovalnem smislu razvija Kolesarska zveza Slovenije. V zadnjem času je gorsko (ali turno) kolesarjenje postalo eden od nosilnih produktov naše outdoor turistične ponudbe, vedno bolj oglaševano in prepoznavno, na nekaterih predelih Slovenije zgledno urejeno, ponekod še v povojih (med drugim tudi v Posavju), marsikje v urejanju. Vseeno pa tudi na našem koncu prepoznamo številne like, ki to zadevo razvijajo ali počnejo že mnogo let. Med bolj prepoznavnimi so zagotovo Boris Papac, ki je izdal tudi vodnik (oz. več njih) za kolesarjenje po naših krajih (seveda pretežno izven cest), Pia Peršič in Andrej Martinčič, ki sta prva prekolesarila celotno Slovensko turnokolesarsko pot (STKP), kar je bil medijsko odmeven dogodek. Danes na našem območju (od Vrhovega, Lisce, Bohorja, Libne, Cirnika, Gorjancev ...) več skupin, tudi društev, in posameznikov razvija predvsem "spustaško" infrastrukturo - tako imenovane traile, ki nam nudijo užitke v hitrem spustu s hribov. Med našimi člani jih ima kar nekaj že mnogo gorskokolesarskih (ali turnokolesarskih) izkušenj, celo tekmovalnih, ali pa so (bili) celo aktivni razvijalci tovrstne oblike kolesarjenja na našem območju.

In sedaj - končno - k vabilu. 12. septembra Komisija za turno kolesarstvo pri PZS organizira veledogodek: prekolesarimo STKP v enem dnevu. STKP ima 41 etap po celotni deželi, prav vsako pa boste ta dan lahko prekolesarili v spremstvu vodnika. Ni več skrivnost, da bova letos novopečena vodnika postala z Igorjem Dularjem. Na začetku poletja sva se (sicer iz zelo različnih, ne povsem definiranih vzgibov) udeležila zanimivega 6-dnevnega tečaja/usposabljanja, zdaj pa naju čaka le še izpitno dejanje. Igor bo sicer izvedel turo kasneje tekom jeseni (in vas gotovo povabil), sam pa bom v okviru dogodka vodil etapo z Bohorja na Resevno (ki pa bo rahlo modificirana in se bo začela na Planini pri Sevnici in končala v Šentjurju). Če vas premami, vabljeni, da se najkasneje do srede, 9. 9., prijavite na dogodek preko spletnega obrazca na STKP1dan. Še nekaj informacij o mojem delu poti pa najdete tukaj.

19.08.2020 | Nejc Pozvek, 02.09.2020, 0 fotk | Klubske zadeve | Poročila

V zadnji triadi avgusta smo bili priča eni bolj produktivnih, kompleksnih in množičnih klubskih akcij, ko je v 10 delovnih epizodah, v skupno 221 opravljenih urah, 16 sodelujočih preopremilo dobršen del posavske plezalne infrastrukture. Največ dela je bilo namenjenega brežiški velikanki, ki je bogatejša za 52 novih linij (v igri jih je še 8), ob njej nastaja še en naš projekt - bolderca, kjer smo v teh delovnih dneh včasih malce poprijeli in pomagali, MC Krško je bogatejši za lep campus board, nove smeri in oprimki pa krasijo tudi veliko steno v Brestanici.

Vodja akcije sem v reportaži, ki odpira še kakšno drugo temo, vestno popisal vsak delovni dan, pomagali so mi fotodokumentaristi. Tako je nastal verjetno najdaljši samostojni prispevek na našem spletišču. Vabljeni, da si ga ogledate/preberete. 

Kratko poročilo, ki ga nadomešča omenjena reportaža, se v zaključku zahvaljuje vsem sodelujočim in podpornikom, ki ste tako ali drugače prispevali k skupni zgodbi. Menim, da smo lahko ponosni na doseženo. Hkrati pa že napovedujem, da bomo v septembru "zasedali" še najmanj enkrat, ko bo potrebno dodelati finese na velikanki in predvsem opremiti novo pridobitev.

Bravo mi!

Nejc Pozvek

24.09.2020 | Martin Bedrač, 01.09.2020, 45 fotk | Športno plezanje | Obvestila

V četrtek, 24.09., bomo začeli z jesenskim tečajem športnega plezanja za začetnike. Kot je že v navadi, bo prvo srečanje informativne narave s pričetkom ob 20. uri, v prostorih kluba v MC Krško (CKŽ 105). Že teden dni kasneje, v petek, 02.10., pa začnemo zares. Potrebno plezalno opremo na začetku nudimo na izposojo in seveda svetujemo pri nakupu.

 

Cena tečaja je 220 EUR z vključeno klubsko članarino za sezono 2020/21. Tečaj traja 8-10 vikendov (petek zvečer in nedelja dopoldan ali cel dan v plezališču) in se zaključi z izpitom za pripravnika športnega plezanja. S pridobljenim znanjem boste lahko samostojno plezali v opremljenih plezališčih, tisti, bolj ambiciozni, pa, po želji, opravili še državni izpit za naziv Športni plezalec pri Komisiji za športno plezanje.

 

Tečaj bomo izvedli ob prijavi vsaj 6 tečajnikov. Vabljeni, da se nam pridružite.

 

Več informacij dobite pri vodji tečaja Sandri Voglar (031 623 167, sandra@pak.si).
 

14.09.2020 | Aleksandra Voglar, 30.08.2020, 31 fotk | Športno plezanje | Obvestila

Pred nami je novo šolsko leto, hkrati tudi pričetek popoldanskih dejavnosti za otroke in mladino.

Pri Posavskem alpinističnem klubu bomo tudi letos izvajali vadbo športnega plezanja. Otroke, osnovnošolce, vabimo na plezalni steni v Športno dvorano Brežice in v športno dvorano OŠ Brestanica.

 V septembru bomo imeli dneve odprtih vrat, kar je odlična priložnost, da se otroci brez obveznosti preizkusijo v plezanju in se šele potem odločijo za redno vadbo.

  V oktobru pričnemo z redno vadbo. Pogoj je v celoti izpolnjena in podpisana prijavnica. Prosimo, prinesite nam jo do prve redne vadbe. Hkrati vas vabimo na uvodni informativni sestanek v začetku oktobra, kjer boste prejeli še več informacij.

Obvezna oprema: udobna/športna oblačila, čisti športni copati, voda. Otroci se v športna oblačila preoblečejo v garderobi. Pod steno pridejo brez nahrbtnikov.
 

Športna dvorana OŠ Brestanica

Vadbo izvajamo 2 x tedensko, ob torkih in četrtkih. Otroci lahko vadbo obiskujejo tudi samo 1 x tedensko.

Z vadbo pričnemo v torek, 15.09.2020, ob 16.30 (vse skupine).

Učenci od 1. do vključno 3. razreda (letniki 2014, 2013 in 2012) od 16:30 do 17:15.
Učenci od vključno 4. razreda naprej (letnik 2011 in starejši) od 17:00 do 18:00.

Glede razdelitev po skupinah se boste dogovorili na vadbah z vodjo vadb.

 Vodja vadbe v Brestanici: Maja Stopar, 040 464 517, maja.stopar@pak.si
 

Športna dvorana Brežice

Vadbo izvajamo 2 x tedensko, ob ponedeljkih in sredah. Otroci lahko vadbo obiskujejo tudi samo 1 x tedensko.

Z vadbo pričnemo v ponedeljek, 14.09.2020, ob 17.00 (vse skupine).

Učenci 1. in 2. razreda (letniki 2014 in 2013) od 17:00 do 18:00 (mala stena-bolder).
Učenci 3. in 4. razreda (letniki 2012 in 2011) od 18:00 do 19:00 (mala stena-bolder).
Učenci od 5. razreda naprej (letniki 2010 in starejši) od 17:00 do 18:30 (velika stena).

Glede razdelitev po skupinah se boste dogovorili na vadbah z vodjo vadb.

 Vodja vadbe v Brežicah: Aleksandra Voglar, 031 623 167, sandra@pak.si
 

30.08.2020 | Martin Bedrač, 30.08.2020, 0 fotk | Splošno | Obvestila

Poletje gre počasi h koncu, dnevi se bodo začeli krajšat in kmalu postali še mrzli in mokri, tako da bodo spet aktualne postale klubske umetne stene v Športni dvorani Brežice, MC Krško in športni dvorani OŠ Brestanica. Letos popolnoma prenovljene, z novimi oprimki in novimi smermi, pa še čisto nov bolder v Športni dvorani Brežice, ki je zamenjal malo steno.

S plačilom klubske članarine so člani upravičeni do plezanja na klubskih umetnih stenah brez plačila vstopnine. Kdor ni poravnal klubske članarine, se mu za enkraten vstop na klubsko umetno steno zaračuna 5 €.

Klubsko članarino vsako leto pričnemo pobirat s septembrom, velja pa od začetka oktobra letos do konca septembra naslednje leto.

S klubsko članarino se direktno podpre delovanje kluba. Namen članarine je tudi nabava opreme za klubske umetne stene, nabava materiala za opremljanje klubskih naravnih plezališč, za organizacijo in izvedbo tekmovanj v športnem plezanju ter za organizacijo in izvedbo klubskih dogodkov.

V klub se lahko včlanite tudi tisti, ki ne plezate, a bi vseeno želeli postati naši člani in tako podpreti naše delovanje. Hvaležni vam bomo.

Vrste klubskih članarin:

•    20 € (odrasli, 18 let in starejši)
•    10 € (otroci, do 18 let)

  Kdor prvič plačuje klubsko članarino, mora izpolniti še klubsko pristopno izjavo in jo lastnoročno podpisati. Izpolnjeno pristopno izjavo skenirano pošljite na info@pak.si ali jo prinesite osebno na četrtkov ferajn.

Podatki za nakazilo:

Namen nakazila: Klubska članarina - Ime in Priimek
Koda namena: OTHR
Znesek nakazila: 20 €
Prejemnik nakazila: Posavski alpinistični klub, CKŽ 105, 8270 Krško
IBAN: SI56 6100 0001 9432 357 (DH d.d.)
Sklic: SI00 2020-21-555

19.08.2020 | Nejc Pozvek, 19.08.2020, 1 fotk | Splošno | Novice

Ob vse večji uporabi plezalnih sten, s katerimi upravljamo PAKovci, je vse večja tudi potreba po njihovem vzdrževanju in nadgradnji. Na letni ravni je tako potrebno poskrbeti za varnostne preglede in čiščenje. Navedene aktivnosti opravimo ob koncu sezone oz. pred začetkom nove. Letos smo bili še dodatno motivirani z izgradnjo nove male plezalne stene v Brežicah.

Akcije čiščenja in preopremljanja bomo PAKovci začeli v sredo, 19. avgusta, nato pa si bodo aktivnosti sledile praktično dnevno. Med nalogami, ki nas čakajo, so: odstranitev male plezalne stene iz male brežiške dvorane, "slačenje" brežiške velikanke in pranje oprimkov, izdelava in montaža campus boarda v MC Krško, postavljanje novih smeri v Brežicah, ki ga bomo popestrili z mini postavljavskim seminarjem, nato pa pride na vrsto še Brestanica, kjer bo prav tako potrebno oprati oprimke in jih razporediti v nove smeri. Gotovo bomo v tem času našli še kaj, dobili nove ideje, z veseljem pa spremljali tudi rast novega plezalnega objekta - bolder stena v mali dvorani v Brežicah, ki je bil zaupan podjetju MR climbing iz Ljubljane. Da ne omenjamo konkretne zaloge novih oprimkov, ki bodo popestrili brežiško velikanko.

Vabljeni, da spremljate naše aktivnosti - v živo ali po spletu - in nas seveda podprete: z obiskom, z delom, s pijačo, z všečkom, komentarjem ali nemara z donacijo;) Vsega in vsakega bomo zelo veseli!

Več informacij o poteku dela in udeležbi dobite pri Nejcu (040 508 327). Se vidimo pod našimi stenami!

16.08.2020 | Aleksandra Voglar, 18.08.2020, 0 fotk | Alpinizem | Poročila

Prekrasen konec naših Alp. Jezersko letos tretjič. No, vsaj zame.

Najprej smo z grupico ženskic osvojile Babo. Drugič s skoraj enako grupico preko ferate na češko kočo in na obe Kočni. Babji dnevi, super čveki, Romina organizacija. Hvala.

Tokrat Peter povabi na plezarijo v Grintovčevo severno steno. Smer izbora: Tomažev steber, VI-/V. Zakaj pa ne? Tanja in Peter naveza 1 in Sandra ter Tedi naveza 2.

Ker smo raje konfortlih, smo se podali pod steno že dan poprej. Češka koča nam je ponudila zasilna prenočišča in v Polhovi luknji, kot smo jo poimenovali. Smo se pa pošteno naspali. Še dober zajtrk in ob osmih smo vsi že pošteno plezali.

V spodnjem delu smerice ni za prehvalit. Kar krušljivo. Druga polovica pa ponudi res lep kamin pete težavnostne stopnje, lepe zajedice in poči. Smer smo pošteno zlezli. Malo nas je pri komunikacije dobro uro motil le rotor helikopterja. Na poti na Mlinarsko sedlo se je poškodovala planinka.

Tanja pa se je cel dan smejala, saj je končno le prišla v stik s skalo. Tadej, prvič sva se navezala na hribovski štrik, se je izkazal za suverenega in hitrega soplezalca. Peter je vriskal od začetka do konca. Sama pa sem uživala in premikala kocke v glavi, no v pravo smer.

Vesela, da smo se zbrali klubska oldtajmetska družbica. No ne po letih, poznamo se že tri desetletja. Odlično smo se razumeli, skomunicirali in izpeljali vzpon. Kdaj naslednjič?

Več v galeriji.

24.07.2020 | Martin Bedrač, 24.07.2020, 0 fotk | Splošno | Obvestila

Si navdušen plezalec in pogosto obiskuješ naravna plezališča? Ti je všeč, če so varna, urejena in je plezanje brezskrbno?

Projekt OSP ali Opremimo slovenska plezališča je iniciativa vključevanja plezalcev v skrb za plezališča in spodbujanja odgovornega ravnanja in varnega plezanja. Obiskovanje plezališč je brezplačno, zato je odgovornost vsakega plezalca, da po svojih močeh prispeva k vzdrževanju opreme in s svojim ravnanjem poskrbi za ohranjanje plezališč in narave okoli njih. Prihodnost je v naših rokah; v naši močni plezalski skupnosti, ki je zaprisežena skalam in jih želi ohraniti varne, dostopne in urejene.

Projekt OSP je del Sklada slovenskih plezališč in zbira finančne in materialne prispevke za preopremljanje in obnovo plezališč. Prav tako je stična točka Sklada s plezalci, saj lahko vsakdo opozori na pomankljivosti, nevarnosti in težave v zvezi s plezališči. Cilj projekta OSP je preko donacij in sponzorskih sredstev zagotoviti trajni vir finančnih sredstev za urejanje plezališč, ki bo plezalcem omogočil varnejše in brezskrbno plezanje.

Prispevaj sredstva
Postani prostovoljec
Pridruži se zavezi za plezališča

Zakaj so potrebne donacije za urejanje plezališč?

Kako pogosto se vprašamo, kdo je navrtal in očistil smer, ki jo plezamo, kdo je plačal opremo, ki nam omogoča brezskrben vzpon, na čigavi zemlji ležijo skale, ki jih obiskujemo? Večina slovenskih smeri je plod zagnanih opremljevalcev, ki so pogosto z lastnim denarjem prispevali svedrovce in sidrišča in porabili nešteto ur, da lahko danes uživamo v več tisoč smereh širom Slovenije. Seveda pa je treba te smeri vzdrževati in preopremljati, za kar potrebujemo izšolane opremljevalce in opremo, ki ustreza varnostnim standardom. Poleg tega je treba vsakodnevno paziti na naravno okolje in biti obziren do lokalnih prebivalcev in lastnine.

Smo na prelomni točki razvoja športnega plezanja. V 2016 se je športno plezanje uvrstilo med olimpijske športe in že tako naraščajoča prepoznavnost plezanja se je strmo dvignila. S tem narašča tudi število ljudi, ki se s plezanjem aktivno ukvarjajo in obiskujejo naravna plezališča, to pa povečuje obremenitev opreme in naravnega okolja.

Približna ocena stroška vzdrževanja smeri in druge infrastrukture v plezališčih je med 8 000€ - 10 000€ letno. Z vzdrževanjem plezališč se v Sloveniji načrtno ukvarja Planinska zveza Slovenije, ki finančna sredstva za opremljanje prejme na javnem razpisu Fundacije za šport. Od leta 1999 je tako za opremljanje plezališč porabila že več kot 200 000€. Problem teh sredstev je, da se lahko porabijo le za materialne stroške, torej se iz njih ne sme plačevati dela opremljevalcev smeri. Drugega vira za financiranje vzdrževanja plezališč Planinska zveza nima. Poleg Planinske zveze se z nekaterimi plezališči ukvarjajo tudi lokalni plezalni klubi, ki so seveda prav tako odvisni od prostovoljnega dela in lastnih finančnih sredstev.

Plezališča so na voljo vsakomur, brezplačno, vse dni v letu, večina smeri je odlično opremljenih, varnih in pripravljenih za plezalne užitke. Je pa res, da je oprema ponekod že dotrajana in potrebna menjave. Ob sedanjem naraščanju števila plezalcev in krčenju javnih sredstev za opremljanje bo stanje vedno slabše, saj je obraba opreme vedno večja, posameznikov, ki so pripravljeni svoj čas žrtvovati za druge, pa vse manj. Čas je, da plezalci aktivno pristopimo k reševanju problematike in s svojim prispevkom pripomoremo k profesionalni oskrbi plezališč.

Želja je, da bi vsak aktivni plezalec prispeval po svojih zmožnostih, med 10 EUR in 50 EUR letno.

12.07.2020 | Nejc Pozvek, 15.07.2020, 47 fotk | Skupne ture | Poročila

Križevnik je vrh dveh obrazov. Prijazen in položen z juga, po udobnih tratah in gozdovih Dleskovške planote, ter divji in nedostopen s severa – iz Robanovega kota. Prepadna tisočmetrska pobočja so eni poslednjih ostankov divjine; tako blizu, a hkrati daleč. Le redko namreč tam zaide človeška duša, brez alpinističnih veščin praktično nihče. Tokrat pa nas je bilo kar deset.

Posvečeno kraljestvo severnih ostenij Križevnika ni za vsakogar. Prav zaradi tega smo z objavo lokacije ture čakali do konca prijavnega roka. Ta je zelo pomemben, ko turo načrtujemo. Nekaj turbolenc z udeležbo nas je držalo v napetosti vse do zadnjega jutra. Na koncu smo se vodje poedinili, da gremo na pot in ne spreminjamo načrtov. V nedeljo, 12. julija, smo ob 5. uri krenili iz Krškega. V Lučah smo odprli gostilno, pomalicali in nekaj pred 8. uro krenili od Robanove kmetije po markirani poti proti partizanski bolnišnici, ki je dvignjena par sto metrov nad dno doline. Pri njej smo zapustili utrjeno pot in začela se je avantura. Brezpotje je že kmalu – v mokri razsuti grapi – pokazalo zobe. Čez vlažen skok smo napeljali vrv, ki je bila v pomoč ob vzponu. V slabih dveh urah smo dosegli ostenje Turniča, ki predstavlja eno izmed predostenij Križevnika ter ponuja mnoge kakovostne alpinistične izzive. Nadalje smo ubirali stopinje po delno označeni »poti« do glavne stene Križevnika. V imenitnem bivaku smo naredili daljši postanek. Sledila je dolga prečka proti vzhodu, vedno večkrat smo poprijeli za skalo, v najtežjih detajlih so težave že presegle II. stopnjo. Globina pod nogami je vse bolj naganjala strah v kosti, krušljivost in neizkušenost v podobnih situacijah sta nas upočasnili in tako smo po približno 5 urah dosegli rob stene. Od tam je do vrha le streljaj, ki pa se pošteno razvleče, če je na poti ruševje. Nekaj časa smo še uspeli prebiti na skrajnem robu stene, nato pa smo mogli z vso silo zagristi med borovce. Zabave in smeha ni manjkalo; videl se je cilj, popustila je napetost strmih senčnih pobočij. Nekaj pred 14. uro smo si čestitali na vrhu, predvsem pa se lotili obilnega obeda. V nadaljevanju smo imeli na voljo dve opciji (in izjemoma še tretjo). Nobena od njih ni bila enostavna. Logično je bila želja večine čim prej navzdol, zato smo se – na planini Polšak dokončno – odločili (predvsem po zaslugi Simsove navigacije), da se spustimo v neznana vzhodna pobočja proti Bevškovi planini in skušamo preko Turnce zaviti na Robanovo stran. Sprva je kazalo kar predobro, a divji kraški svet planote Veža nam je hitro pokazal skrite pasti. S Simsom sva vseskozi preverjala možnosti na zemljevidih in po (znova) nekaj vzpona in borbe z ruševjem se je končno odprl pogled v dolino Savinje približno kilometer pod nami. Če je večini odleglo, ker je šla pot le še navzdol, je vodje stisnilo ob pogledu na strmino in težko prehoden svet, korak skupine pa se je po celem delovniku na nogah tudi že upočasnil. A če nam česa ta dan ni manjkalo, nam ni manjkalo vztrajnosti. Borbeni bataljon je najprej previdno sestopil po krušljivem žlebu/grapi, nato nadaljeval po razbiti strugi potoka. Ob njenem prepadnem izteku smo zavili levo v gozd in se neznosno razveselili vlake pri Bevškovi (Bevšekovi/Belšekovi) planini. A le za kratek čas. Svet se je znova zaprl v vse smeri, nam pa je uspelo najti možice, ki so nas pripeljali čez prepadne prehode v »navpičnem« gozdu postopoma v nižja nadstropja. Vmes se je pot večkrat povsem izgubila in znova smo po občutku iskali nadaljevanje ter se razveselili naslednje vlake. A tudi ta še ni pomenila rešitve, saj se je prehod v levo proti Robanovem kotu praktično dokončno izmaknil. Tako smo nadaljevali s prebijanjem navzdol po vedno bolj znosnem terenu in nazadnje končali na gozdni cesti, ki nas je po več kot 10 urah hoje pripeljala do Savinje. Z Matjažem sva tik pred iztekom zavila ostro levo in se po čudoviti prečki vrnila v Robanov kot, glavnina ekipe pa se je utrujena osvežila v reki. Turo smo zaključili v Afriki, domov pa se vrnili že v trdi temi.

Je ob tem še kaj dodati? Težko. Na koncu smo vsi veseli za novo izkušnjo, čeprav bi si mnogi želeli, da bi bila malce lažja in krajša. Tura je bila kraljevska v vseh pogledih, nekaterim je gotovo predstavljala vrhunec dosedanjega gorniškega udejstvovanja. Z vidika vodenja je bila zelo težka, saj je bila skupina heterogena, a je bilo razmerje med izkušenimi (ki so prav vsi odigrali ključno vlogo za uspešen razplet) in manj izkušenimi (ki so se odlično držali) ravno pravšnje – izenačeno. Tako smo na zahtevnih odsekih lahko relativno dobro funkcionirali v parih. Ključno vlogo pri sestopu je odigrala navigacija; v kolikor bi Sims ne razpolagal z dobro opremo, bi bili primorani izbrati drugo opcijo (prečenje proti Korošici in sestop v Robanov kot oz. zaključek na planini Ravne – za večino ekipe). Slednja je bila sicer v prvem planu (in je bila bolj zanesljiva/predvidljiva), a smo jo – zaradi vzpona na Veliki vrh in želje (večine) ekipe po hitrem spustu oz. dodatni avanturi – postavili v drugi plan.

Tura je torej ponudila vse, kar ponudijo največje. Udeleženci so dodobra spoznali brezpotni svet, se seznanili s širokim naborom raznovrstnih okolij in okoliščin, se naužili svežine in globine zraka, predvsem pa videli, da je brezpotje res povsem nekaj drugega kot svet dobro uhojenih poti. Terja izkušenega gornika (alpinista), visoko mero znanja in sposobnosti ter dobro pripravljenost. S skupnimi močmi smo premogli dovolj vsega naštetega in se varno vrnili v dolino.

Turo sva vodila s pomočnico Sandro Voglar, ob sebi pa imela še izkušene hodce/plezalce Simona Pozniča, Jerneja Špilerja in Matjaža Kužnerja, ki so prevzeli del »bremena« vodenja in pomoči na turi. Z resnim brezpotnim svetom so se (bolj ali manj prvič) spoznavale Brigita Kužner, Maja in Špela Stopar, Valerija Bogovič in Andreja Malus.

25.06.2020 | Martin Bedrač, 10.07.2020, 71 fotk | Klubski tabori | Poročila

Konec meseca junija se je rekordno število članov Posavskega alpinističnega kluba, kar 71, udeležilo tradicionalnega letnega srečanja v Paklenici.

Vsi udeleženci od najmlajših članov do najizkušenejših:
Banič Mojca, Barbič Jure, Bedrač Martin, Bedrač Matija, Bedrač Vili, Bernik Tadej, Blaznik Maja, Bogovič Valerija, Bon Barbara, Brilej Rok, Cerjak Gregor, Čater Primož, Đukić Branko, Glas Klemen, Grah Marjan, Grah Vid, Grubar Damjana, Hribar Goran, Hribar Julita, Jejčič Ana, Jejčič Eva, Jejčič Luka, Jurman Uroš, Kalin Nataša, Kosem Leon, Koštomaj Arnold, Kramer Blaž, Kramer Krištof, Kužner Brigita, Kužner Matjaž, Lončarič Primož, Lošdorfer Irena, Malus Andreja, Malus Luna, Martinčič Saša, Miklič Jerca, Mirt Gregor, Naglič Eva, Naglič Neja, Naglič Tomi, Oberč Matjaž, Ogorevc Nika, Paič Elizabeta, Pavčnik Nika, Pečar Davor, Pozvek Gorazd, Prosenik Barbara, Prosenik Boštjan, Pšeničnik Mateja, Sedaj Darja, Sotelšek Ajda, Sotelšek Peter, Starc Stanislava, Stopar Maja, Stopar Špela, Škrabar Mateja, Šmajgl Samo, Špiler Jernej, Tomšič Romana, Tušek Sotelšek Tanja, Vodopivec Anton, Voglar Aleksandra, Voglar Kajetan, Voglar Manja, Voglar Mitja, Zakšek Kaja, Zakšek Marko, Zakšek Nik, Zakšek Žan, Zorko Bojan, Zorko Matej;

Namen srečanja je bilo preplezati čim več lepih alpinističnih in športnoplezalnih smeri ter obiskati vrhove nad kanjonom Paklenice.

Da je plezanje in pohodništvo potekalo po predvidenem načrtu in seveda predvsem varno, so poskrbeli izkušeni alpinistični inštruktorji in alpinisti Aleksandra Voglar, Gorazd Pozvek, Arnold Koštomaj, Matej Zorko, Peter Sotelšek, Blaž Kramar in Rok Brilej ter izkušeni športni plezalci večraztežajnih športnih smeri Romana Tomšič, Mitja Voglar, Tadej Bernik, Gregor Cerjak, Jernej Špiler, Luka Jejčič, Marko Zakšek in Bojan Zorko.

Na vrv s svojimi vodji navez so se navezali Kajetan Voglar, Tanja Tušek Sotelšek, Valerija Bogovič, Andreja Malus, Klemen Glas, Goran Hribar, Maja Stopar, Leon Kosem, Samo Šmajgl, Tomi Naglič, Maja Blaznik, Boštjan Prosenik in Nika Ogorevc.

Plezanje je potekalo v skoraj vseh sektorjih v kanjonu Paklenica, in sicer so bile preplezane naslednje večraztežajne smeri:

Veliki Čuk:
Centralni kamin, 5a, 180m: Romana Tomšič, Samo Šmajgl, Andreja Malus, Matej Zorko, Darja Sedaj, Bojan Zorko, Maja Blaznik, Arnold Koštomaj
Severno rebro, 4b+, 170m: Aleksandra Voglar, Tomi Naglič, Klemen Glas, Peter Sotelšek, Valerija Bogovič, Boštjan Prosenik, Samo Šmajgl
Bjela rampa, 3-, 130m: Peter Sotelšek, Valerija Bogovič

Mali čuk:
Celjski steber, 5a, 150m: Aleksandra Voglar, Goran Hribar, Andreja Malus
Flex & Rex, 5c, 140m: Luka Jejčič, Tadej Bernik, Bojan Zorko, Maja Blaznik, Arnold Koštomaj

Veliki Vitrenik:
Oprosti mi pape, 4a, 150m: Marko Zakšek, Leon Kosem

Kukovi ispod Vlake:
Nosorog, 4b+, 200m: Matej Zorko, Darja Sedaj, Andreja Malus, Nika Ogorevc, Valerija Bogovič, Peter Sotelšek, Gregor Cerjak

Aniča Kuk zahodna stena:
Bora Bora, 6a, 180m: Mitja Voglar, Kajetan Voglar, Tadej Bernik, Luka Jejčič
Bračna, 5c, 200m: Gorazd Pozvek, Tanja Tušek Sotelšek, Jernej Špiler, Romana Tomšič, Aleksandra Voglar, Darja Sedaj
Lanno delle Lumache, 6a+, 250m: Peter Sotelšek, Romana Tomšič, Matej Zorko, Gregor Cerjak

Aniča Kuk:
Figurae Veneris, 6a, 160m: Bojan Zorko, Arnold Koštomaj
Mosaraška, 6a, 350m: Romana Tomšič, Peter Sotelšek, Blaž Kramer, Rok Brilej
Brahmova, 5c, 300m: Gregor Cerjak, Maja Stopar, Matej Zorko, Matjaž Oberč, Andreja Malus
Besmrtnici, 6c, 350m: Gregor Cerjak, Matej Zorko

Stup:
Danaja, 5b, 100m: Gorazd Pozvek, Tadej Bernik
Trik & Saleška, 5b, 180m: Aleksandra Voglar, Tanja Tušek Sotelšek, Valerija Bogovič
Nidia, 6b+, 160m: Bojan Zorko, Arnold Koštomaj

Več udeležencev tabora se je podalo tudi na daljše gorniške ture, ki sta jih vodila Martin Bedrač in Jernej Špiler. Na Vidakov kuk so se povzpeli: Maja Stopar, Jernej Špiler, Špela Stopar in Samo Šmajgel, Bojin kuk pa so osvojili Martin Bedrač, Brigita Kužner, Špela Stopar in Primož Čater.

Velika večina članov je plezala krajše športno plezalne smeri v samem kanjonu Paklenice do težavnosti 7a in višine 35m, vsi pa smo razgreti uživali v hladnih tolmunih potoka Velika Paklenica.

Organizacija tabora je pod vodstvom predsednice Posavskega alpinističnega kluba Aleksandre Voglar in  njeno ekipo potekala vzorno, saj izpeljava in organizacija navez za plezalne vzpone, gorniške ture in tudi plezanje športnoplezalnih smeri ni mačji kašelj.

Polni vtisov, plezalnih dni, morskih plaž in zabavnih večerov, tudi precej utrujeni od vseh aktivnosti in vročine smo si še vedno rekli: ob letu ponovno.

11.07.2020 | Nejc Pozvek, 03.07.2020, 0 fotk | Alpinizem | Obvestila

Glede na veliko vnemo in dobro razpoloženje bomo nadaljevali/stopnjevali skupne ture. Začetniki in izkušeni plezalci bomo znova na isti gori/lokaciji, vsak po svojih željah in zmožnostih. Medtem ko bodo izkušeni izbrali svoje smeri, bomo za začetnike v alpinističnem svetu prilagodili turo, v osnovi pa je cilj spoznati se z zahtevnim brezpotjem, ob tem pa obdelati še nekatere osnovne vsebine alpinistike, ki jih je potrebno obvladati v gorah.

Tura: "v neznano" - lokacijo določimo na podlagi prijav in kadra.

Datum: 11. in/ali 12. 7. 2020 (eno ali dvodnevna tura - odvisno od prijav, vremena in kadra).

Prijave na: Nejc Pozvek, 040 508 327, čim prej oz. najkasneje do srede, 8. 7.

17.06.2020 | Nejc Pozvek, 02.07.2020, 5 fotk | Alpinizem | Poročila

Pred vrhuncem poletja se na klubu že leta redno trudimo z obnovitvenim seminarjem letne tehnike, ki ima velik pomen za varno plezalno udejstvovanje v višjih stenah oz. gorah. Zaradi slabega vremena smo 17. 6. 2020 Armeško zamenjali z Brežiško velikanko. Peščica nadobudnežev se je v dobrih treh urah druženja "sprehodila" skozi zapletene vrvne manevre, ki sta jih demonstrirala Peter Sotelšek in Nejc Pozvek. Največje veselje je bilo prisluhniti razpravi o nekaterih bolj ali manj novih zadevah, ki sta jih predstavila Mitja Voglar in Goran Hribar (slednji je za nas izbral tudi poučne prikaze: 1, 2, 3, 4). Seminarju so poleg naštetih prisostvovali še Maja Stopar, Andreja Malus, Jernej Špiler, Grega Cerjak in Bojan Zorko. Na kratko se je v previsih nad nami pretegnil legendarni Drejko, v sosednjih platah pa so poskušali še nekateri plezalci.

25.06.2020 | Peter Sotelšek, 01.07.2020, 2 fotk | Alpinizem | Novice

Dogajalo se je... v Paklenici... Romana Tomšič nam v pesmici slikovito opiše nekaj podrobnosti. Bravo Roma!  

Nestrpno čakamo še galerijo in poročilo.

13.06.2020 | Peter Sotelšek, 14.06.2020, 0 fotk | Alpinizem | Poročila

Sredi junija smo se odpravili na že dolgo pričakovano skupno turo in sicer v Kamniško-Savinjske alpe. Namen ture je bil plezanje dolgih športnih smeri v ostenju Krofičke ter pristop na vrh po brezpotju. Ker smo bili zaradi virusa korone bolj ali manj prisiljeni ostati doma, je bila to prva taka skupna tura po izolaciji, posledično se nas je zbralo kar precej udeležencev, vse skupaj kar 24.

Iz Logarske doline, kamor smo se pripeljali, smo peš odšli proti Koči na Klemenčevi  jami. Tu smo se razdelili v dve skupini in sicer skupino pohodnikov, ki jih je pod svoje okrilje vzel izkušeni inštruktor Gorazd Pozvek, in skupina plezalcev, ki je bila sestavljena iz vodij navez in tečajnikov, ki so šele pridobivali svoje prve izkušnje v dolgih smereh.

Plezalna skupina je pristopila pod zahodno steno Krofičke, kjer smo se razdelil v več navez. Plezali smo:

Andrej Trošt – Zorko Matej: Garfield VIII , 200m; Zaljubljena VI, 220m
Arnold Koštomaj – Bojan Zorko : Večerna Zajeda VII-, 120m
Aleksandra Voglar - Romana Tomšič – Andreja Malus : Zvitorepson, V+/IV+,260m
Peter Sotelšek – Mitja Kolman – Klemen Glas : Zvitorepson, V+/IV+, 260m.

Smeri v zahodni steni Krofičke so sicer navrtane, vendar imajo izrazit alpski značaj, saj so razdalje med že nameščenimi varovali kar precejšnje, zato je potrebno imeti nekaj znanja in izkušenj za plezanje v takih smereh. Vsekakor je bila to nova izkušnja za nekatere, za druge pa dober  uvod v plezalno sezono, ki je bila pred nami.

Skupina pohodnikov se je odpravila na 2083m visok vrh Krofičke po zahtevni poti in pod okriljem izkušenega inštruktorja Gorazda.

Skupino so sestavljali: Gorazd Pozvek – inštruktor, Valerija  Bogovič, Jernej Špiler, Jan Glas, Ogorevc Nika, Brigita Kužner, Matjaž Kužner, Mojca Banič, Barbara Bon, Mateja Pšeničnik, Maja Stopar, Špela Stopar, Martin Bedrač in Samo Šmajgl.

Kar nekaj udeležencev je tako pridobilo svoje prve izkušnje na zahtevnih poteh, ostali, tisti z nekaj več izkušnjami, pa so svoje znanje obnovili in nabrali nekaj kondicije.

Potek skupne ture na Krofičko nam je v pesmici opisala Romana Tomšič, Martin pa se je potrudil z galerijo in opisi fotografij.

Poročilo spisal Matej Zorko.

17.06.2020 | Peter Sotelšek, 09.06.2020, 1 fotk | Alpinizem | Obvestila

V sredo 17.06.2020, ob 17.00 uri v športni dvorani Brežice, velika plezalna stena.

Vabljeni vsi, ki želite obnoviti letni del. Zaželjeno je, da na seminar pridete pripravljeni. Alpiročnik.

Teme: reševanje in spust s ponesrečenim soplezalcem, samoreševanje, spust po vrvi

13.06.2020 | Matej Zorko, 04.06.2020, 1 fotk | Skupne ture | Obvestila

Vabim vas na skupno turo v Krofičko, ki se bo zgodila v soboto, 13.06., oz. natančneje, gremo iz Logarske doline proti Koči na Klemenči jami in naprej do severozahodne stene Krofičke. Plezali bomo večraztežajne navrtane ali nenavrtane smeri, ki so primerne tudi za začetnike. Več informacij o smereh najdete na tem naslovu: https://www.plezanje.net/climbing/db/showCrag.asp?crag=1569

Za tiste, ki vam tovrstno plezanje predstavlja prevelik izziv, pa se bo ena skupina odpravila na Krofičko po brezpotju, kar zna biti še bolj zanimivo od plezanja.

Žal je Koča na Klemenči jami zaradi otvoritve zasedena, zato bo tura le enodnevna. Podrobnosti o času odhoda in kdo se bo s kom peljal v avtu bomo dorekli v zadnjih dneh. PAKovci smo EKO, zato se na skupno turo peljemo samo v polnih avtomobilih. Pa še ceneje je.

Info in prijave: Matej Zorko, 041 359 879 ali na matej.zorko@telekom.si.

23.05.2020 | Martin Bedrač, 29.05.2020, 7 fotk | Športno plezanje | Poročila

Vremenarji so napovedali, da bo sobota najlepši dan v tednu. Super. Gremo nabrat kakšnega klopa in balvanirat v Oplotnico. Granit čaka. Zgodaj se zbudimo in zunaj dež. Eh, nekako se ne zmenimo ne za plohico, niti za radarsko sliko padavin in vseeno optimistično gremo. Načrt je bil preiskati sektor Cekrov Bum v Oplotnici, in če bo ostal čas delček sektorja Fotr – Binetov raj. V Laškem nas dohiti »bajkdoktor mafija« s svojimi »DH kravami«, ki gre v kolesarski park na Mariborskem Pohorju. Seveda smo morali skupaj na kavo in potem vsak na svoj način v Pohorske skale.

Ko smo parkirali poleg male hidroelektrarne v Oplotnici, je vse zgledalo mokro, zato je naš optimizem začel padati. Nekako se orientiramo in gremo proti prvim kamnom. Moja pričakovanja niso bila visoka, saj sem na dosedanjih obiskih pohorskih balvanov navadno naletel na zelo strm teren in slabe ali skoraj neobstoječe možnosti za pristanek ob padcu. Tako velikokrat kakšnega lepega balvana niti nisem poskusil, ker se mi je zdelo prenevarno, saj bi se od padcu odkotalil po skalah in koreninah v dolino. Tu je bila povsem druga pesem, lahek dostop in za čuda zelo lepi »landingi«, poleg tega pa je bila skala presenetljivo suha. Ob tem pogledu so se nam vrnili nasmeški na obraz. Iris je razpakirala, z Rokom sva seveda morala pregledati vse balvane in akcija. Ogreli smo se v lažjih balvanih. Iris se je borila z zelo lepim problemom Podest (5A) in ga kasneje tudi splezala. Poizkusila je tudi balvan Under pressure (6A), a ji je zmanjkalo čisto malo poguma za kar zahteven »top out«. Naslednjič ji zagotovo uspe. Z Rokom sva medtem splezala kar nekaj problemov in tudi zame enega najlepših balvanov, kar sem jih plezal na Pohorju: Glej in se čudi, kar ti Pohorje nudi (6B+). Mislim, da že samo ime pove vse. Nekaj težjih smeri je imelo mokre »top out-e«, zato jih niti nisva probala. Bodo počakali na naslednji obisk.

Pospravimo in se odpravimo v drugi del istega sektorja - približno 10 minut hoje po gozdu. Ko se »utaborimo«, imamo najprej piknik. Pregledamo balvane, ki jih je v tem delu sektorja malo manj. Eden je bil res zelo visok, pod njim pa strmo skalnato pobočje, zato se odločiva, da ta balvan spustiva in plezava le na balvanu Fontblok, na katerem je precej problemov. Ponesreči najdeva kamen, ki ga ni v vodničku, na katerem je kot kaže nekaj lažjih problemov. Super, da se malo ogrejemo nazaj. Drugih lažjih problemov tu ni, zato se Iris zaposli s fotoaparatom, Rok in jaz pa s problemom Summertime madness (7A), ki se začne sede, po majhni tanki poki preči celoten balvan in na koncu sledi še »top out«. Rok ga je v nekaj poskusih le premagal, meni pa je delal probleme en zelo majhen »krimp«. Bo treba še malo ojačati prste. Je bil pa to zame odličen trening.

Sprehodimo se do avta, preparkiramo in gremo pogledat še Binetov raj ter nekaj drugih balvanov v sektorju Fotr. Ura je bila že blizu sedem zvečer in od plezanja ter hoje smo bili že kar utrujeni, zato je bil v planu bolj ogled kot resno plezanje. Na srečo je bil dostop zelo kratek, kakšen kilometer po cesti in samo kakšnih 100 metrov, ampak to zelo strmih 100 metrov, po gozdu. Pregledamo balvane, se še malo sprehodimo do balvana Platofukič, ki je res impresiven, na njem je ogromno različnih težkih problemov, ima pa tudi super pristanek. Definitivno ga obiščemo naslednjič.

Z Rokom v Binetovem raju poskusiva nekaj lažjih problemov in tik pred mini plohico in temo se vrnemo k avtu ter se odpravimo domov.

Spisal Gregor Srpčič (fotkala Iris Jeler in Rok Molan)

Še več fotografij si lahko ogledate v fotogaleriji.

09.05.2020 | Martin Bedrač, 17.05.2020, 7 fotk | Športno plezanje | Poročila

V soboto, 9. 5. 2020, so se končno poklopili čas, vreme in sproščeni ukrepi zaradi Koronavirusa in smo šli - na balvane v Kamniško Bistrico, ki očitno doživlja pravi preporod. Ekipo, ki je skoraj prezgodaj štartala iz Krškega, smo sestavljali Rok, Iris in jaz, hladilna torba, ter dva velika »crash pad-a«.

Ob 9-ih zjutraj smo se že zapeljali mimo planinske koče v Kamniški Bistrici in parkirali na velikem parkirišču pri Spominskem parku. Po začetni kalibraciji s »po domače narejenim«, a dovolj natančnim vodničkom, smo se hitro odpravili proti sektorju Krava, v katerem je le en velik kockast balvan, na katerem naj bi bilo nekaj lažjih problemov. Hitro smo ugotovili, da problemi v platkah, kljub nizkim ocenam, niti niso tako lahki. Iris si je na tem kamnu priborila nov 5A, Poč, ki poteka po zelo lepi poki. Z Rokom sva se v tehničnih 6A-jih zelo dobro segrela za glavni cilj dneva – sektor Podpintarska peč.

Odpravimo se nazaj proti parkirišču, ki je bil sedaj že skoraj poln. Z Rokom opazujeva avte in sva presenečena, da imajo vsi avti neke plezalne nalepke, da vsi iz avtov vlečejo blazine…medtem Iris raje uživa v lepih pogledih na okoliške gore. Zelo lep je bil predvsem pogled na še vedno zasneženo Skuto.

Iz avta vzamemo zaloge hrane in se brez nekih pričakovanj odpravimo proti prvim balvanom v Podpintarski peči. Glede na vodniček, večina balvanov leži blizu struge oziroma v strugi, dostop naj ne bi bil dolg in tudi ni. Po nekaj minutah hoje pridemo do glavnega dela sektorja in potem presenečenje. Balvani so veliki in res lepi, pristanki pod balvani varni in ravni, pod skoraj vsakim balvanom pa »crash pad-i« in ogromno plezalcev. Počutil sem se, kot da smo prišli v Font, samo z lepšim pogledom na gore. Najprej smo si balvane ogledali in hitro začeli s plezanjem. Plezali smo balvane do težavnosti 7B. Iris si je priplezala dve novi petici. Rok je, poleg (zanj) lažjih balvanov, na »flash« preplezal Kastrator (6C) in Bajonet (7A+), potem je poskušal v težkem 7B balvanu Prasila, ki bo počakal na naš naslednji prihod. Meni je uspelo preplezati nekaj balvanov z oceno 6B in po nekaj poskusih tudi Kastrator-ja (6C). Preizkusil sem tudi »krimpe« in gibe v previsnem Bajonet-u, veliko kože in moči pa mi je pobrala tudi Petka za zabavo (6B+), ki je meni osebno eden lepših problemov, kar smo jih plezali ta dan.

Vsi zelo utrujeni od celodnevnega balvaniranja, smo se odpravili proti balvanu Ovca. Vmes smo si za naslednje obiske ogledali balvane v strugi. Na Ovci sva z Rokom splezala še nekaj balvanov z oceno 6A – 6B, za kaj več ni bilo energije, saj je bilo sonce že za gorami, ura pa že skoraj osem zvečer. Sledil je še kratek sprehod do avta in zasluženo mrzlo pivo iz hladilne torbe.

Nad balvaniščem v Kamniški Bistrici smo bili vsi trije pozitivno presenečeni, problemi so težki, ampak res zanimivi. Očaral nas je tudi plezalski »vajb«, ki ga je bilo čutiti v gozdu in seveda dobri pristanki. Tako si brez strahu, da si ob padcu polomiš kakšno kost ali se skotališ v dolino. Med plezalci smo opazili tudi kar nekaj aktualnih in bivših članov reprezentance, ki ustvarjajo in iščejo nove težke probleme.

Že glede na vodniček, nismo videli (kaj šele probali) niti polovice balvanov v tem sektorju. Preostala dva sektorja nismo imeli časa obiskati. Po pogovorih z ostalimi plezalci je tu še ogromno lažjih in težjih problemov, ki jih niti ni v vodničku, tako je dela v Kamniški Bistrici še ogromno. Meni daleč najlepše balvanišče v Sloveniji, kar sem jih do danes obiskal in KOMAJ ČAKAM, DA GREMO SPET!

Spisal Gregor Srpčič (fotkala Iris Jeler in Rok Molan)

Še več fotografij si lahko ogledate v fotogaleriji.

28.05.2020 | Martin Bedrač, 14.05.2020, 0 fotk | Klubske zadeve | Obvestila

Spoštovani člani PAK-a,

v četrtek, 28. maja, ob 19. uri, vljudno vabljeni na 27. redni zbor članov. Letos bo zbor članov izjemoma v dvorani PGD Krško (Bohoričeva ulica 14), saj v prostorih MC Krško ne moremo zagotovit pogojev po navodilih NIJZ.

Vse udeležence lepo prosimo, da ne parkirate pred stavbo PGD, ampak na bližnjih parkiriščih pri vrtcu in Občini Krško, kjer je prostora obilo.

Predlagan dnevni red:

1. Uvodni pozdrav in ugotavljanje sklepčnosti.
2. Potrditev dnevnega reda in izvolitev organov zbora članov.
3. Poročilo predsednice, blagajničarke, načelnika za alpinizem in športno plezanje ter Nadzornega odbora z razpravami.
4. Nadomestne volitve organov kluba (zamenjava člana NO).
5. Razno (razdelitev biltena in klubskih majic, druženje).

Upam in želim si, da se vidimo v čim večjem številu.

Aleksandra Voglar
predsednica PAK

25.06.2020 | Martin Bedrač, 12.05.2020, 0 fotk | Klubski tabori | Obvestila

Vsako leto se ob dnevu državnosti že tradicionalno odpravljamo v Starigrad-Paklenico, kjer se zbere praktično vsa plezalna druščina Posavja. Kot že vsi dobro veste, je Paklenica idealen prostor za združevanje različnih aktivnosti: od morja do frikanja in plezanja dolgih smeri, pohodništva, kolesarjenja, sprehajanja, lenarjenja, z zanimivostmi pa je bogata tudi bližnja okolica (rafting na Zrmanji, safari po Velebitu, enodnevni izleti z ladjico, starodavni mesti Zadar in Nin, NP Krka, NP Sjeverni Velebit, NP Kornati, zanimivi otoki).

Plezali in družili se bomo vsaj 4 dni od 25.6. (četrtek) do 28.6. (nedelja). Seveda lahko pridete tudi prej ali se priključite kadarkoli vmes in za kolikor dni imate na voljo. Število udeležencev je neomejeno. Zagarantirana dobra družba in vodene ture, usmerjanje in pomoč pri odločitvah.

Vabljeni vsi člani kluba, še posebej alpinisti in športni plezalci. Smeri je dovolj, da si vsakdo zadovolji plezalne, pohodne in kolesarske potrebe. Tudi morje bo ravno pravšnje za hlajenje razbolelih mišic na rest day.

Nastanili se bomo v kampu POPO, kjer je prostora dovolj, senca zagotovljena, skupna kuhinja, hladilniki, skupni prostor pod streho in na prostem. Do morja, trgovine in barčka na obali je sprehod 5 min, do NP Paklenica pa je čisto blizu. Pri njih lahko najamete tudi apartma, dovolj jih je tudi v bližnji okolici kampa. Vsekakor bolj priporočamo nastanitev v kampu v šotorih, saj je tako bolj družabno in zabavno. Cene so ugodne (kampiranje 6 EUR po osebi, apartmaji od 35 EUR naprej).

Zaradi lažje organizacije in rezervacije kampa, da bo za vse in za vas poskrbljeno, mi prosim čimprej javite vašo prisotnost. Ne dvomim v veliko udeležbo. Še vedno smo se imeli super. Prijave na info@pak.si in 031 623 167.
 
Lep pozdrav, Sandra
 
In še nekaj utrinkov iz prejšnjih let (2019, 2018, 2017, 2016).
12.05.2020 | Martin Bedrač, 12.05.2020, 0 fotk | Klubske zadeve | Novice

Klubski bilten št. 25 (2020) je že nekaj časa na voljo in je prava paša za oči, za kar gre velika zahvala oblikovalcu Edvinu Nepužlanu in tiskarni IGMAGRAF. Posebej se zahvaljujemo vsem avtorjem člankov in odličnih fotografij, otrokom iz vadb pa za prelepe risbice.

Vseh 25  biltenov in zbornik ob 15 obletnici kluba si lahko ogledate tudi v PDF obliki na tej povezavi. Priporočamo!

30.03.2020 | Nejc Pozvek, 30.03.2020, 0 fotk | Alpinizem | Obvestila

Komisija za alpinizem PZS in Alpinistični odsek PD Kranj vabita vse ljubitelje planinstva in alpinizma na tedenska predavanja, kot jih sicer organizirajo in poslušajo kolektivi alpinističnih odsekov v zaprtih krogih. Predavanja bodo vsak četrtek ob 20. uri in bodo javno dostopna prek spleta. Vsak teden nas bo s predavanjem razveselil drug alpinistični kolektiv. Spored predavanj, povezava do aktualnega dogodka in arhiv bodo objavljeni na spletne strani Komisije za alpinizem pod zavihkom Ostalo – Zgodbe iz izolacije (https://ka.pzs.si/zgodbe.php).

Naslov cikla predavanj »Zgodbe iz izolacije« je malce hudomušno nastavljen. Po eni strani odseva trenutno stanje obvezne izolacije od službe in družbe. Po drugi strani pa predstavlja težnjo alpinista, ki stalno išče samoten svet v prvobitni naravi in »prostovoljno izolacijo« v kateri so nastale tudi zgodbe, ki jih bomo poslušali.

Prvo vseslovensko alpinistično predavanje prek spleta bo v četrtek, 2. 4. 2020, z začetkom ob 20. uri. Svojo zgodbo bosta predstavila Marija in Andrej Štremfelj, vsem poznana kot gorska vodnika in prvi zakonski par, ki je stopil na streho sveta, Everest. Njunih zgodb pa je še veliko več.

Za pokušino vas vabimo k ogledu internega predavanja Mihe Zupina iz AO PD Kranj, ki je bilo zaradi izrednega zanimanja tudi povod za organizacijo vseslovenskih predavanj. Dostopno je na spletni strani KA PZS - https://ka.pzs.si/zgodba.php?pid=1

»Važne so zgodbe!«, Stane Belak – Šrauf

Miha Zupin, načelnik AO PD Kranj, in Peter Bajec, načelnik Komisije za alpinizem PZS

24.03.2020 | Aleksandra Voglar, 27.03.2020, 0 fotk | Športno plezanje | Obvestila

Za dobro nas vseh je, da upočasnimo širjenje virusa. Včasih mislimo, da smo poametnejši še od nas samih. Vendar le skupaj lahko naredimo veliko. To pa tako že vemo, saj zamo PAKovci ob priložnostih in dogodkih številčno, pravilno in pogumno stopit skupaj. Zatorej upoštevajmo poziv s strani PZS:

Zaradi epidemije novega koronavirusa pozivamo planinska društva, odseke in druge skrbnike naravnih plezališč, da jih do nadaljnjega zaprejo, obiskovalce pa k doslednemu upoštevanju ukrepov, saj lahko le z odgovornim ravnanjem pripomoremo z zajezitvi širjenja epidemije in zmanjšamo tveganje za nesreče.

Planinska zveza Slovenije vse planince, alpiniste, plezalce, turne smučarje in kolesarje ter druge obiskovalce in ljubitelje gora poziva, naj se glede na trenutne razmere odpovejo vsem aktivnostim na prostem, ki bi lahko botrovale nepotrebnim nesrečam in še dodatni obremenjenosti reševalnega in medicinskega osebja. Prav tako se zaradi - kljub vsem omejitvam gibanja in druženja - številčnim obiskom plezališč ogrožene počutijo domačini, saj je velika možnost prenosa okužbe z dotikanjem površin, kamor spadajo tudi plezalni oprimki, kompleti, vrvi v plezališčih, ograje, klopce ...
Zato Planinska zveza Slovenije poziva planinska društva, odseke in druge skrbnike naravnih plezališč, ki tega še niso storili, da jih do nadaljnjega zaprejo, obiskovalce pa prosimo, da ukrepe dosledno upoštevajo, saj lahko le z odgovornim ravnanjem pripomoremo z zajezitvi širjenja epidemije in zmanjšamo tveganje za nesreče.

Prosimo, da ukrepe spoštujete ter za sprehode izbirate lažje in manj obiskane poti v svoji okolici, ob srečanju z drugimi ljudmi pa upoštevate varnostno razdaljo metra in pol. Ostanite zdravi!

Planinska zveza Slovenije

03.03.2020 | Martin Bedrač, 04.03.2020, 11 fotk | Športno plezanje | Poročila

V torek, 3. marca 2020, smo v dvorani OŠ Brestanica izpeljali Odprto občinsko prvenstvo za osnovnošolce v težavnostnem plezanju. Prijavili so se lahko vsi otroci iz brestaniške, krške in brežiške vadbe ŠP ter vsi ostali osnovnošolci iz občine Krško in OŠ Kostanjevica na Krki.

Na dan tekme je bilo prijavljenih 97 otrok, tekme pa se jih je na koncu udeležilo 55 in še 2 izven konkurence. Organizatorji smo še kar zadovoljni z udeležbo, glede na to, da so bile na isti dan še druge prireditve (glasbeni nastopi ipd.). Takšna tekma je lepa priložnost, da se otroci prvič spoznajo s tekmovalnim vzdušjem, se spoprimejo s tremo pred nastopom in tudi z morebitnim razočaranjem, ko za las uidejo stopničke in medalja. Ravno zato si vsi zaslužijo pohvalo, mi pa smo prav vsakega nagradili z diplomo za udeležbo. Upamo, da bo za marsikoga tekma dodatna motivacija za obisk vadb v prihodnje.

Rezultati - 1. triada - Cicibani in cicibanke 

Rezultati - 2. triada - Mlajši dečki in mlajše deklice 

Rezultati - 3. triada - Starejši dečki in mlajše deklice 

Več fotografij si lahko ogledate v fotogaleriji.

03.03.2020 | Aleksandra Voglar, 29.02.2020, 0 fotk | Športno plezanje | Obvestila
Pred nami je odprto občinsko prvenstvo za osnovnošolce, kjer se v težavnostnem plezanju preizkusijo otroci iz brestaniške, krške in brežiške plezalne vadbe (Posavje). Pomembna je predvsem udeležba in ne toliko rezultat, saj je prvenstvo namenjeno prvemu spoznavanju s tekmami v bolj sproščenem vzdušju. Tekma je za marsikoga dodatna motivacija za obisk vadb v prihodnje ter odlična priložnost za preizkus in potrditev treningov.
 
Na tekmo vabimo in pričakujemo vse mlade člane PAK, ki obiskujejo vadbo športnega plezanja in tudi vse ostale osnovnošolce, ki bi se radi preizkusili v plezalnih smereh.
Vsi otroci iz vadb športnega plezanja v Brestanici, Krškem in Brežicah so že avtomatsko prijavljeni na tekmo, zato tisti, ki morda ne boste tekmovali, zaradi lažje organizacije sporočite svojo odsotnost na info@pak.si. Tudi vsi ostali izven vadb, ki bi morda tekmovali, se lahko prijavite na info@pak.si ali telefonsko na 051 220 741 (Martin). V prijavi navedite ime in priimek, letnik rojstva, naziv osnovne šole in razred.
 
Tekmovanje se bo odvijalo v športni dvorani OŠ Adama Bohoriča Brestanica, takoj po počitnicah, v torek, 3. marca, ob 17:00.
 
Otroke pripeljite najkasneje ob 16:30, da se lahko v miru preoblečejo, preverijo svoje podatke na štartni listi, se ogrejejo in pripravijo na plezanje. Vsak otrok se bo preizkusil v dveh smereh v svoji starostni kategoriji. Seštevek obeh doseženih višin bo dal rezultat vsakemu plezalcu. V primeru enakega seštevka višin se upošteva še čas plezanja. Starostne kategorije so razdeljene po triadah.
 
Vsak tekmovalec dobi lično diplomo za udeležbo, prvi trije pa še lepe medalje.
 
S strani vodstva brestaniške šole smo bili naprošeni, da imajo vsi tekmovalci in navijači v dvorani primerno in čisto obutev.
 
Lepo vas pozdravljam,
Aleksandra Voglar, vodja tekmovanja
25.02.2020 | Ambrož Novak, 27.02.2020, 6 fotk | Športno plezanje | Poročila

V času počitnic imajo naši tekmovalci skoraj vedno željo opraviti kakšen trening. Ker seveda trenerji to z veseljem slišimo, se ponavadi odpravimo na kak krajši "izlet" do najbližje bolderce ali pa v skalo. Tokrat smo se podali v Balvanijo. Moram reči, da se količina plezalcev res povečuje. Komaj smo našli nekaj prostora za ogrevanje in kasneje za plezanje. Da na hitro omenim še kateri tekmovalci so se tokrat udeležili treninga; to so bili Eva, Simona in Anžej.

Po ogrevanju smo že napadli balvane, najprej malo lažje potem pa vse težje. Vsak je našel problem, ki mu je delal težave in njem posvetil malo več časa. Problemi ki so se pojavljali so bili različni, "težave" z dinamični gibi, eni z razmakom med grifi drugi pa samo z zaključkom bolderjev. Po nekaj urnem druženju smo hitro ugotovili, da smo porabili svo energijo ki smo jo premogli in smo se odločili, da s plezanjem zaključimo, vse nepreplezane balvane pa "prišparamo" za naslednje obiske.

16.02.2020 | Ambrož Novak, 19.02.2020, 12 fotk | Športno plezanje | Poročila

Ta vikend je bila "končno" na sporedu težavnostna tekma Vzhodne lige. Lahko rečemo tisto pravo plezanje :)

V jutranjih urah so seveda tekmovanje začeli naši najmlajši. Tokrat smo imeli enega predstavnika pri starejših cicibanih in dve predstavnici pri starejših cicibankah. Treba je poudariti da je bilo starejših cicibank kar 68, kar je res veliko za eno kategorijo. Pa začnimo najprej z fanti, Gal je letos novinec na Vzhodni ligi in pridno nabira izkušnje. Tokrat je plezal dobro, malo pa so ga zmedli oprimki, katere šele spoznava, tekmovanje je končal na 21. mestu. Pri cicibankah sta plezali Vita in Katja. Katja je prav tako med novinkami letošnje vzhodne lige, je dosegla 23. mesto, kar ni kar tako. Vita pa si je še z kar nekaj tekmovalkami na koncu delila 30. mesto.

Ob enih so bili tu že naši malo starejši. Tokrat v zasedbi; Sven, Anžej, Eva, Simona in Špela. Sven in Anžej sta dobro napredovala po smereh. Sven je zasedel 12. mesto, Anžej pa je na svoji prvi težavnostni tekmi plezal super, za še višjo uvrstitev mu je zmanjkal samo še kakšen gib. Na koncu je dosegel odlično 6. mesto. Pri dekletih, ki jih je bilo ponovno veliko, sta si Simona in Špela z več tekmovalkami delili 30. mesto. Naša dolgoletna tekmovalka Eva pa je pokazala vse kar zmore in plezala malo nervozno a vseeno suvereno. Na koncu je stopila na svoje prve stopničke in tekmovanje končala na 3. mestu!

Vsem tekmovalcem čestitam za odlične rezultate, samo tako naprej!

02.02.2020 | Aleksandra Voglar, 17.02.2020, 0 fotk | Športno plezanje | Novice

Na klubu bomo letos izobrazili kar nekaj članov do naziva športni plezalec.

Letos so pri KŠP pri PZS tudi prvič pripravili pripravljalni tečaj za na izpi. Udeležili so se ga štirje naši člani, bodoči športni plezalci: Martin, Jure, Goran in Nataša.

Na prvi izpitni rok 2.2. sta se opogumila in šla Martin in Jure in ga tudi uspešno opravila. Čestitke obema! Drugi možni rok je 7-8. marec, kamor smo prijavili še 8 kandidatov.

01.02.2020 | Aleksandra Voglar, 03.02.2020, 21 fotk | Športno plezanje | Poročila

Letošnji organizatorji tekem Vzhodne lige so se odločili speljati dve tekmi v hitrosti. Za nami je tako že druga letos. Mladi plezalci so svojo eksplozivnost in hitrost premikanja po steni tokrat preizkusili v Celju. Sama konfiguracija celjske stene, oprimki, nagib so identični in po pravilih IFSC - mednarodne športnoplezalne zveze. Za otroke so porazporedili le postavitev oprimkov. Lestvina v nebo, bi lahko rekli postavitvi, vendar le taka je omogočala, da so otroci razvili zanimive in ekonomične tehnike, hitrosti pa neverjetne. Najhitreje je smer preplezal oz. pretekel kadet, s časom 5:34 sek. Z veseljem in v ponos je bilo med tekmovalkami spremljat tudi aktualno mladinsko svetovno prvakinjo Saro Čopar, ki je v svoji kategoriji starejših deklic zmagala za las. Konkurence v slovenskem merilu tako ne manjka.

Tokrat smo imeli Pakovci tri plezalce v osmini finala. Po tem, ko so plezali v kvalifikacijah dvakrat - s soplezalcem plezata hkrati, nato zamenjata strani - so se vsi trije uvrstili med 16 najboljših. V osmini pa se tekmovanje nadaljuje tako, da imajo le eno možnost plezanja s soplezalcem, v četrtfinale napreduje hitrejši. 

Starejša cicibanka, Katja Mešiček iz ŠPO Brežice, je osmino zaključila na 10. mestu B skupine. Izločila jo je tretja tekmovalka v skupni razvrstitvi. Tudi Eva Sluga, PAK,  je dobila hudo nasprotnico, prvo v skupni razvrstitvi V lige. Tako ji je le ta za za las ušla. Eva je zasedla pri mlajših deklicah 11. mesto v B skupini. Najhitreje in najbolj zbrano je tudi tokrat plezal Anžej Resnik, PAK, vendar mu je konkurent v njegovi skupini mlajših dečkov pobegnil za nekaj stotink. Bravo vsem trem! Za dve mesti je osmino finala zgrešil tokrat debitant na tekmah, Gal Umek, PAK. Med starejšimi cicibani je zasedel 18. mesto. ŠPO Brežice so zastopali še starejši deček, Gabrijel Babič Vrabec, ki mu tokrat kombinatorika ni stekla. Vseeno je zasedel 10. mesto v B skupini. Juliji Grašak je zdrs na prvem stopu malo pobral koncentracijo. Zasedla je 26.mesto med mlajšimi deklicami v B skupini. Tokrat jo je klubska konkurentka, Špela Vračun, prehitela za eno mesto. Vita Omerzu je zasedla končno 31. mesto pri starejših cicibankah B skupine. PAK sta zastopala tudi Sven Klenovšek, mlajši deček in Simona Kozole, mlajša deklica. Zasedla sta 18. oz. 27. mesto v B skupinah. Čestitke vsem za borbenost!

Hitrost smo trenirali v Brežicah in Brestanici, kolikor nam je bilo omogočeno. Prav je, da se otroci seznanjajo in trenirajo vse oblike športnega plezanja, saj se vse tri: hitrostno, balvansko in težavnostno plezanje izvajajo tudi v Svetovnem pokalu in na Olimpijskih igrah.

Pred nami je še pet tekem V lige: štiri težavnostne in ena balvanska. Tu smo v klubu bolj doma. Še vedno pa želimo, da otroci niso obremenjeni z rezultati. Da se sicer udeležijo tekem, če jih povabimo oz. imajo željo, vendar čimmanj obremenjeno, da le dajo maksimum od sebe. Vsako udejstvovanje na nekem tekmovanju otroku zviša samozavest, otrok se gradi za prihodnost, pa najsi je dosegel zanj odličen ali pa slabši rezultat. Zato le pogumno novim izzivom naproti.

28.02.2020 | Peter Sotelšek, 27.01.2020, 0 fotk | Alpinizem | Obvestila

Spoštovani člani in članice alpinističnih odsekov, 

V iskanju donatorskih sredstev in ostalih možnih pomoči za obnovo Frischaufovega doma na Okrešlju, so se za nesebično pomoč odločili tudi avtorji (Uroš Kuzman, Perica Jerković in Aleš Novak) trenutno najbolj obiskanega (in razprodanega) projekta oz. predstave po Sloveniji - Slovenec in pol. 

Tako se bo 50. ponovitev predstave Slovenec in pol odvila v dobrodelne namene - Za obnovo doma na Okrešlju. 

 Da pa bo predstava tudi tokrat zaživela v svoji razsežnosti, imaš pomembno nalogo tudi TI! :)

Rezerviraj si 28. februar zvečer, zraven pa povabi ali odpelji na predstavo svoje starše, stare starše, partnerja, prijatelje. Podeli vabilo naokoli, da si bo predstavo ogledalo čim več ljudi! Povej jim, da ure in pol smeha enostavno ne smejo zamuditi! In seveda, da bodo z nakupom vstopnice zraven še dobrodelni - za Okrešelj! :) 

  KAJ: Dobrodelna 50. ponovitev predstave Slovenec in pol - za obnovo doma na Okrešlju

KDAJ: Petek, 28. februar 2020 ob 20.00

KJE: SiTi Teater BTC (Ameriška ulica 3, 1000 Ljubljana)

KARTE: 17 € (15,30€ študenti in dijaki)

KAM po KARTE? tukaj :) 

Več o predstavi: 

spletna stran

FB DOGODEK

18.01.2020 | Ambrož Novak, 24.01.2020, 5 fotk | Športno plezanje | Poročila

Malo pozno, a vseeno bolje sedaj kot nikoli. Za vikend se je v Slovenj Gradcu odvijala prva tekma Vzhodne lige 2020. Tokrat je bila prva tekma hitrostna, tako da je bil glaven namen tekme zadeve opraviti čim hitreje, ker pa pri nas nihče tega ne počne pogosto in nismo fokusirani na hitrostno plezanje, je bil glaven namen zabava.

Zjutraj na vse zgodaj so tekmovali naši najmlajši. V kategoriji mlajših cicibanov je plezal Bor Klenovšek. Kot sedaj verjetno že vsi veste, pri najmlajših ne beležimo rezultatov ampak je važno sodelovati. Bor pa mi je po tekmi zaupal da bi njegov čas zadostoval za 4. mesto med vsemi tekmovalci, prav tako pa je dodal da komaj čaka da bo nastopil v kategoriji, kjer bodo rezultati tapravi.

Kmalu po njihovi tekmi so bili tu že starejši cicibani in cicibanke. Tu sta plezali Vita Omerzu in Katja Mešiček. Vita je v svoji kategoriji zasegla 19. mesto, Katja pa 35.

Ob 13:00 so sledili že mlajši dečki in deklice, tu imamo kot je v navadi največ predstavnikov. Pri mlajših dečkih so plezali Anžej Resnik, Sven Klenovšek in debitant na tekmah vzhodne lige Jakob Mlakar. Anžeju se je uspelo prebiti v izločilne boje, kjer pa je že v četrtfinalu plezal proti najhitrejšemu, kateremu žal ni bil kos in je tekmo končal na 4. mestu B skupine. Sven je tekmo končal na 8. mestu, Jakob pa na 22. Pri mlajših deklicah je bila zaradi bolezni odsotna Simona Kozole, verjamem pa da je vseeno na daljavo navijala za svoje sotekmovalke in sotekmovalce. Kljub eni odsotnosti smo imeli na tekmi 3 predstavnice, Evo Sluga, Špelo Vračun in Julijo Grašak. Julija je zasedla 15. mesto, Špela 20. In Eva 9. mesto.

Takoj za mlajšimi so bili na vrsti še starejši, tu smo tokrat imeli samo enega predstavnika, Gabriela Babič Vrabca, tekmovanje pa je zaključil na 9. mestu.

18.01.2020 | Aleksandra Voglar, 21.01.2020, 0 fotk | Alpinizem | Poročila

Vikend 18-19.1. je bil bogat. 21 članov PAK se nas je zbralo pred Erjavčevo kočo in pričeli smo pošteno. 

Zaradi premalo snega okoli bajte smo se v soboto, ko je bilo na vrsti izobraževanje in izpopolnjevanje, odpravili na sedelce proti Slemenovi špici in na severni strani Nad Šitom glave našli super delovni poligon. Hitra smo se organizirali: 
1. skupina, začetniki; vodita Nejc in Sandra. Predelali smo vse osnove: kako pozimi v gore, oprema, priprava, vreme, hoja pozimi brez in z derezami, tehnika gibanja po strmini brez derez in brez cepinov, z derezami in cepini, padanje in zaustavljanje brez cepinov in derez, padanje s cepini… 
2. skupina, pripravniki; vodila Matej in Peter. Predelali: gibanje naveze v steni, grapi, izdelava sidrišča s cepinom ali s telesom, sidrišča za spust, tudi okoli snežne gobe, spust po vrvi s pripomočkom ali brez – dulfer, padanje in zaustavljanje s cepini in derezami…
Vsi skupaj smo predelali še iskanje in reševanje s plazovno žolno ter preizkus stabilnosti snežne oddeje – Norveška metoda z novitetami. 
Zadovoljni z novim oz. obnovljenim znanjem, vendar premraženi, smo v kočo prišli z mrakom, ravno na večerjo. Po večerji je bil čas za različne debate in zabavo. Vsekakor nas je presenetilo obvestilo ga. Upravnice koče, da moramo ob 22.00 na spanje. Vseeno smo oddebatirali, odtelovadili in odpeli svoje na skupnih ležiščih do strogega KONEC go. Upravnika ter se potopili v zaslužen spanec.

V nedeljo je bila druga organizacija: 
1. skupina, začetniki: Vodja Sandra: pohod na Slemenovo Špico. Vsi so bili prvič pozimi v gorah. Turo smo popestrili tudi s hojo izven poti: strma pobočja, padanje in samoreševanje iz lukenj, iskanje prehodov…
2. skupina: Vodja Peter: po Zupančičevi grapi na Mojstrovko in sestop skozi vratca. Uživali so v super razmerah, za dva člana je bila tura prvenstvena izkušnja.
3. skupina: Vodja Matej: plezanje slapov pod Prisojnikom. Simon in Bojan sta splezala Desni slap, Matej in Grega pa zaradi navez pred njima, kombincije in obhode okoli Centralnega slapu.

Turo lahko sklenem kot zelo delovno in uspešno. Hvala predavateljem za povedano in prikazano in vodjem skupin za kvalitetne in varne vzpone, primerne udeležencem. Upam da se kmalu ponovno zberemo v tako lepi številki.

Udeleženci:
Alpinisti in AI: Nejc Pozvek, Peter Sotelšek, Matej Zorko, Sandra Voglar
Udeleženci: Mitja Kolman, Grega Cerjak, Simon Poznič, Romana Tomšič, Tanja Sotelšek, Bojan Zorko, Silvo Rožman, Vesna Gorup, Valerija Bogovič, Franci Zorko, Tomaž Redek, Nataša Kalin, Goran Hribar, Mateja Škrabar, Andreja Malus, Klemen Glas, Slavko Janc;

18.01.2020 | Aleksandra Voglar, 07.01.2020, 4 fotk | Skupne ture | Obvestila

Vikend  obnovitveni seminar zimske in ledne plezalne tehnike bomo letos izvedli v soboto in nedeljo, 18 in 19. januarja. Naša baza bo Erjavčeva koča na Vršiču. Tam bomo tudi prespali. Večerja, spanje, zajtrk ter taksa nas pride okoli 25EUR po osebi (člane PZS seveda; članarino 2020 lahko že plačate, znamkice dobite ob četrtkih va januarju, 19.00,  na ferajnu).

Seveda je obvezna popolna zimska oprema: pohodne palice, cepin ali ledno orodje, čelada, dereze (doma preverite, da ustrezajo vašim čevljem in da so primerne velikosti, vsi vijaki pričvrščeni), zimski čevlji, pas, matičarke, varovala, kompleti, ledni vijaki, klini, žolne…

Ne ustrašite se seznama, opremo si lahko tudi izposodite.

V soboto se bomo ob 10.00 uri zbrali na parkingu pred Erjavčevo - do tu se naj bi pripeljali z avtom. Nato bomo skupaj poiskali primeren poligon, kjer bomo lahko izvedli seminar. Tem je veliko: gibanje skupine ali naveze v gorah pozimi, plezanje grap, ledno plezanje, nameščanja varoval v snegu in ledu, izdelave sidrišč v snegu, ledu, iskali bomo žolne… Seveda bomo ponovili in prikazali manevre, razmeram in številu ter znanju udeležencev primerne.

Večer bomo nadaljevali ob topli večerji (časti klub ) in zaključili z diskusijo o predelanih manevrih preko dneva ter se dogovorili kaj, kam in s kom v nedeljo. Seveda bomo tudi pošteno nazdravili novemu letu!

V nedeljo bo dan akcije. Že znano, ponovljeno in morda na novo naučeno bomo preizkusili ali na pohodni turi ali v okoliških grapah (Mojstrovka, Prisojnik, Sleme...), morda tudi turno smučali. Domov se bomo vrnili v večernih urah, veseli in zadovoljni, polni energije v nov delovni teden.

Vabljeni in zaželjeni, da se je udeležimo smo vsi člani PAK kot tudi tisti, katerim želja je v bodoče pridobiti si znanje plezalnih manevrov in se spoznati z gibanjem v gorah pozimi. Manevre nam bodo prikazali in jih z nami ponovili alpinisti in apinistični inštruktorji kluba.

Zaradi lažje organizacije vas prosim (tudi na Erjavčevi koči so mi naročili ISTO), da svojo udeležbo potrdite do torka, 14.1., na info@pak.si ali tel. 031 623 167, Sandra.

29.12.2019 | Martin Bedrač, 29.12.2019, 0 fotk | Splošno | Obvestila

Januarja vsako leto lahko obnovite članstvo ali se včlanite v našo krovno organizacijo Planinsko zvezo Slovenije (PZS). Člani PZS so zavarovani pri zavarovalnici Adriatic Slovenica d.d. Zavarovanje zajema nezgodno zavarovanje, zavarovanje stroškov reševanja v tujini s 24-urno asistenco in zdravstveno asistenco za tujino ter zavarovanje zasebne odgovornosti. Članom so na voljo popusti pri nočitvah v planinskih kočah v Sloveniji in tujini ter številni popusti in dodatne ugodnosti pri nakupih, vstopninah in drugih storitvah. S članarino 2020 vsak član, razen P+O, prispeva 1 EUR za gradnjo nove koče na Korošici. Več podrobnosti najdete na spletni strani PZS in njihovi zgibanki z ugodnostmi za člane.

Novi člani PZS morate ob prijavi nujno izpolniti tudi pristopno izjavo PZS in jo skenirano poslati na info@pak.si ali prinesti osebno na četrtkov ferajn (v MC Krško ob 19:00). Ob včlanitvi dobite tudi novo izkaznico (kartico), ki stane 2 EUR.

Veseli bomo, če članarino PZS nakažete na TRR kluba SI56 6100 0001 9432 357 in pod namen plačila vpišete: Ime Priimek - Članarina PZS 2020. Če nakazujete za družino, se poslužite namena: Družina Priimek - Članarina PZS 2020. Da bomo lažje vedeli, kdo vse sestavlja vašo družino, sporočite podrobnosti na info@pak.siVrednosti nakazila si preračunajte sami - upoštevajte tudi družinske popuste. Opozoriti velja, da je za tiste, ki se gibljete tudi po tujih gorah, zelo priporočljiva A-članarina (za alpiniste praktično obvezna).

Znamkice bodo na voljo vsak januarski četrtek na klubu (v MC Krško ob 19:00). Oglasite se ponje in se podružite s klubskimi tovariši.

V primeru kakšnih nejasnosti, kličite na 051 220 741 (Martin, tajnik PAK).

18.12.2019 | Aleksandra Voglar, 28.12.2019, 37 fotk | Klubske zadeve | Poročila

Sreda, 18.12., je bil klubski dan. Za mlajšimi smo se zvečer na brežiški velikanki zbrali člani PAK-a. Kar lepo število se nas je prizkušalo v steni. Pestrost plezalcev je bila od pripravnikov ŠP do najstarejših članov kluba. Smo klepetali, jedli  in veliko plezali. Vsi smo opravili dober trening, domov pa odšli z željo po še.

18.12.2019 | Aleksandra Voglar, 18.12.2019, 0 fotk | Športno plezanje | Obvestila

Vabljeni na plezalno druženje pod Brežiško velikanko. Dan:  18.12.2019, od 19.00 dalje.

Ob plezanju bomo poklepetali, se posladkali, nazdravili nam v iztekajočem se letu in našemu super športu! Spet smo najboljši, no pardon: Janja Garnbret je ponovno športnica leta!

10.12.2019 | Martin Bedrač, 10.12.2019, 0 fotk | Izobraževanja | Obvestila

Znan je že program usposabljanj na področju športnega plezanja v letu 2020, ki ga izvaja Komisija za športno plezanje. Na klubu je kar nekaj kandidatov za naziv Športni plezalec, pravtako za naziv Vaditelj športnega plezanja, želimo pa si tudi kakega inštruktorja oz. trenerja ŠP po novem.

Tukaj si lahko ogledate celoten program. Nekaj terminov je že januarja, tako da bo treba kmalu začet migat.

Na klubu bomo seveda izvedli kako pripravljalno izobraževanje pred samim izpitom na KŠP.

Več info pri Aleksandri Voglar, 031 623 167, sandra@pak.si.


Prikazanih le 50 od 774 najdenih prispevkov.

V nastavitvah prikaza izberite eno ali več možnosti prikaza, če želite videti še ostale prispevke.

Nastavitve prikaza

Pobriši nastavitve | Prikaži vse

Najdenih: 774 od 774

Prikazanih: 50 od 774

Razvrsti prispevke po:

 Datumu začetka
 Datumu objave
 Zadnji spremembi

Iskanje po naslovu in besedilu:

Področja prispevkov:

 Alpinizem (184)
 Športno plezanje (362)
 Skupne ture (6)
 Klubski tabori (8)
 Klubske zadeve (5)
 Izobraževanja (1)
 Splošno (208)

Skupine prispevkov:

 Obvestila (432)
 Novice (179)
 Poročila (163)

Datum objave Od-Do:

Zadnje galerije

PAKovke ali babji vikend sedmič

Skupna tura Piz Bernina 4049m

Tomažev steber in oldtajmerji

Za vikend aktivno na Krk? DA!

Plezalno-pohodna skupna tura na Krofičko

Prve letošnje večraztežajke

Balvaniranje v Oplotnici

Balvaniranje v Kamniški Bistrici

Odprto občinsko prvenstvo v športnem plezanju 2020

Plezalno gibalno zabavno srečanje za vse otroke na vadbah ŠP

Tradicionalni 6. ženski plezalni vikend v Rovinju

Plezalno druženje v plezališču pod Škalo

PAKlenica 2019

Dabarski kukovi - Velebit

Balvanska tekma Vzhodne lige 2019 v Brežicah

Kavkaz-Svaneti

Seminar zimske in ledne plezalne tehnike na Zelenici

Desni slap pod Prisojnikom

Dovška Baba

9. Božično-Novoletno srečanje in druženje plezalcev