Spletno mesto uporablja piškotke (angl. cookies)
za vodenje statistike obiska in funkcionalnosti,
ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta
soglašate s piškotki.

Več informacij o piškotkih...

Klubski prispevki

27.01.2024 | Matej Zorko, 04.01.2024, 1 fotk | Skupne ture | Obvestila

Vabljeni na tečaj turnega smučanja. Odvijal se bo  v gorovju  Radstädter Tauern v Avstriji, bolj znanem tudi po smučišču Obertauern. 

Kdaj: od 27 do 28 januarja. 

Vodja tečaja: Matej Zorko 

Prikaz tehnike smučanja: Igor Dular- učitelj smučanja

Potrebna oprema: oprema za turno smučanje, lavinska oprema, cepin, dereze. 

Za koga je tečaj primeren: za vse tiste, ki se s turnim smučanjem srečujete prvič in tudi tiste, ki bi svoje znanje radi osvežili. 

Cena tečaja: plačajo se samo stroški prevoza in prenočišča, sam tečaj pa je organiziran brezplačno. 

Prijave: 041359879- Matej.  Prijave zbiram do  19.01. zaradi rezervacije prenočišča. 

 

23.12.2023 | Ambrož Novak, 31.12.2023, 9 fotk | Skupne ture | Poročila

V soboto 23 decembra se nas je za kombi Pakovcev odpravilo plezat v ledno jamo na Stojni, ki je prava posebnost na Kočevskem, saj se na  višini 870 m nahaja  brezno s stalnim ledom. Led se nahaja šele v globini 50 m, zato je potrebno do njega sestopiti po zelo strmi poti, ki je bila nekoč urejena za obiskovalce, sedaj pa je globel dostopna samo z posebno opremo.

Tam leži 20 x 30 m velika ledena ploskev, imenovana tudi »ledeno jezero«, ki predstavlja vrh ledenega čoka, ki se spušča nadaljnih 30m v globino.

Na tej ploskvi, ki je v zadnjem času prekrita predvsem z kamenjem in odpadnim lesom, si uredimo varovališča za spust in plezanje po ledu. 

Oblika ledu je ponekod tudi previsna, zato se lahko pri plezanju  dobro »našutamo «  tudi zaradi varovanja od zgoraj, saj to omogoča nekaj več drznosti, kot pri običajnem plezanju v ledu.

Obisk lednje jame nam je bil dober trening za prihajajočo ledno sezono. Tisti, ki smo bili v jami že večkrat, pa smo žalostno ugotovili, da tudi tukaj led počasi izginja, saj ga ogrožajo čedalje višje temperature.

Nekaj utrinkov s ture si poglejte spodaj.

23.12.2023 | Matej Zorko, 13.12.2023, 0 fotk | Skupne ture | Obvestila

Za vse ledne navdušence.

Naslednjo soboto (23.12.) bo izvedena tura v ledeno jamo na Stojni - Kočevje. Vsi, ki bi radi potrenirali na ledu, se mi prosim javite. 041359879 - Matej

Točen odhod še dorečemo.

 

Še zanimivo branje

Ledena jama je kraška jama ali brezno s stalnim ledom. Led nastaja v posebnih mikroklimatskih razmerah, ki omogočajo možno podhladitev v zimski polovici leta in nizke temperature preko poletja (t.i. jezera hladnega zraka). Glavni vir ledu je prenikla voda (deževnica), ki v ledenih jamah zaradi temperature pod 0 °C zmrzuje.. Če je ledna ploskev odprta proti jugu in občasno osvetljena, prispeva k ohranjanju ledu tudi visok gozd.

V slovenskih klimatskih razmerah se ledene jame začnejo običajno pojavljati na višini okoli 1000 m. Le 10 % ledenih jam od več kot 150 se jih nahaja pod to mejo. Mednje, med najbolj poznane in najmogočnejše ledene jame se uvršča Ledena jama na Stojni, ki se v katastru jam pojavlja pod njenim prvim imenom, in sicer Ledena jama v Fridrihštajnskem gozdu.

Vhod v Ledeno jamo na Stojni leži na nadmorski višini 870 m. Severna stena je povsem vertikalna oz. celo previsna, medtem ko dostop z južne smeri omogoča položnejši žleb. Ker je jama izrazito odprta z južne strani in zato osvetljena v večjo globino, se led nahaja šele v globini 50 m. Tam leži 20 x 30 m velika ledena ploskev, imenovana tudi »ledeno jezero«, ki predstavlja vrh ledenega čoka in je zlasti spomladi polna ledenega okrasja. Iz stenskih razpok še dolgo v pomlad visijo ledeni slapovi. Zaradi taljenja ledu na stiku s steno se jama nadaljuje v globino ob vzhodni in zahodni razpoki – jamarji so med ledom in skalnato steno ob zahodni poči preko vmesne dvoranice prišli najgloblje – do globine 105 m pod vhodom. Količina ledu v jami je ocenjena na 30 tisoč m3, ki pa se zaradi klimatskih sprememb (segrevanje ozračja, razporeditev padavin, manj snežnih dni) hitro manjša. Ledena jama je včasih služila za turistične namene in kot naravni hladilnik. Zaradi hitrega taljenja ledu (5 m v zadnjih 20 letih) je lesena infrastruktura uničena, vstop do ledenega jezera pa brez tehnične opreme izredno nevaren. Zaradi globalnih klimatskih sprememb je pričakovati nadaljnje taljenje ledu, ki pa se bo z globino nekoliko upočasnilo.

Ledena jama na Stojni je vpisana tudi v Inventarju najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, v knjigi Sto naravnih znamenitosti Slovenije in drugi literaturi

Že v prvem gozdnogospodarskem načrtu iz leta 1892 je zapisano, naj se v okolici Ledene jame drevje ne seka. Danes je to območje zavarovano kot gozdni rezervat Ledena jama. Gozdni rezervat leži na platoju pogorja Stojne, jugozahodno od Mestnega vrha, v gozdnem oddelku 69 c. Obsega jelovo – bukove gozdove s površino 14,79 ha. Prvotno je bilo z odločbo Skupščine občine Kočevje že leta 1976 izločeno iz gospodarjenja 2,00 ha gozdov okolici jame. Leta 1993 smo gozdarji območje rezervata razširili predvsem z namenom ohraniti klimatske razmere, ki zmanjšujejo taljenje ledu v jami ter obenem zavarovati naravne znamenitosti kot so Kraljevi studenec, ostenja in kraške jame

06.10.2023 | Aleksandra Voglar, 17.10.2023, 0 fotk | Skupne ture | Poročila

Tokrat smo si izbrale lokacijo Kvarner, Krk. Malo spremembe ne škodi. Vreme je bilo res noro dobro, plezarija zato padla zraven idealno. Smo se naplezale, naklepetale, dobro voljo domov pripeljale. Celotno poročilo pa itak v Romini pesmici.

Kombi smo napolnile:  Nina Tomšič, Maja Blaznik, Sandra Voglar, Jerca Miklič, Haidi  Škrabar, Tanja Sotelšek, Julita Hribar, Darja Sedaj, Romana Tomšič

10ka

Desetič babji vikend izpeljale,
opala, kar na Krk se odpeljale...
Kombi, avto?, gasa gremo,
da naspimo se in pa najemo...
Spet samo o hrani,pijači se menile,
in pač kakšno majčko bi si naredile...
V kombiju pa tuk smo spet čvekale,
da skor mim Krka se peljale...
Zvečer narezale in malček spile,
dolgo v noč smo se gostile..
Vse tamlade na pojstlo šle so spat,
tastara pa na teraso zvezdice iskat..
Nakup stoletja - spalka je,
treba sprobat takoj jo je..
Zjutri vse zlamane od spanja,
tri kfete, pa nas že razganja...
Poplezavale cel ljubi dan,
sem pa tja čvekale kar v en dan...
Punce kuhajo, pečejo vsak dan,
zato ta vikend od kuhne daleč stran...
Pa smo na rivi oštarijo poiskale,
in se razvajati prav rade dale...
Drugi dan jajca in kufe,
da fotošuting zihr nam uspe...
Ena tuki, dve sta tam,
spelte babe se že na ta tobogan...
Na toboganu babe se afnamo,
saj vse foto poze že poznamo..
Plezalcem v plezališču blo je kar slabo,
ko devet bab pod steno je prišlo...
A za vsako našla se je smer,
da smo dale babe mir...
Ko koža na prstih malo zacveti,
je čas, da četica domov že odhiti...
Večina dremala je prav počas,
prva vrsta ropotala v en glas...
Me zadaj samo temo smo izbrale,
one spredaj vse temeljito opisale..
Lušno, fino fajn se imele,
večkrat na leto bi me to mele...
Japajade..


To je to za ta dnar..
Roma

 

 

22.09.2023 | Ambrož Novak, 27.09.2023, 9 fotk | Skupne ture | Poročila

Tokratni cilj naše skupne ture je  bil  Barre des Ecrins, najvišji vrh v masivu Écrins in edini francoski štiritisočak, ki ne spada v masiv Mont Blanca. Za izhodišče smo si izbrali parkirišče Pré de Madame Carle, od koder smo se po ledeniku Glacier Blanc povzpeli do koče Refuge des Écrins na 3170 m. Tam smo prespali in se naslednji dan zgodaj zjutraj odpravili proti vrhu.

Žal nam je načrte prekrižal nov sneg, ki je onemogočil vzpon po ozkem grebenu do Barre des Ecrins,  zato smo se zadovoljili z  stranskim vrhom Dôme de neige des Écrins, ki je visok 4015 m. Ta vrh je lažje dostopen, saj ne zahteva plezanja po skali, ampak le hojo po snegu in ledu.

Naša tura je bila lepa in poučna izkušnja, ki nam je pokazala lepoto in divjino masiva Écrins. Posebnost vzpona je bil  vsekakor ledenik, ki nas je spremljal večino poti. Zaradi razpok, ki so bile tokrat zaradi novega snega še nekoliko bolj nevarne, smo hodili v ledeniških navezah. Ledenik se je proti vrhu bohotil z ogromnimi snežnimi  stenami, ki se verjetno vsake toliko časa premaknejo nekoliko nižje proti dolini. Seveda smo se nevarnim odsekom izogibali kolikor se je le dalo, na našo srečo pa zaradi dokaj hladnega vremena, nevarnosti podrtja ni bilo. 

Na vrhu smo lahko opazovali tudi vrh Barre des Ecrins, ki je bil le 200m stran od nas, a nedosgljiv zaradi slabih razmer. Kljub temu smo bili zadovoljni z našim dosežkom in ponosni, da smo stopili na enega od alpskih štiritisočakov. Še isti dan smo se  spustili nazaj do parkirišča in odpravili domov. Pica in pivo med potjo tudi tokrat ni manjkala

Udeleženci ture smo bili: Matej, Bojan, Peter, Matej B., Igor, Silvo, Romana, Andreja in Tanja

Zapisal Matej Zorko.

21.10.2023 | Matej Zorko, 26.09.2023, 2 fotk | Skupne ture | Obvestila

Zaradi nepredvidenih dogodkov, je moški vikend prestavljen na november, tudi lokacija se bo letnemu času spremenila.  

informacije sledijo

 

Prijave 041359879 - Matej

23.09.2023 | Matej Zorko, 03.09.2023, 2 fotk | Skupne ture | Obvestila

Datum: 22.09. - 24.09.

Dent Blanche je eden najlepših vrhov v Peninskih Alpah, ki privlači mnoge plezalce. Obstaja več možnih smeri za vzpon na Dent Blanche, vendar je najbolj priljubljen in najlažji vzpon čez južni greben ali Wandfluegrat. Ta smer je ocenjena kot AD, skala do IV, kombinirano, v snegu do 35 stopinj. Južni greben Dent Blanche je eden izmed alpskih biserov in bi moral biti na vrhu seznama želja vsakega plezalca

Za vzpon na Dent Blanche  običajno potrebujemo dva dni: prvi dan se hodi do koče Cabane de la Dent Blanche (3.507 m), drugi dan pa se spleza in sestopi nazaj do izhodišča. Pot do koče traja običajno 5-7 ur, premaga 1700 metrov višinske razlike. Pot je slikovita in poteka mimo ledenikov in skalnatih pobočij. Koča stoji nad nizko naklonjenim, hitro umikajočim se ledenikom, ki ga je treba jemati resno v slabši vidljivosti. Čeprav je ledenik dokaj raven, ima nekaj lukenj, ki jih je treba previdno obiti. 

Vzpon na vrh traja 3-6 ur, višinska razlika 850m. Skala na grebenu je zelo kvalitetna. Na poti je treba preplezati nekaj stolpov, ki lahko dosežejo IV stopnjo težavnosti. V sami smeri je najti fiksne vrvi in tudi železne palice za spuščanje oziroma varovanje.  Proti vrhu nas čaka snežen greben, ki je lahko v pozni jeseni tudi kopen.

Kot vedno doslej, bi se na pot odpravili v petek popoldne (22.09.) do turističnega kraja Les Hauderes, kjer bi prenočili v kampu. Naslednji dan z avtom do 7 km oddaljenega parkirišča Ferpecle, od koder peš do koče.

Predviden povratek je v nedeljo oziroma v ponedeljek v zgodnjih urah. 

Prijave čimprej zaradi rezervacije koče na 041 359 879 (Matej Zorko).

26.08.2023 | Simon Poznič, 07.08.2023, 0 fotk | Skupne ture | Obvestila

V soboto, 26.8. in nedeljo, 27.8. se skupaj s PD Bohor odpravljamo v Dolomite. Planinci se imajo namen povzpeti na Tofano di Rozes ferati Lipella, alpiniste pa vabi južna stena gore z obilico plezalnih smeri. Odhod bo v soboto v zgodnjih jutranjih urah, prihod nazaj pa v nedeljo zvečer.

Za prijave in informacije pišite na poznic.simon@gmail.com, ali pokličite na 040 528 887.

Simon Poznič

08.04.2023 | Matej Zorko, 28.03.2023, 1 fotk | Skupne ture | Obvestila

Monte Rosa je največji gorski masiv v Evropi, ki leži na meji med Italijo in Švico, med Zermattom na eni in Alagno na drugi strani. Njen glavni vrh je 4634 m visok Dufourspitze, ki je hkrati tudi najvišji vrh Švice in drugi najvišji vrh v Alpah, sledi pa ji še veliko podobno visokih vrhov

Izhodišče je mestece Alagna, od koder se z gondolo odpeljemo na prelaz Indren, ki leži na višini 3260m. S prelaza Indren  se najprej povzpnemo do koče Capanna Gnifetti 3647 m, kjer prespimo. 

Naslednji dan nadaljujemo do glavnega ali katerega od stranskih vrhov

Tura je primerna za smučarje kot tudi za pohodnike. Prijave zbiram do konca tedna  na 041359879 Matej

Čas odhoda: Sobota zgodaj zjutraj 08.04.

Prihod nazaj: predvidoma v ponedeljek 10.04 v zgodnjih urah (ponedeljek je prost dan - Velikonočni ponedeljek). 

STROŠKI

 

  • Povratna gondola do prelaza Indren: 40 €
  • Polpenzion v koči Gnifetti: 73 €
  • Parkirnina za tri dni v Alagni: 15 € na avto
  • Cestnine v obe smeri: 80 €  = na avto
  • Dizel gorivo za 1600 km: 160 litrov € kombi = 240 eurov
12.03.2023 | Aleksandra Voglar, 14.03.2023, 3 fotk | Skupne ture | Poročila

DAN ŽENA
Punce pod Kriško steno

Ker s puncami so res križi in težave,
smo tut turo tako me izbrale....
Da težav s problemi ne bomo imele,
eno u izi turo smo si zaželele...
Prvič v zgodovini kluba sploh,
smo šle punce same na turno smuko, oh...( hmnm.?..)
Itak dva tedna smo se samo menile,
a pol vseen kombi napolnile...
Kam pa gremo, kdaj, zakaj,
kaj pa rabmo, kdaj nazaj?...
Vprašanja, dvomi al bo šlo,
vreme itak da tut bo...
Žolne, sonde in lopate,
da tam na turi ne pride do zagate...
Prva pomoč pa v tekoči je obliki,
da razvežejo se nam jeziki..( kot da rabimo )...
Na turi malo manj čvekamo,
modno pisto pa vseen imamo..
Na turo šle smo sam zato,
da fotke za koledar naberemo...
Smo pa malce se uštele, 
na turi na ledene!!! razmere naletele..
Čez dan del hriba tut se otopi,
da iz ust nam kakšen JUPIII ven zleti...
Jelka na teraso nas je povabila,
da ekipca od znotraj bi se okrepila...
Rok pijači, hrani malo je poteku,
nam po grlu pa vseen kar steku...
Šampanjec, pohanje, liker,
da kombi na parkingu ubere pravo smer..
Kaj takega treba večkrat za dušo to imet, 
nam ni treba glih kam na Mars tja odletet...

Poročilo v mojem stilu. 
Romana Tomšič

12.3.2023, klubske ženskice prvič v zgodovini kluba same turno smučat, berz "spremstva"! TOOOP. Pod Kriško steno.

Ostale udeleženke na turi: Nina Tomšič Polegek, Darja Sedaj, Tanja Tušek Sotelšek, Janja Novosel Breščak, Jelka Bayer Tavčar in Jerca Miklič.

Slike v galeriji.

Ajdi,
Roma
Lušnu je blo..
 

 

04.03.2023 | Nejc Pozvek, 06.03.2023, 30 fotk | Skupne ture | Poročila

Prvi marčevski vikend 23. leta smo številni PAKovci preživeli v gorah, na smučeh, nekateri tudi na organiziranem turnosmučarskem vikendu - skupni turi, ki je na sporedu vsako leto in namenjena predvsem smuki v dobri družbi in (želeli bi si) tudi približevanju te čudovite aktivnosti manj izkušenim smukačem. Program je bil zato zastavljen na način, da doživimo tako horizontalno komponento (potovanje na smučeh) kot bolj vertikalno (v smislu alpinistične smuke).

Zasedba je bila precej izkušena: v večini so bili trije veterani, Romana Tomšič, Arnold Koštomaj in Luka Polegek, s povprečjem blizu 65 let (skupaj okoli 130 let alpinističnih izkušenj!), srednjo generacijo pa smo predstavljali najhitrejši smukač v hrib Silvo Rožman, najhitrejši pod hrib Igor Dular, edina na eni smučki oz. deski Nina Tomšič Polegek in moja malenkost, ki sem vse skupaj nekako povezoval in organiziral.

V sobotnem jutru smo parkirali pri Planinšku v Podveži, na koncu splužene ceste. Strumno smo jo, tudi po bližnjicah, ubrali do Planine Ravne in nato proti Planini Polšak, vmes pa se začeli obračati vse bolj pod Dleskovec, saj je ideja dolge runde, začrtanega kroga preko Križevnika in po grebenu na Veliki vrh, začela hitro bledeti ob vedno bolj tečnih coklah, ki so nas zaustavljale pri napredovanju (razen lastnikov kož G3, ki sta imela s tem še najmanj težav). Enemu od njih (Silvu, kakopak) smo nato prepustili utiranje gazi. Ciljali smo na Poljske device, se usmerili levo preko Moličke gredni na Moličko peč in po grebenu naskočili Veliko Zelenico - najvišji vrh na naši sobotni poti. Po počitku in klepetu smo v žgočem popoldanskem soncu zarezali plazove južnjaka nad prepadi Moličke planine (tiste na zahodni strani Velikega vrha), se bili primorani malce vrniti v breg in ponoviti vajo po smučarskih prehodih na Prag. Igor in Silvo sta se vrnila preko Deske, ostali pa direktno preko Inkreta na Podvežak, kjer smo se znova ujeli, nato pa smuk po dolgi cesti vse do avta. Turo smo analizirali pri Lampi v Lučah, od koder je del ekipe odvil domov, ostali pa v Logarsko dolino. 

Drugi dan smo Romana, Nina, Luka in Nejc začeli pri Domu planincev in drsali na smučeh vse do Rinke. Na poti na Okrešelj nas je, po jutranji sivini, obtežene z vso opremo, začelo spodbujati sonce (in tako še ves dan, nenapovedano, razen v senci, seveda:)). Na Okrešlju znova na smuči in z njimi visoko v začetek žleba (vmes smo se znova ukvarjali s cokli na kožah), nato pa sva z Nino z vrha žleba nadaljevala še na Križ - Koroško rinko. Roma in Luka sta se zadovoljila z dobro smuko skozi žleb in naju počakala na Okrešlju, da sva tudi midva privriskala za njima (pod steno Turske gore je bil celec res odličen). Z Okrešlja v dolino pa ena sama "matrunga". Trdo, skorjasto, grudasto ... nekaj večje veselje je prinesel šele smuk po cesti vse do avta. Tudi drugi dan smo zaključili pri Lampi, kakopak. 

Vikend ocenjujem kot uspešen; čeravno so nam prvi dan moralo močno načele cokle na kožah, smo se pobrali in vztrajali. Oba dneva smo nabrali krepko preko 1000 višincev (1300 in 1600 ca.), tudi kilometrov ni manjkalo; obakrat smo bili na smučeh preživeli celoten delovnik. Da niti ne omenjamo okusne hrane, pijače in pa seveda druženja z legendami našega alpinizma - kako smo jim hvaležni, da še vedno trmasto grizejo kolena in z nami delijo zgodbe izpred davnih desetletij. Vsa čast! Posebej velja izpostaviti tudi Ninin spust z vrha Križa na snežni deski in suvereno vožnjo skozi Turski žleb; prav veliko žensk pred njo tega ni naredilo.

In še razveseljivo dejstvo: vikend so na smučeh preživeli tudi nekateri naši drugi člani, kar pomeni, da smo še kako živi. Upamo tudi na vtise in vpise z drugih tur.

Srečno!

09.09.2022 | Matej Zorko, 01.09.2022, 1 fotk | Skupne ture | Obvestila

Tokrat bi se odpravili na 4314m visok vrh v Zahodnih Apeninskih Alpah. Tura je ocenjena z oceno AD-, torej dokaj zahtevna, primerna za kondicijsko pripravljene udeležence.

Čas vzpona 5 ur do koče, 5-6 ur do vrha, ocena do 50 stopinj v snegu-ledu, skala do III stopnje (večinoma I).
Odhod bi bil v petek popoldne (9.9.2022), prihod nazaj v nedeljo oziroma ponedeljek.

Cilj lahko še prilagodimo, če bi se izkazal za neprimernega za večino udeležencev.

Prijave in informacije na 041359879 - Matej Zorko.

21.05.2022 | Matej Zorko, 24.05.2022, 14 fotk | Skupne ture | Poročila

Za nami je uspešno izpeljan vikend skupne ture v Dabarske Kukove.  Tokrat se nas je nabrala peščica nadobudnežev, ki smo uživali v divji naravi Velebita in njegovih kompaktnih stenah. Skupne ture smo se udeležili: Matej, Nina, Matjaž, Andreja. 

Preplezane smeri:

Klekovina- Konrad 6a, 170m

Okrugli kuk - Il Risveglio dei Mascherini 5c, 95m

Rajičin kuk - kombinacija smeri  Ma Jo(spodnji del)  in La figlia del Capitano  6a/5c, 150m; Velebit express 5b+,120m; La-forza-dell-ignoranza 6b,  105m                     

Greben kuka od Korita - Bibl und Bubl 5a, 105m.

19.02.2022 | Matej Zorko, 11.02.2022, 2 fotk | Skupne ture | Obvestila

Zimska skupna tura Jezersko.

Vabilo na dvodnevno zimsko skupno turo, ki bo ta vikend na območju Jezerskega.

Datum: 19-20.02.2022

Odhod 06:00 pred Mullerjem, prihod na Jezersko predvidoma ob 08:30 uri. Zbor pred Lovskim domom na Jezerskem.

Spanje: Lovski dom Jezersko. Rezervirano imamo lovsko kočo, pct ni potreben.

 

Program:

1.dan:

zimska tehnika:

  • Uporaba cepinov in navez
  • Gibanje naveze v snežnih razmerah
  • Sidrišča v snegu, ledu
  • Uporaba lavinske opreme.

2. dan:

Plezanje slapov(Sinji slap), plezanje zimskih smeri (Teranova), zimski pohod na Ledinski vrh, Velika Baba. Cilje bomo prilagodili skupini oziroma posameznikom ( željam in sposobnostim).

V soboto zvečer bo uradni zaključek alpinistične šole predstavljen z fotografijami in programom.

Število ležišč je v lovski koči omejeno, zato je potrebno imeti s sabo spalno vrečo in podlogo na kateri se da prespati.

Vabljeni vsi, več nas bo bolje bo. Kdor časovno nima možnosti prisostvovati dva dni, se nam lahko pridruži samo za en dan oziroma na uradni del zvečer.

V prilogi link, kako do lovskega doma.

 

Načelnik za alpinizem

   Matej Zorko 041359879

 

 

15.01.2022 | Matej Zorko, 06.01.2022, 3 fotk | Skupne ture | Obvestila

Prokletije, poznane tudi pod imenom Albanske Alpe, so gorsko območje na zahodnem Balkanskem polotoku, ki segajo od severne Albanije do Kosova in vzhodne Črne gore. Najvišji vrh, Maja Jezercë na 2694 m, je drugi najvišji vrh Albanije in najvišji vrh Dinarskega gorovja. 

Tokrat bi se z kombijem odpravili iz Slovenije proti Črni gori do kraja Gusinje ( 10- 11 ur vožnje). Gusinje so izhodišče za dve dolini in sicer Grebaje in Ropojana, kjer so možnosti smučanja in pristopov neomejena. 

Pogoj za pristop na skupno turo je potrebno turnosmučarsko znanje in oprema. 

Odhod bi bil v soboto 15.01, prihod nazaj 22.01. 

Vse info in prijave na 041359879-Matej. 

 

15.10.2021 | Matej Zorko, 04.10.2021, 8 fotk | Skupne ture | Obvestila

Moški vikend - Paklenica (15.-17.10.2021)

Zopet je prišel čas za tradicionalen moški vikend, ki se ga vsako leto udeliži več ali manj ljudi.  Sicer tudi letos rekordi po številčnosti niso padali, vendar se nas je nabralo nekaj zanesnjakov, tudi mlajših, ki kljub korona krizi tradicije nismo prekinili.  To, ali je šlo res za duhovni odmik,  lahko presodi vsak sam, mi lahko samo rečemo, da je bilo fajn. Na koncu se je izkazalo, da smo celo nekaj plezali in seveda osvajali tudi vrhove.

Preplezane smeri: 

Forma viva - naveza Zorko Matej, Mitja Kolman

Izgubljena djeca - naveza Zorko Matej  - Samo Šmajgl

Centralni kamini - naveza Mitja Kolman - Grega Cerjak

Andrej in Maks Sotelšek  sta v zimskih razmerah osvojila najvišji vrh Velebita Vaganski vrh. 

Jure Barbič in Gregor Srpčič sta preizkušala svoje zmogljivosti v športnih smereh, ki jih je na področju Paklenice na pretek. Težavnost preplezanih smeri do  7b. 

Vtisi so bili dobri, zato naslednje leto zgodbo moškega vikenda ali duhovnega odmika za moške zagotovo nadaljujemo.

01.10.2021 | Matej Zorko, 01.10.2021, 3 fotk | Skupne ture | Poročila

V soboto, 25.09.2021, smo opravili še zadnjo od predvidenih skalnih tur letošne Alpinistične šole. Odpravili smo se na Vršič, kjer je možnosti za plezanje kar nekaj. Topla   jugovzhodna stena nad Šitom Glave je naš tokratni cilj, kjer smo si bolj ali manj poiskali vsak sebi primerno plezarijo. Stene nad Vršičom so v zadnjem obdobju kar precej obljudene, tudi novih navrtanih smeri je kar nekaj. 

Plezali smo: 

Matej Zorko/Mateja Pšeničnik/Špela Gerjevič – kombinacija Rdeče pentlj in  Mavrice življenja 6a, 170metrov ( do vrha)

Matej Zorko/Mateja Pšeničnik/Andreja Malus – kombinacija Stebra ob Kamenkovem kaminu in Vijolince 6a, 150m

Mitja Kolman/Andreja Malus/Valerija Bogovič – kombinacija Rdeče pentlj in  Mavrice življenja 6a, 170metrov ( do vrha

Arno Koštomaj/Klemen Glas - Steber ob Kamenkovem kaminu, V, 150m

Sandra Voglar/Gregor Miklič - Mandolinca, 6a/b, 90m.

Smeri so večinoma potekajo v dobri skali, opremljene so večinoma z svedrovci.

25.04.2021 | Nejc Pozvek, 26.04.2021, 13 fotk | Skupne ture | Poročila

Skupna tura, ki je bila zamišljena kot turnosmučarska, se nam je, zavoljo ukrepov za blaženje epidemije, izmikala vse do konca aprila, ko so razmere v državi končno le dopuščale razpis in izvedbo akcije. Sprva izkazan velik interes (17) je v nekaj dneh, verjetno tudi zavoljo razcvetene pomladi in oddaljene misli na zimo v naših krajih, splahnel. Na dan ture, v nedeljo, 25. aprila 2021, se nas je na pot odpravilo 7. Turni smučarji Arno Koštomaj, Simon Poznič in moja malenkost smo bili v rahli v manjšini napram ekipi pešakov: Valerija Bogovič, Andreja Malus, Martin Bedrač in Edvin Nepužlan. Okoli 5. ure smo zapustili rodno Posavje, okoli 8. ure pa začeli z vzpenjanjem z nenavadno polnega »parkirišča« (za kar je nedvomno poskrbela petkova objava na družbenih omrežjih) po makadamski cesti proti planini Podvežak. Prava zima (in z njo strnjena snežna odeja) se na pretežno južno izpostavljenih pobočjih Dleskovške planote začne šele nad 1600 metri. Napovedano popoldansko poslabšanje vremena nam je s kopreno in nekaj dopoldanske oblačnosti rahlo olajšalo napredovanje, saj je bilo sonce sicer neprizanesljivo in je neizprosno vabilo pot iz sopihajočih teles. Ciljev nismo absolutno definirali, pač pa smo se prilagajali razmeram; snežno neugledna Dleskovec in Veliki vrh so kmalu zamenjale sanje o Ojstrici, kamor smo turni smučarji napredovali malce hitreje; vrh smo okoli poldneva dosegli v območju poti z Male Ojstrice, odsmučali pa v še vedno zelo dobrih razmerah nekaj čez 13. uro v območju letne poti na Korošico. Ekipa pešakov je okoli 11. ure s Korošice zavila v smeri Lučkega dedca, se z vrha vrnila na Prag, od tam pa čez Koroški in Beli vrh počasi nazaj na pot proti Podvežaku. Smučarji smo bili na Pragu malo za njimi, nadaljevali pa v smeri Vodotočnika in na Desko, od koder smo uživaško odvijugali proti Vodolam. Na križišču poti Vodole-Podvežak smo se ponovno srečali, nato pa vsak po svoji liniji do avta. Smučarji smo ubrali kanal za akrobatsko smučanje z Vodol direktno na cesto; smuči smo sneli le dobrih 100 metrov nad njo, tako da je bilo do avta še 15 minut hoje. Ko smo ravno speljevali zasluženemu okrepčilu naproti, so turo zaključili tudi pešaki. Po skoraj celem šihtu (8-urna tura) smo morali z malico počakati vse do Laškega; mrak je že legal na zemljo, ko smo se vrnili v objem domačih.

Dleskovška planota je nedvomno prvovrstna turnosmučarska destinacija, razmere pa so k sreči dolgo preko poldneva omogočale tudi precej udobno hojo pešakom, kar je na tovrstnem terenu prej izjema kot pravilo. Vseeno pa zime tudi na le rahlo valoviti planoti z nekaj izrazitejšimi štrclji ni za podcenjevati; vsa zimska oprema se lahko tudi na pragu meseca maja hitro izkaže za zelo nujno. Turo lahko brez dvoma ocenimo kot uspešno; po začetnem ogledovanju razmer in skupinske dinamike smo tekom dopoldneva vzpostavili ravnotežje in lepo izpeljali vsak svoj krog po Veži.

25.04.2021 | Nejc Pozvek, 09.04.2021, 0 fotk | Skupne ture | Obvestila

Vabljeni na turnosmučarsko ekskurzijo, potepanje, rajanje ... v nedeljo, 25. 4.

Po zaprtju prijav (petek, 12.00), sledijo napotki za vse, ki izkažete interes. V prvem planu je še vedno Veža, kjer bodo globoko gaz lahko utirali tudi pohodniki.

13.03.2021 | Peter Sotelšek, 14.03.2021, 0 fotk | Skupne ture | Poročila

Datum: 13.03.2021

Pesmica - Roma.pdf

Za vikend se je obetala kratka vremenska luknja. Zaradi negotovih snežnih razmer in vremena je bil zastavljen cilj bolj v rezervi, vendar se je kasneje izkazal za tapravega.

Izpred Muellerja smo štartali po 6.00 uri in krenili proti izhodišču, na Rudnem Polju. Skupaj smo se povzpeli na Viševnik (2050m). Tu smo se razdelili v dve skupini. Turni smučarji so odsmučali po jugozahodnem pobočju, ter po grapi do Jezerc. Od tam so se povzpeli na Veliki Draški vrh (2243m), pohodniki pa smo nadaljevali po grebenu, se spustili na Srenjski preval (1959m). Grapa, ki vodi na vrh MDV nas je zvabila in povzpeli smo se še na Mali Draški vrh (2132m). Ponovno smo se vsi skupaj združili na Jezercih in nadaljevali do Konjščice in naprej v dolino. Slikovni dodatek je na ogled v galeriji.

Udeleženci ture: Peter Sotelšek (vodja), Matej Zorko (pomočnik), Arnold Koštomaj, Jernej Špiler, Martin Bedrač, Romana Tomšič, Igor Dular, Valerija Bogovič, Andreja Malus, Tadej Bernik, Boštjan Prosenik, Maja Stopar, Gregor Miklič, Špela Gerjevič.

Poročilo pripravil Peter Sotelšek

 

19.03.2021 | Matej Zorko, 11.03.2021, 4 fotk | Skupne ture | Obvestila

Skupaj s pomočjo Jovana, bi tudi letos organizirali smučanje v Črni gori -Durmitor. Odhod bi bil v petek 19.03, povratek pa nekje v sredo 24.03, oziroma po dogovoru. Za vstop v Črno goro je dovolj hitri test oziroma potrdilo o protitelesih ali potrdilo o cepljenju. Vse zainteresirane prosim, naj se čimprej javijo. Info 041359879. 

07.03.2021 | Valerija Bogovič, 08.03.2021, 29 fotk | Skupne ture | Poročila

Napovedovalo se je sončno vreme in zmanjšanje plazovne nevarnosti na 1. stopnjo – idealne razmere za v hribe, ki smo jih seveda izkoristili tudi v PAK-u. V nedeljo 7.3. zjutraj smo se tako odpeljali proti izhodišču na Ljubelju. Naš prvi cilj je bila Koča na Zelenici, kjer smo na hitro ponovili uporabo cepina in žoln. Ko smo opazili avtocesto ljudi na poti na Begunjščico, smo se odločili, da gremo raje na Vrtačo (2180 m). Za pot navzgor smo izbrali bolj strmo Levo grapo, navzdol pa smo se odpravili po lažji Y oz. Vzhodni grapi. Ker smo bili dovolj hitri, smo si tako na vrhu kot nato pri Koči privoščili tudi malo daljše posedanje na soncu in tako dan v celoti izkoristili.

Udeleženci: Aleksandra Voglar (vodja), Martin Bedrač, Grega Miklič, Špela Gerjevič, Goran Hribar, Franci Zorko, Valerija Bogovič.

20.02.2021 | Matej Zorko, 15.02.2021, 5 fotk | Skupne ture | Poročila
Datum: 20.02.2021
 
Prva letošnja skupna tura je potekala na območju Komne in sicer je bil cilj vzpon na Lanževico (2003m). Ker je območje Komne tudi atraktiven turnosmučarski cilj, se nas je poleg pohodnikov zbralo tudi veliko turnih smučarjev.
Zaradi še vedno veljavne policijske ure, je bil odhod precej pozen, zato smo na izhodišče prišli že kar pozno. Iz parikirišča pri Koči pri  Savici do Koče na Komni smo bolj ali manj hodili vsak po svojih zmožnostih, zaradi obilice snega je bil možen pristop tudi na smučeh. Pri Koči se ponovno zberemo in odidemo proti Bogatinskemu sedlu. Pred vzponom na sedlo je območje, kjer je nevarnost snežnega plazu, zato naredimo prerez snežne odeje, ocenimo da je vzpon varen in nadaljujemo vzpon.
Sedlo dosežemo že precej pozno, zato cilje nekoliko prilagodimo, turni smučarji se povzpejo na Vrh nad Gracijo(1919m) in od tam odsmučajo nazaj na izhodišče, tisti brez smuči, pa naredimo pristop na Bogatin (1977). Ta se izkaže za zelo primeren cilj, saj se nekateri prvič srečujejo z uporabo tehnične opreme v zimskih razmerah. Na pobočju z varnim iztekom naredimo še vajo ustavljanja z cepini.
 
Udeleženci ture:Matej Zorko (vodja), Peter Sotelešek (pomočnik), Slavko Janc, Simon Poznič, Romana Tomšič, Tanja Tušek, Igor Dular, Benjamin Abram, Valerija Bogovič, Andreja Malus, Mitja Kolman, Tadej Bernik, Romana in Nina Tomšič.
 
Poročilo pripravil Matej Zorko
18.09.2020 | Matej Zorko, 09.09.2020, 2 fotk | Skupne ture | Obvestila

Vabljeni na skupno turo na naš najbližji štiritisočak Piz Bernina, ki leži na meji med Švico in Italijo v Bundenskih Alpah.

Težavnost ture:  

PD, pretežno ledeniška tura, na vršnem grebenu kombinirano plezanje z mesti I do II, olajšano s pritrjenimi vrmi. Tura je primerna za tiste, ki ste kondicijsko dovolj pripravljeni.

Obvezna oprema:

Oprema za hojo po ledenikih: dereze, cepin, varovalni pas, vrv, sistemi, ledni vijak, topla obleka.
Prva pomoč.

Prevoz:

Iz Slovenije preko Milana do Campo Moro in naprej do Lago di Gera, kjer je izhodišče za dostop na Piz Bernina iz italijanske strani (700 km, 7 do 8 ur).

Prvi dan:

Dostop iz Lago di Gera (1996m) do Rifugio Marko e Rosa 5-6 ur. (3597m).
Prespimo v koči, v kateri se tudi oskrbimo s hrano in pijačo.

Drugi dan, vzpon na vrh:

Rifugio Marko e Rosa – Piz Bernina 2 uri (500 višinskih metrov)

Sestop:

Poteka v smeri pristopa

Odhod:

V petek 18.09., predvidoma ob 15. uri. Zbor pred hotelom City v Krškem.
Na razpolago bo kombi za devet oseb.

Prihod nazaj v Krško:

Planirano je, da se pride v nedeljo oz. v ponedeljek zgodaj zjutraj. Zaradi morebitne nepredvidene situacije, je priporočljivo, da si vzamete ponedeljek prosto.

Prosim, če potrdiš svojo udeležbo na tel. št. 041 359 879.

Vodja ture, Matej Zorko

12.07.2020 | Nejc Pozvek, 15.07.2020, 47 fotk | Skupne ture | Poročila

Križevnik je vrh dveh obrazov. Prijazen in položen z juga, po udobnih tratah in gozdovih Dleskovške planote, ter divji in nedostopen s severa – iz Robanovega kota. Prepadna tisočmetrska pobočja so eni poslednjih ostankov divjine; tako blizu, a hkrati daleč. Le redko namreč tam zaide človeška duša, brez alpinističnih veščin praktično nihče. Tokrat pa nas je bilo kar deset.

Posvečeno kraljestvo severnih ostenij Križevnika ni za vsakogar. Prav zaradi tega smo z objavo lokacije ture čakali do konca prijavnega roka. Ta je zelo pomemben, ko turo načrtujemo. Nekaj turbolenc z udeležbo nas je držalo v napetosti vse do zadnjega jutra. Na koncu smo se vodje poedinili, da gremo na pot in ne spreminjamo načrtov. V nedeljo, 12. julija, smo ob 5. uri krenili iz Krškega. V Lučah smo odprli gostilno, pomalicali in nekaj pred 8. uro krenili od Robanove kmetije po markirani poti proti partizanski bolnišnici, ki je dvignjena par sto metrov nad dno doline. Pri njej smo zapustili utrjeno pot in začela se je avantura. Brezpotje je že kmalu – v mokri razsuti grapi – pokazalo zobe. Čez vlažen skok smo napeljali vrv, ki je bila v pomoč ob vzponu. V slabih dveh urah smo dosegli ostenje Turniča, ki predstavlja eno izmed predostenij Križevnika ter ponuja mnoge kakovostne alpinistične izzive. Nadalje smo ubirali stopinje po delno označeni »poti« do glavne stene Križevnika. V imenitnem bivaku smo naredili daljši postanek. Sledila je dolga prečka proti vzhodu, vedno večkrat smo poprijeli za skalo, v najtežjih detajlih so težave že presegle II. stopnjo. Globina pod nogami je vse bolj naganjala strah v kosti, krušljivost in neizkušenost v podobnih situacijah sta nas upočasnili in tako smo po približno 5 urah dosegli rob stene. Od tam je do vrha le streljaj, ki pa se pošteno razvleče, če je na poti ruševje. Nekaj časa smo še uspeli prebiti na skrajnem robu stene, nato pa smo mogli z vso silo zagristi med borovce. Zabave in smeha ni manjkalo; videl se je cilj, popustila je napetost strmih senčnih pobočij. Nekaj pred 14. uro smo si čestitali na vrhu, predvsem pa se lotili obilnega obeda. V nadaljevanju smo imeli na voljo dve opciji (in izjemoma še tretjo). Nobena od njih ni bila enostavna. Logično je bila želja večine čim prej navzdol, zato smo se – na planini Polšak dokončno – odločili (predvsem po zaslugi Simsove navigacije), da se spustimo v neznana vzhodna pobočja proti Bevškovi planini in skušamo preko Turnce zaviti na Robanovo stran. Sprva je kazalo kar predobro, a divji kraški svet planote Veža nam je hitro pokazal skrite pasti. S Simsom sva vseskozi preverjala možnosti na zemljevidih in po (znova) nekaj vzpona in borbe z ruševjem se je končno odprl pogled v dolino Savinje približno kilometer pod nami. Če je večini odleglo, ker je šla pot le še navzdol, je vodje stisnilo ob pogledu na strmino in težko prehoden svet, korak skupine pa se je po celem delovniku na nogah tudi že upočasnil. A če nam česa ta dan ni manjkalo, nam ni manjkalo vztrajnosti. Borbeni bataljon je najprej previdno sestopil po krušljivem žlebu/grapi, nato nadaljeval po razbiti strugi potoka. Ob njenem prepadnem izteku smo zavili levo v gozd in se neznosno razveselili vlake pri Bevškovi (Bevšekovi/Belšekovi) planini. A le za kratek čas. Svet se je znova zaprl v vse smeri, nam pa je uspelo najti možice, ki so nas pripeljali čez prepadne prehode v »navpičnem« gozdu postopoma v nižja nadstropja. Vmes se je pot večkrat povsem izgubila in znova smo po občutku iskali nadaljevanje ter se razveselili naslednje vlake. A tudi ta še ni pomenila rešitve, saj se je prehod v levo proti Robanovem kotu praktično dokončno izmaknil. Tako smo nadaljevali s prebijanjem navzdol po vedno bolj znosnem terenu in nazadnje končali na gozdni cesti, ki nas je po več kot 10 urah hoje pripeljala do Savinje. Z Matjažem sva tik pred iztekom zavila ostro levo in se po čudoviti prečki vrnila v Robanov kot, glavnina ekipe pa se je utrujena osvežila v reki. Turo smo zaključili v Afriki, domov pa se vrnili že v trdi temi.

Je ob tem še kaj dodati? Težko. Na koncu smo vsi veseli za novo izkušnjo, čeprav bi si mnogi želeli, da bi bila malce lažja in krajša. Tura je bila kraljevska v vseh pogledih, nekaterim je gotovo predstavljala vrhunec dosedanjega gorniškega udejstvovanja. Z vidika vodenja je bila zelo težka, saj je bila skupina heterogena, a je bilo razmerje med izkušenimi (ki so prav vsi odigrali ključno vlogo za uspešen razplet) in manj izkušenimi (ki so se odlično držali) ravno pravšnje – izenačeno. Tako smo na zahtevnih odsekih lahko relativno dobro funkcionirali v parih. Ključno vlogo pri sestopu je odigrala navigacija; v kolikor bi Sims ne razpolagal z dobro opremo, bi bili primorani izbrati drugo opcijo (prečenje proti Korošici in sestop v Robanov kot oz. zaključek na planini Ravne – za večino ekipe). Slednja je bila sicer v prvem planu (in je bila bolj zanesljiva/predvidljiva), a smo jo – zaradi vzpona na Veliki vrh in želje (večine) ekipe po hitrem spustu oz. dodatni avanturi – postavili v drugi plan.

Tura je torej ponudila vse, kar ponudijo največje. Udeleženci so dodobra spoznali brezpotni svet, se seznanili s širokim naborom raznovrstnih okolij in okoliščin, se naužili svežine in globine zraka, predvsem pa videli, da je brezpotje res povsem nekaj drugega kot svet dobro uhojenih poti. Terja izkušenega gornika (alpinista), visoko mero znanja in sposobnosti ter dobro pripravljenost. S skupnimi močmi smo premogli dovolj vsega naštetega in se varno vrnili v dolino.

Turo sva vodila s pomočnico Sandro Voglar, ob sebi pa imela še izkušene hodce/plezalce Simona Pozniča, Jerneja Špilerja in Matjaža Kužnerja, ki so prevzeli del »bremena« vodenja in pomoči na turi. Z resnim brezpotnim svetom so se (bolj ali manj prvič) spoznavale Brigita Kužner, Maja in Špela Stopar, Valerija Bogovič in Andreja Malus.

13.06.2020 | Matej Zorko, 04.06.2020, 1 fotk | Skupne ture | Obvestila

Vabim vas na skupno turo v Krofičko, ki se bo zgodila v soboto, 13.06., oz. natančneje, gremo iz Logarske doline proti Koči na Klemenči jami in naprej do severozahodne stene Krofičke. Plezali bomo večraztežajne navrtane ali nenavrtane smeri, ki so primerne tudi za začetnike. Več informacij o smereh najdete na tem naslovu: https://www.plezanje.net/climbing/db/showCrag.asp?crag=1569

Za tiste, ki vam tovrstno plezanje predstavlja prevelik izziv, pa se bo ena skupina odpravila na Krofičko po brezpotju, kar zna biti še bolj zanimivo od plezanja.

Žal je Koča na Klemenči jami zaradi otvoritve zasedena, zato bo tura le enodnevna. Podrobnosti o času odhoda in kdo se bo s kom peljal v avtu bomo dorekli v zadnjih dneh. PAKovci smo EKO, zato se na skupno turo peljemo samo v polnih avtomobilih. Pa še ceneje je.

Info in prijave: Matej Zorko, 041 359 879 ali na matej.zorko@telekom.si.

18.01.2020 | Aleksandra Voglar, 07.01.2020, 4 fotk | Skupne ture | Obvestila

Vikend  obnovitveni seminar zimske in ledne plezalne tehnike bomo letos izvedli v soboto in nedeljo, 18 in 19. januarja. Naša baza bo Erjavčeva koča na Vršiču. Tam bomo tudi prespali. Večerja, spanje, zajtrk ter taksa nas pride okoli 25EUR po osebi (člane PZS seveda; članarino 2020 lahko že plačate, znamkice dobite ob četrtkih va januarju, 19.00,  na ferajnu).

Seveda je obvezna popolna zimska oprema: pohodne palice, cepin ali ledno orodje, čelada, dereze (doma preverite, da ustrezajo vašim čevljem in da so primerne velikosti, vsi vijaki pričvrščeni), zimski čevlji, pas, matičarke, varovala, kompleti, ledni vijaki, klini, žolne…

Ne ustrašite se seznama, opremo si lahko tudi izposodite.

V soboto se bomo ob 10.00 uri zbrali na parkingu pred Erjavčevo - do tu se naj bi pripeljali z avtom. Nato bomo skupaj poiskali primeren poligon, kjer bomo lahko izvedli seminar. Tem je veliko: gibanje skupine ali naveze v gorah pozimi, plezanje grap, ledno plezanje, nameščanja varoval v snegu in ledu, izdelave sidrišč v snegu, ledu, iskali bomo žolne… Seveda bomo ponovili in prikazali manevre, razmeram in številu ter znanju udeležencev primerne.

Večer bomo nadaljevali ob topli večerji (časti klub ) in zaključili z diskusijo o predelanih manevrih preko dneva ter se dogovorili kaj, kam in s kom v nedeljo. Seveda bomo tudi pošteno nazdravili novemu letu!

V nedeljo bo dan akcije. Že znano, ponovljeno in morda na novo naučeno bomo preizkusili ali na pohodni turi ali v okoliških grapah (Mojstrovka, Prisojnik, Sleme...), morda tudi turno smučali. Domov se bomo vrnili v večernih urah, veseli in zadovoljni, polni energije v nov delovni teden.

Vabljeni in zaželjeni, da se je udeležimo smo vsi člani PAK kot tudi tisti, katerim želja je v bodoče pridobiti si znanje plezalnih manevrov in se spoznati z gibanjem v gorah pozimi. Manevre nam bodo prikazali in jih z nami ponovili alpinisti in apinistični inštruktorji kluba.

Zaradi lažje organizacije vas prosim (tudi na Erjavčevi koči so mi naročili ISTO), da svojo udeležbo potrdite do torka, 14.1., na info@pak.si ali tel. 031 623 167, Sandra.

24.11.2019 | Aleksandra Voglar, 26.11.2019, 16 fotk | Skupne ture | Poročila

Po letnem planu in vabilu Mateja je bila pred nami skupna tura v Vipavo.  Malo nam je načrte prekrižalo vreme. Ko smo se peljali mimo Nanosa, je kar obilno deževalo. Takoj smo se uskladili in navigacijo preusmerili proti Trstu. Napoleonica je bila dobra izbira. Nismo se ravno kopali v soncu, vreme pa je bilo glede na jutro pri Nanosu  oblačno, z nekaj kratkimi oroselimi plohami - enkratno. V sektorjih, kjer smo plezali, smo zmogli smeri do težavnosti 6b. Dan smo tako maksimalno izkoristili. Naplezani in lačni smo večer zaključili v  Avio klubu pri Postojni. Načrte smo si zastavili že za cel teden naprej. Vadbe in treningi na brežiški velikanki, na krški bolderci in vikend akcija.

Udeleženci: Romana Tomšič, Bojan Zorko, Nika Ogorevc, Sandra Voglar in tečajniki šole ŠP: Leon, Eva, Andreja, Klemen, Franci, Rok, Maja.

31.08.2019 | Aleksandra Voglar, 25.08.2019, 2 fotk | Skupne ture | Obvestila
Hitro je prišel september. V večji meri smo že z dopustov. Nekateri ste veliko časa preživeli v gorah, plezali ferate, smeri, morda le uživali lepote. Kar nekaj vas, nas je frikalo, obvezno je bilo tudi morje.
Od našega druženja in aktivnega vikenda v PAKlenici pa je že kar dva meseca, zato vas tik pred septembrom, ko se nas bo večina vrnila v tirnice, vabim na skupno turo v soboto in nedeljo 31.8.-01.09. Odpravili se bomo na Jezersko, kjer bomo uživali gorske lepote in danosti. Spali bomo na koči na Ledinah.
Plezamo lahko v stenah: Grintavca, Dolgega hrbta, Velike Babe... se sprehodimo preko Savinjskega sedla na stran proti Logarski..., materiala veliko. Nas, interesentov, verjamem da tudi. Vodnički: Slovenske stene, Jezersko...
Gorniki, feratarji. Tu je ferata na Češko kočo, dalje še na Mlinarsko sedlo zahtevna zavarovana pot. Lahko sledi prečenje Dolgega hrbta levo ali na Grintavec... lahko od Češke koče na Ravensko Kočno, Lahko že od parkinga čez obe Babi, pa od Ledin proti Savinjskemu sedlu in na Križ, Rinke... Ponovno veliko kombinacij, dobrih idej.
 
To, da je v istem času tudi vsakoletni Tabor Nejca Zaplotnika organiziran v okviru AO Kranj, ki je bil z vikenda 24.-25.8. zaradi slabe vremenske napovedi prestavljen na vikend 31.8.-01.9., nam bo le še nadgradnja, usmeritev, izmenjava info..
Spanje je v okviru tabora free, s sabo potrebujemo le spalko ali bombažo vrečo za spanje. Cena večerje z zajtrkom pa je 10 EUR
 
Vesela bom dobrega odziva, seveda lahko prideš tudi za en dan, večerno druženje pa je vsekakor lahko nepozabno.
 
Odhod bo v soboto v zgodnjih jutranjih urah, zbirno mesto pri trgovskem centru v Krškem - Leskovcu, kjer je Muller. Interno se bomo še dogovarjali. 
 
V sredo, 28.08, pa vas vse interesente za skupno turo in tudi vse ostale  vabim na plezanje v Armeško v popoldanskih urah, ko se bomo vse natančno dogovorili o odhodu in hkrat še naplezali.
 
Prosim, da mi do torka, 27.8. zvečer javite vaš interes, saj morem število udeležencev povedat v kočo. Več info. pri meni, pokliči, piši.
 
LP, Sandra

Nastavitve prikaza

Pobriši nastavitve | Prikaži vse

Najdenih: 29 od 921

Prikazanih: 29 od 29

Razvrsti prispevke po:

 Datumu začetka
 Datumu objave
 Zadnji spremembi

Iskanje po naslovu in besedilu:

Področja prispevkov:

 Alpinizem (209)
 Športno plezanje (426)
 Skupne ture (29)
 Klubski tabori (20)
 Klubske zadeve (15)
 Izobraževanja (8)
 Splošno (214)

Skupine prispevkov:

 Obvestila (484)
 Novice (193)
 Poročila (244)

Datum objave Od-Do:

Zadnje galerije

Paklenica 2024

Omiš 1.maj 2024

Šola športnega plezanja pomlad 2024

Moški vikend 2023 / 2024

Arco s tekmovalci 2024

Vzhodna liga v Brežicah 03.02.2024

Novoletno plezalno srečanje osnovnošolcev PAK in ŠPO Brežice december 2023

Pakovkre 10tič

30letnica PAK v Kulturnem domu Krško

Tečaj ŠP Pomlad 2023

Zaključek plezalnih vadb za otroke

PAKlenica 2023

Monte Rosa

DAN ŽENA ali ženskice pod Kriško

Trening Frikšn

Plezalno gibalno zabavno srečanje za otroke, Brestanica, december 2022

Grand Combin

5. tekma Vzhodne lige 2022 v Trbovljah

PAKovke osmič - ženski vikend Peroj 2022 maj

4. tekma Vzhodne lige 2022 v Vojniku