Spletno mesto uporablja piškotke (angl. cookies)
za vodenje statistike obiska in funkcionalnosti,
ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta
soglašate s piškotki.

Več informacij o piškotkih...

Klubski prispevki

09.10.2020 | Matej Zorko, 20.10.2020, 3 fotk | Klubski tabori | Poročila

Veš, prjatu, dolgo nisva pila ...

 

"Ej supr je blo. Top! Mormo še kdaj ponovit ... Nč, hvala za prevoz, držte se, se vidmo."

In se je zaključil PAKovski tradicionalni moški vikend. Bila je nedelja, lilo je kot iz škafa - mogoče ker sem bil zraven tudi jaz, avtor besedila, Škafar. Zadnje čase prikljenjen na Ljubljano, kjer živim in delam in zato ne preživim več veliko časa z avtohtonimi Posavci. S Pakovskimi gamsi, ki pa me vedno znova in znova presenetijo. Tako kot so me to jutro - s pečenimi klobasami in barcaffe kavo. Ta dan – v nedeljo, nismo plezali nič. Spali smo do konca, kolkr je šlo. Nobeden ni težil. Ker balzam.

Naš izlet se je začel v petek dopoldne, ko se še nismo odpravili nikamor in smo vsi na svojem šihtu zrli v gmail:

Špili: "Nedelja je dež dol napovedan. Za soboto se ne splača glih dol vozit, se mi zdi."

Jst: "V nedeljo mamo lahk u izi dan. Checkout je po navadi okol 10-ih, 11-ih... Za plezarijo se pa lahk ustavmo v Kopru v plezalnem centru al pa PCL. Itak bo vsepovsod scal ..."

Tedi: "Jst sem za Tomažev predlog."

Bojč: "Splača, itak! Gremo! Bomo pa karte igral. ;)

Mato: "Kako smo sedaj s tem moškim vikendom, namreč čas je, da se odločimo. Ali gremo vsi, oziroma ali se je kdo premislil? Ali imamo že rezerviran apartma? Kdaj je odhod iz KK in kdo pelje? Kdaj je odhod iz LJ, pelje Tedi, če se lahko tako dogovorimo? Ajde fantje, treba se je dokončno odločit, drugače gremo na Armeško pa potem na pir."

Tedi: "Gremo. Ob 17ih te pobereva z Tomažem - Tomaž javi telefonsko. Apartmaja nimamo, ampak mislim, da ne bi smelo bit gužve. Važen je, da vemo št. oseb in nekaj najdemo (javite kriterije - terasa, šampanjec, bazen ...)."

Jst: "Gremo!! Js zdle zrihtam en apartma... Kolk oseb? 6?"

Bojč: "Jaz, Mato, Špili, Boško, Tomaž, Tedi = 6 decov. Ne bi šampanjca - glava boli. Raje pivo ali vino. Bazen = morje. ;) Skrakta, nobene želje po luksuzu iz moje strani.

In smo šli. Itak. Via Istra, via Rovinj. Spali smo v prenovljenem airbnb-ju, v starem centru Rovinja, kot to počno gospodje v zrelih letih. Hiša je na prvi pogled bolj spominjala na destinacijo za proslavljanje diamantne poroke, kot pa vikend oddih 6 posavskih plezalcev. Ampak mi smo znali izkoristiti potencial hiške in že takoj prvi večer sredi atrija zakurili prenosni žar, ki ga je Boško privlekel iz svojega kombija. Bojč je takoj uglasil kitaro in večer je bil že popoln. Prvi večer smo praznovali tudi rojstni dan Tedija. Ne meniju smo imeli piknik pojedino. Boško nam je spekel Awe sarajevske čevape, mariniranega Hofer piščanca in pečene bučke brez konzervansov. Špili nam je frišno nasekljal svežo zelenjavo, jaz pa sem dvojno popekel kruh z olivami. Odlična žar pojedina. Tedi pa nam je prinesel tudi sladico – pokušali smo staran škotski viski in kar topil se je v ustih. Kar naenkrat ga ni bilo več. Ves ta čas, ko smo jedli, nam je Bojan igral na kitaro, kot v srednjeveških časih. Svaka čast, kako mu šibajo prsti. V nekem momentu je bilo vse že preveč kičasto, zato smo se odločili, da odpremo vsak svoj pir in zapojemo pesem: »Veš, prjatu, dolgo nisva pila, dolgo, dolgo, dolgo nisva se dobila...« Tako smo vztrajali kar pozno v noč, počastili vse bogove, nato pa se s kozarcem vode odpravili v svojo jamo. Zjutraj pa:

1: "Kava?"

2: "Itak."

3: »Kr cel lonc zakuhi.«

Tedi nam je zjutraj pripravil pravi zajtrk prvakov: Poširana jajčka s sevniško slanino, rahlo soljena sveža zelenjava, zraven pa kruh, pomarančni sok z manj delci pomaranče in kava. Začelo se je planiranje dneva.

Mato, Bojč, Tedi in jst smo se odločili za plezarijo v Limskem kanalu. Boško in Špili pa za kolesarjenje okoli Rovinja. Dan se je naredil kot se je moral. Vreme je bilo idealno - sončno in ravno prav toplo za kratke rokave. Plezališče v Limskem kanalu je kot nalašč za martinčkanje na soncu in mišično krčenje. Dostop do plezališča je lepo urejen, lažjih smeri je kar veliko, vse so lepo opremljene, pogled na Limski kanal pa priceless (Za vse ostalo smo pa itak imeli s sabo mastercard).

Smeri v Limskem kanalu so načeloma lahke. Padale so kot za šalo in vse skupaj je izgledalo zelo obetavno. Ves čas ogrevanja smo hkrati pogledovali v smer po imenu Hobotnica (6c). Rekli smo si: »Če kdo spleza to smer, gremo zvečer na hobotnico.« Začetek smeri je bolderaške narave in ima kar težek detajl. Vse ostalo je pase. Zato je bilo treba res dobro naštudirati detajl. Zadeve se je zares lotil Bojč. Po nekaj poizkusih je le prišel do najbolj optimalne »bete« in zdelo se je, kot da smo rešeni. Hobotnica bo! Ker je smer pritegnila kar veliko pozornosti, se je Tedi odločil, da vse skupaj dokumentira tudi s svojim aparatom. Namestil se je na polici, tik ob smeri in vse je bilo pripravljeno na eksekucijo. Bojan se je podal v smer zelo umirjeno in sproščeno, čez detajl se je sprehodil kot čez Rovinjsko riviero in čestitke so začele padati že takoj, ko je varno preplezal čez bolerski del smeri. Vsi smo bili veseli, ker smo vedeli, da bo zvečer hobotnica. Kar nekaj poskusov kasneje, je smer uspelo preplezati tudi meni. In pred samo sem imel samo še sliko hobotnice. Počasi smo začeli pakirati za odhod, nakar sva se z Bojanom odločila, da ostaneva še za par smeri. Sonce še ni tonilo v morje. Bojan je v dveh poizkusih opravil s smerjo ocene 7a in pokazal, da je v zelo dobri plezalni formi. Proslavljanje se je začelo.

Mato je izbiral oštarijo. Tako smo se, blizu vhoda v plezališče v Limski kanal, usedli v domačo konobo z imenom Patricija. Do nas je prišla gospa srednjih let, gajsna, ampak hkrati prijetna – prava domačinka. Največ pozornosti je pritegnilo njihovo istrsko govedo – boškarin, domači fuži (testenine) in seveda zaslužena hobotnica. Naročili smo vse. Hrana je bila res izvrstna. Od solate s hobotnico ni ostalo ničesar, prav tako so bili »spolirani« tudi vsi ostali krožniki. Dan je bil že popoln, ampak v zraku se je čutilo, da nekaj manjka. Skok v morje! Po večerji smo, nazaj v Rovinju, moči ponovno združili v polni zasedbi in se odpravili na nočno kopanje. Do mestne plaže smo se morali sprehoditi mimo popolnoma prenovljene marine. Blišč, ki ga izžareva marina, nas je prav presunila. Neverjeten hotel in trgovski center tik nad marino, na pol skrit v krošnjah borovcev ter parkirane jahte, ti dajo vedeti, da nikoli ne boš med bogatejšimi na tej obli. Ampak, ko samo nekaj metrov stran od vsega blišča skočiš v toplo morje, odsevano z zvezdami in osvetljeno s planktonom, v trenutku pozabiš na vsa materialna čudesa našega sveta. Plavati ponoči, v umirjenem morju, brez gužve in hrupa, po konkretnem plezalnem dnevu, je v resnici še največ kar si lahko želiš od tega življenja. Razen še kakšnega dobrega smeha s kolegi in vrhunske kapljice rdečega vina. V družbi Špilija, Boškota, Tedija, Matota in Bojča je bilo vsega zadosti. Noč smo proslavljali še dolgo v noč. Med drugimi smo doma v stanovanju odkrili tudi hišno prečko, saj je notranjost imela stene z opekami. Špili je prvenstveno opravil z vsemi smermi in jih tudi ocenil. Padla je tudi ideja o airbnb plezalnem vodničku, kjer bi potovali po vseh opekarskih hišah in stanovanjih in naredili aplikacijo z vsemi možnimi smermi... Še preden smo se odpravili spat je, kot napovedano, začelo padati ali boljše rečeno kar liti. Lilo je celo noč in celo jutro, tako, da smo se zadnji dan vsi v miru naspali, nato pa spakirali in se odpravili domov.

Moški vikend je bil v resnici prekratek. Čeprav nisem več aktiven član našega kluba, je bilo lepo preživeti vikend s ta pravo družbo. Upam, da se še večkrat vidimo takole oz. še v večjem številu.

Sedaj, v času ponovne epidemije, se pa le posvetite svojim ženam, da nas naslednjič pustijo še za kakšen dan več.

Tomaž

 

 

02.10.2020 | Aleksandra Voglar, 11.10.2020, 0 fotk | Klubski tabori | Poročila

PAKovke našle luknje v dežju!

2. do 4. oktober je bil letos izbran vikend za druženje in športanje nežnejšega spola PAK.

Tokrat sta proti Primorski zapuhala kombi in avto. 10 nas pa ja ni moralo v kombiju na pot, d… Maja nam je uštimala luštkano hišico Lily v Predgrižah. Bogu izza nogu? Ne, pri Črnem vrhu nad Idrijo. Luštkano izhodišče v prelepi okolici za plezalne tripe, pohode in kolesarjenje.

Večer je bil zapolnjen z dogovarjanjem, kdaj jutri v Vipavo na plezanje in ferato, ob mastni večerjici in z dobrim vinčkom. Ko se je dan prevesil v soboto smo popadale v tople postelje. No nekatere kasneje, saj je večer primeren čas za opravljanje vse žive toalete: britje, odmejkapiranje, ne vem kaj vse se že dela z obrvmi in trepalnicami… Čudo, kaj vse omogoča elektrika. No, v Peroju smo hodile le spat! Brez elektrke je življenje ženske vsekakor enostavnejše.

Zjutraj, ne boste verjeli, se je zadeva ponovila. Še večji problem za nas pa je bil, kako usposobit kuhalno ploščo? Deset ženskic? Prijazna gostiteljica nam je podala navodila, adijo pamet. Brez kavice pa nikamor!

Sonček je vabil, me v kombi in na primorski del Trnovskega gozda. V Vipavi smo se zapodile v ferate štiri zagrižene, ostalih šest v plezalni sektor. Vreme nam letos ni bilo ravno naklonjeno saj smo po preplezanih treh smereh, tri naveze, ob plohi, bile primorane na kavico v bar pri parkingu. Pogumne štiri pa so po ferati osvojile velik križ v dežju in v nalivu sestopile.

Urnik za ta dan se je nadeljeval v hišici Lili: preoblačenje, lišpanje… priprave na bolder sceno Koper, kamor smo odpotovale popoldan. Super scena in plezarija, velik prostor, smeri primerne za vsakogar. Splezale smo vse, kar se je dalo! Seveda smo izstopale z našimi majčkami in mišicami seveda. Ko nismo zmogle res nič več, smo se odpravile na luštno večerjico v oštarijo Atrij v centru Kopra. Priporočamo, dobro in ugodno. Ker je bil dan aktiven smo si ob 22.00 vse omislile še ogromen sladoled na koprski plaži! Pa ne moremo me brez morja in morskega vzdušja.

Večera še ni bilo konec. Maja nas je naložila v ombi in oddirja do Lilike. Tu mo se spremenile v slavne osebnosti in pokurile še zadnje atomčke energije, da smo odkrile svojo identiteto ter v zgodnjih jutranjih urah, po seveda ponovni pedikuri in odmanikuri, pobegnie v postelje.

V nedeljo zjutraj in dopoldan, kot da ni še nikoli prej deževalo. Lilo je, kot bi iz šafa zlival. Arso napoved pa nas je po enajsti optimistično popeljala v Vipavsko dolino in dalje do  vznožja Nanosa. Seveda smo ga osvojile navkljub hudemu vetru. Lep pohod v prelepih barvah in norimi razgledi. Da pa smo izkoristile vikend maksimalno še kleptljiva večerjica pri Postojni in oddirjale smo domov.

Luštno, kot se spodobi. Tudi sedmič nam je uspelo, v super in zabavni družbi. Do naslednjega leta: treniramo, da bomo še boljše!

Maja Stopar, Špela Stopar, Janja Sluga, Mateja Pšeničnik, Romana Tomšič, Valerija Bogovič, Tanja Sotelšek, Lina Buršič, Brigita Kužner, Aleksandra Voglar

 

ROMA:

Obujem nove čevlje, ker danes je moj dan..        (res da se rima, refren za dol past)

z blatom in dežjem, sm pa ke tut s soncem obsijan...

Babji vikend smo spelale,

zarad napovedi bi se skor zjokale...

Možemo da promjenimo mjesto?

Ma možete, al nemojte da vas COVIDI...

Ker v kombiju smo ure in ure preživele,

škoda, da smo hiško sploh najele...

Elektriko smo tam imele,

luči so noč in dan gorele...

Doktorat nad štedilnikom nardile,

ko kfe bi rade spile...

Upoštevale NIJZ priporočila,

"razkužila" malček tut nagnila...

Kot da vinsko klet bi obiskale,

flaše komaj na polico dale...

Kopalnic moglo bi bit vsaj pet,

da lepo stekel bi promet...

Manikura...pedikura,

zrihta se že vsaka kura...

Zjutri na pojstli kosti pretegovala,

bum - na parketu prec pristala..

Splezale smo metre tri,

ko nas dež že prepodi...

Gor na križu bejbe v modrcih visele,

dol pa pokoro so imele...

Čajčk s kapljo ruma,

ekipi dal je novega poguma...

V Kopru plastika nas je gostila,

puncam roke pretegnila...

Zgledale ku reprezentanca D (de)

z majčkami opazne smo bile..

Večerni Koper in gostilna

pol pa še porcija sladoleda res obilna..

Igralci, pevci in pa dive,

spanec spet so nam kratile...

Lorela, Rolena,..al kako,

znano bitje je zdaj to...

Fruštek in kufete tri,

da nebo se nam zjasni...

Plan z lahkoto spremenile

na Nanos smo se zapodile...

Pod hribom kar mau smo spet krožile, 

da parkirišče smo dobile...

Gor pa burja je kar huda bla,

tko da koča nam je prou pršla...

Med vožnjo babe še čvekale,

mim velemesta kar peljale...

Mini prekršek naredile

in me pred bajto odložile....

Mejte se,Roma

 

02.10.2020 | Aleksandra Voglar, 24.09.2020, 0 fotk | Klubski tabori | Obvestila

Letos smo ženskice pred izzivom, "silom prilike" moramo menjati bazni prostor, v Peroj ponovno ob priložnosti. Ženski vikend bomo letos izpeljale med 2.- 4.10., v slovenskih primorskih koncih, v okolici in v Vipavski dolini. Aktivne v pripravah smo že v akciji za majčkami, hiško in prevozom. 

Iz Krškega se bomo odpeljale v petek, 2.9., okoli 17ste ure, vračamo se v nedeljo, 4.11., v večernih urah.

Kaj vse početi v teh koncih? Uh, marsikaj. Tu je kar nekaj nam primernih plezališč: Vipava, Vipavska Bela, tudi Črni kal...  Tu je Gradiška tura, kjer so primerne in luštne daljše plezalne smeri, tako opremljene s svedrovci kot alpinistične; tu sta luštni vsaj dve ferati, tako, za mimo grede: za ogrevanje ali sestop s smeri ali za celodnevno uživanje na sončku. In nenazadnje: Vipavska dolina, Kras... krasne kolesarske ture, vseh oblik. Govorim iz izkušenj za vse gor našteto.

Prijave pri Sandri na mail: sandra@pak.si ali tel. 031623167.

Vzami si čas, pojdi z nami!

25.06.2020 | Martin Bedrač, 10.07.2020, 71 fotk | Klubski tabori | Poročila

Konec meseca junija se je rekordno število članov Posavskega alpinističnega kluba, kar 71, udeležilo tradicionalnega letnega srečanja v Paklenici.

Vsi udeleženci od najmlajših članov do najizkušenejših:
Banič Mojca, Barbič Jure, Bedrač Martin, Bedrač Matija, Bedrač Vili, Bernik Tadej, Blaznik Maja, Bogovič Valerija, Bon Barbara, Brilej Rok, Cerjak Gregor, Čater Primož, Đukić Branko, Glas Klemen, Grah Marjan, Grah Vid, Grubar Damjana, Hribar Goran, Hribar Julita, Jejčič Ana, Jejčič Eva, Jejčič Luka, Jurman Uroš, Kalin Nataša, Kosem Leon, Koštomaj Arnold, Kramer Blaž, Kramer Krištof, Kužner Brigita, Kužner Matjaž, Lončarič Primož, Lošdorfer Irena, Malus Andreja, Malus Luna, Martinčič Saša, Miklič Jerca, Mirt Gregor, Naglič Eva, Naglič Neja, Naglič Tomi, Oberč Matjaž, Ogorevc Nika, Paič Elizabeta, Pavčnik Nika, Pečar Davor, Pozvek Gorazd, Prosenik Barbara, Prosenik Boštjan, Pšeničnik Mateja, Sedaj Darja, Sotelšek Ajda, Sotelšek Peter, Starc Stanislava, Stopar Maja, Stopar Špela, Škrabar Mateja, Šmajgl Samo, Špiler Jernej, Tomšič Romana, Tušek Sotelšek Tanja, Vodopivec Anton, Voglar Aleksandra, Voglar Kajetan, Voglar Manja, Voglar Mitja, Zakšek Kaja, Zakšek Marko, Zakšek Nik, Zakšek Žan, Zorko Bojan, Zorko Matej;

Namen srečanja je bilo preplezati čim več lepih alpinističnih in športnoplezalnih smeri ter obiskati vrhove nad kanjonom Paklenice.

Da je plezanje in pohodništvo potekalo po predvidenem načrtu in seveda predvsem varno, so poskrbeli izkušeni alpinistični inštruktorji in alpinisti Aleksandra Voglar, Gorazd Pozvek, Arnold Koštomaj, Matej Zorko, Peter Sotelšek, Blaž Kramar in Rok Brilej ter izkušeni športni plezalci večraztežajnih športnih smeri Romana Tomšič, Mitja Voglar, Tadej Bernik, Gregor Cerjak, Jernej Špiler, Luka Jejčič, Marko Zakšek in Bojan Zorko.

Na vrv s svojimi vodji navez so se navezali Kajetan Voglar, Tanja Tušek Sotelšek, Valerija Bogovič, Andreja Malus, Klemen Glas, Goran Hribar, Maja Stopar, Leon Kosem, Samo Šmajgl, Tomi Naglič, Maja Blaznik, Boštjan Prosenik in Nika Ogorevc.

Plezanje je potekalo v skoraj vseh sektorjih v kanjonu Paklenica, in sicer so bile preplezane naslednje večraztežajne smeri:

Veliki Čuk:
Centralni kamin, 5a, 180m: Romana Tomšič, Samo Šmajgl, Andreja Malus, Matej Zorko, Darja Sedaj, Bojan Zorko, Maja Blaznik, Arnold Koštomaj
Severno rebro, 4b+, 170m: Aleksandra Voglar, Tomi Naglič, Klemen Glas, Peter Sotelšek, Valerija Bogovič, Boštjan Prosenik, Samo Šmajgl
Bjela rampa, 3-, 130m: Peter Sotelšek, Valerija Bogovič

Mali čuk:
Celjski steber, 5a, 150m: Aleksandra Voglar, Goran Hribar, Andreja Malus
Flex & Rex, 5c, 140m: Luka Jejčič, Tadej Bernik, Bojan Zorko, Maja Blaznik, Arnold Koštomaj

Veliki Vitrenik:
Oprosti mi pape, 4a, 150m: Marko Zakšek, Leon Kosem

Kukovi ispod Vlake:
Nosorog, 4b+, 200m: Matej Zorko, Darja Sedaj, Andreja Malus, Nika Ogorevc, Valerija Bogovič, Peter Sotelšek, Gregor Cerjak

Aniča Kuk zahodna stena:
Bora Bora, 6a, 180m: Mitja Voglar, Kajetan Voglar, Tadej Bernik, Luka Jejčič
Bračna, 5c, 200m: Gorazd Pozvek, Tanja Tušek Sotelšek, Jernej Špiler, Romana Tomšič, Aleksandra Voglar, Darja Sedaj
Lanno delle Lumache, 6a+, 250m: Peter Sotelšek, Romana Tomšič, Matej Zorko, Gregor Cerjak

Aniča Kuk:
Figurae Veneris, 6a, 160m: Bojan Zorko, Arnold Koštomaj
Mosaraška, 6a, 350m: Romana Tomšič, Peter Sotelšek, Blaž Kramer, Rok Brilej
Brahmova, 5c, 300m: Gregor Cerjak, Maja Stopar, Matej Zorko, Matjaž Oberč, Andreja Malus
Besmrtnici, 6c, 350m: Gregor Cerjak, Matej Zorko

Stup:
Danaja, 5b, 100m: Gorazd Pozvek, Tadej Bernik
Trik & Saleška, 5b, 180m: Aleksandra Voglar, Tanja Tušek Sotelšek, Valerija Bogovič
Nidia, 6b+, 160m: Bojan Zorko, Arnold Koštomaj

Več udeležencev tabora se je podalo tudi na daljše gorniške ture, ki sta jih vodila Martin Bedrač in Jernej Špiler. Na Vidakov kuk so se povzpeli: Maja Stopar, Jernej Špiler, Špela Stopar in Samo Šmajgel, Bojin kuk pa so osvojili Martin Bedrač, Brigita Kužner, Špela Stopar in Primož Čater.

Velika večina članov je plezala krajše športno plezalne smeri v samem kanjonu Paklenice do težavnosti 7a in višine 35m, vsi pa smo razgreti uživali v hladnih tolmunih potoka Velika Paklenica.

Organizacija tabora je pod vodstvom predsednice Posavskega alpinističnega kluba Aleksandre Voglar in  njeno ekipo potekala vzorno, saj izpeljava in organizacija navez za plezalne vzpone, gorniške ture in tudi plezanje športnoplezalnih smeri ni mačji kašelj.

Polni vtisov, plezalnih dni, morskih plaž in zabavnih večerov, tudi precej utrujeni od vseh aktivnosti in vročine smo si še vedno rekli: ob letu ponovno.

25.06.2020 | Martin Bedrač, 12.05.2020, 0 fotk | Klubski tabori | Obvestila

Vsako leto se ob dnevu državnosti že tradicionalno odpravljamo v Starigrad-Paklenico, kjer se zbere praktično vsa plezalna druščina Posavja. Kot že vsi dobro veste, je Paklenica idealen prostor za združevanje različnih aktivnosti: od morja do frikanja in plezanja dolgih smeri, pohodništva, kolesarjenja, sprehajanja, lenarjenja, z zanimivostmi pa je bogata tudi bližnja okolica (rafting na Zrmanji, safari po Velebitu, enodnevni izleti z ladjico, starodavni mesti Zadar in Nin, NP Krka, NP Sjeverni Velebit, NP Kornati, zanimivi otoki).

Plezali in družili se bomo vsaj 4 dni od 25.6. (četrtek) do 28.6. (nedelja). Seveda lahko pridete tudi prej ali se priključite kadarkoli vmes in za kolikor dni imate na voljo. Število udeležencev je neomejeno. Zagarantirana dobra družba in vodene ture, usmerjanje in pomoč pri odločitvah.

Vabljeni vsi člani kluba, še posebej alpinisti in športni plezalci. Smeri je dovolj, da si vsakdo zadovolji plezalne, pohodne in kolesarske potrebe. Tudi morje bo ravno pravšnje za hlajenje razbolelih mišic na rest day.

Nastanili se bomo v kampu POPO, kjer je prostora dovolj, senca zagotovljena, skupna kuhinja, hladilniki, skupni prostor pod streho in na prostem. Do morja, trgovine in barčka na obali je sprehod 5 min, do NP Paklenica pa je čisto blizu. Pri njih lahko najamete tudi apartma, dovolj jih je tudi v bližnji okolici kampa. Vsekakor bolj priporočamo nastanitev v kampu v šotorih, saj je tako bolj družabno in zabavno. Cene so ugodne (kampiranje 6 EUR po osebi, apartmaji od 35 EUR naprej).

Zaradi lažje organizacije in rezervacije kampa, da bo za vse in za vas poskrbljeno, mi prosim čimprej javite vašo prisotnost. Ne dvomim v veliko udeležbo. Še vedno smo se imeli super. Prijave na info@pak.si in 031 623 167.
 
Lep pozdrav, Sandra
 
In še nekaj utrinkov iz prejšnjih let (2019, 2018, 2017, 2016).
18.10.2019 | Aleksandra Voglar, 25.10.2019, 0 fotk | Klubski tabori | Poročila

Vikend 18-20.10. smo ženskice PaK preživele v Istri. Prav rade se vračamo v preverjeno mesto, romantičen Rovinj. Le ta nudi prekrasen Zlati rt, kjer je luštno plezališče, ki pa z okolico dobi na veljavi. Preplezale smo ponovno vse smeri, do težavnosti 6b. Kopanje v toplem morju in klepet nas je kot vedno razveselil in okrepil.                                                                       

Organizacija in izvedba vsakič zapolni naše poštne predale. Količine hrane, ki se pretakajo po medmrežju so ogromne, a zelo okusne in na koncu pospravljene na pravo mesto. Piknik sobote so tradicionalne, večeri nepozabni. Letošnja himna, zimzelen: Nora je misel, Elda Viler, bo za vedno v naših glavah, Romina različica z natančnim vikend popisom pa za zgodovino. Bilo nas je 12: Nataša, Julita, Mateja, Janja, Maja, Špela, Roma, Romana, Tanja, Andreja, Vanja, Sandra. Krog se širi, vračamo se in vztrajamo. Nepozabno! Do naslednjič. Fotogalerija

NORA JE MISEL...

Sanjarim dan za dnem, da plezat grem                                                                                                                                                                                                                  srce me boli, ko zamišljam si, da grif sploh ne drži...                                                                                                                                                                                              da sem tu kakor pred letom dni...                                                                                                                                                                                                                              Nora je misel, da gremo spet u Peroj,                                                                                                                                                                                                                         a mislimo pri tem, da vedno bo le moj...                                                                                                                                                                                                              blazne, blazne, blazne misli, da si ti in ti,                                                                                                                                                                                                      smejimo se z zaprtimi očmi...                                                                                                                                                                                                                                  Nora je misel, da steni vsa se predam                                                                                                                                                                                                                       in sanjam, da znova srečna sem vsak dan...                                                                                                                                                                                                              A zamišljam si, da grem gor, samo le gor                                                                                                                                                                                                                   in redko padem dol..                                                                                                                                                                                                                                              Pozne večere preživljam tuki in ti morda bi se posmehoval,                                                                                                                                                                       našemu žaru, ki še vedno tli, še zdaj na žaru tli..

Bolj, ko smo se štele, štele,                                                                                                                                                                                                                                       bolj smo se me  tut uštele..                                                                                                                                                                                                                                                                          Eno smo pod sedež skrile,                                                                                                                                                                                                                                           se carinikom fajn nasmehnile.                                                                                                                                                                                                                                    Dol na morju scenarij nam je znan,                                                                                                                                                                                                                      flaše, futr prec na plan..                                                                                                                                                                                                                                         Drugi dan Rovinj smo me iskale,                                                                                                                                                                                                                              vse rondoje 2x prepeljale..                                                                                                                                                                                                                                           V plezališču najprej bazo naredile,                                                                                                                                                                                                                       potlej skori vse plezalce prepodile..                                                                                                                                                                                                                    Preden smo se po smereh me zapodile,                                                                                                                                                                                                                  ure so že kar minile..                                                                                                                                                                                                                                                       Ko začeli so plezalniki tiščati,                                                                                                                                                                                                                                 drugo destinacijo smo morale si poiskati..                                                                                                                                                                                                     Temperatura morja šla je gor kar za stopinjo,                                                                                                                                                                                                           ko babe naše not zarinjo..

Slišim glas, ki mi govori:                                                                                                                                                                                                                                      "Dovolj je plezanja, sem grifou teh le malo sita.."                                                                                                                                                                                              Nora je misel, da pozabila bi tle,                                                                                                                                                                                                                               vse dneve, noči našponane...                                                                                                                                                                                                                                     Še v preteklosti, ki je, je SPOMIN..

Zvečer proti domu me norimo,                                                                                                                                                                                                                                    s kombijem, mimogrede, vse prehitimo                                                                                                                                                                                                                    in plane že za vnaprej vse naredimo,                                                                                                                                                                                                                        se koncertov veselimo..

 

Roma koma vedno zdoma

21.06.2019 | Martin Bedrač, 03.07.2019, 19 fotk | Klubski tabori | Poročila

Bo vroče? Hladno? Gremo dopoldan ali popoldan? Poznovečerna vprašanja, ki so se pojavljala med prisotnimi letos na kar številčnem taboru PAK. Seveda smo vsi vedeli, da je v igri plezanje, za njim pa prijetno tojnfanje, pozno popoldan zabavno skakanje s pomola v morčka in kramljanje v senci v bližnjem gozdičku.

Smeri v kanjonu do šeste stopnje smo kar nekajkrat ponovili. Preplezali smo tudi lepo število daljših športnoplezalnih smeri:

Oprosti mi pape 4a, 110m; Nosorog 4b+, 150m; Spit Bul, 5c, 145m;  Slovenski Pips, 6a+, 200m; Passenger s Kačo, 6c/6a+, 350m; Leva Tržiška, 6a+, 120m; Danaja, 5b, 100m; Abzajl pista, 4b, 80m; Bora, 6a, 280m; Bračna, 5c, 200m; Akademska, 5a, 180m; Severno rebro, 4b+, 145m; Watersong, 6a+, 160m; Circus, 6a, 350m; Celjski stup, 5a, 150m; Tinin, 4b+, 110m; Andi&Max, 5c, 70m; Fleks und Rex, 5b, 120m; Cristina, 5b, 120m; Kameni croissant, 5b, 120m.

Večina se nas je družila in poplezavala od 21.-25.6., tri družine in še nekaj zanesenjakov pa smo vztrajali še cel teden. Kljub visokim temperaturam smo osvojili tudi nekaj pohodniških ciljev, kot so Krilati Kuk, Bojin Kuk in Vidakov Kuk.

Vseh udeležencev je bilo letos 41: Gorazd Pozvek, Nejc Pozvek, Martina Lapuh, Lena Pozvek Lapuh, Martin Bedrač, Sandra Voglar, Vili Bedrač, Matija Bedrač, Marko Zakšek, Kaja Zakšek, Nik Zakšek, Gregor Cerjak, Mateja Felicijan, Svit Lazar, Jure Barbič, Uroš Jurman, Arnold Koštomaj, Bojan Zorko, Brigita Kužner, Primož Čater, Matjaž Kužner, Špela Stopar, Maja Stopar, Jernej Špiler, Barbara Prosenik, Boštjan Prosenik, Rok Cizerle, Mitja Kolman, Sandi Gosar, David Gosar, Manja Voglar, Mitja Voglar, Tit Voglar, Matej Zorko, Tone Vodopivec, Stanka Starc, Branko Đukić, Mateja Pšeničnik, Sandi Vegelj, Saša Martinčič in Gregor Mirt.

Vsi prisotni smo nad akcijo in druženjem navdušeni. Tradicija je tradicija in komaj čakamo na ponovitev 2020, v kampu Popo, seveda.

Več slikic najdete v fotogaleriji.

22.06.2019 | Martin Bedrač, 06.06.2019, 13 fotk | Klubski tabori | Obvestila

Vsako leto se ob dnevu državnosti že tradicionalno odpravljamo v Starigrad-Paklenico, kjer se zbere praktično vsa plezalna druščina Posavja. Kot že vsi dobro veste, je Paklenica idealen prostor za združevanje različnih aktivnosti: od morja do frikanja in plezanja dolgih smeri, pohodništva, kolesarjenja, sprehajanja, lenarjenja, z zanimivostmi pa je bogata tudi bližnja okolica (rafting na Zrmanji, safari po Velebitu, enodnevni izleti z ladjico, starodavni mesti Zadar in Nin, NP Krka, NP Sjeverni Velebit, NP Kornati, zanimivi otoki).

Plezali in družili se bomo kar 9 dni od 22.6. (sobota) do 30.6. (nedelja). Seveda se lahko priključite kadarkoli in za kolikor dni imate na voljo. Število udeležencev je neomejeno. Zagarantirana dobra družba in vodene ture, usmerjanje in pomoč pri odločitvah.

Vabljeni vsi člani kluba, še posebej alpinisti in športni plezalci. Smeri je dovolj, da si vsakdo zadovolji plezalne, pohodne in kolesarske potrebe. Tudi morje bo ravno pravšnje za hlajenje razbolelih mišic na rest day.

Nastanili se bomo v kampu POPO, kjer je prostora dovolj, senca zagotovljena, skupna kuhinja, hladilniki, skupni prostor pod streho in na prostem. Do morja, trgovine in barčka na obali je sprehod 5 min, do NP Paklenica pa je čisto blizu. Cene kampa so ugodne:

-kamp po osebi 45 HRK ali 6 EUR
-apartma za 2 osebi 35 EUR
-apartma za 3 osebe 45 EUR
-apartma za 4 osebe 50 EUR

Pri njih lahko najamete tudi apartma, dovolj jih je tudi v bližnji okolici kampa. Vsekakor bolj priporočamo nastanitev v kampu v šotorih, saj je tako bolj družabno in zabavno.

Zaradi lažje organizacije in rezervacije kampa, da bo za vse in za vas poskrbljeno, mi prosim čimprej javite vašo prisotnost. Ne dvomim v veliko udeležbo. Še vedno smo se imeli super.
(prijave na info@pak.si in 031 623 167)
 
Lep pozdrav, Sandra
 
In še nekaj utrinkov iz prejšnjih let (2018, 2017, 2016).
 

Nastavitve prikaza

Pobriši nastavitve | Prikaži vse

Najdenih: 8 od 773

Prikazanih: 8 od 8

Razvrsti prispevke po:

 Datumu začetka
 Datumu objave
 Zadnji spremembi

Iskanje po naslovu in besedilu:

Področja prispevkov:

 Alpinizem (184)
 Športno plezanje (361)
 Skupne ture (6)
 Klubski tabori (8)
 Klubske zadeve (5)
 Izobraževanja (1)
 Splošno (208)

Skupine prispevkov:

 Obvestila (431)
 Novice (179)
 Poročila (163)

Datum objave Od-Do:

Zadnje galerije

PAKovke ali babji vikend sedmič

Skupna tura Piz Bernina 4049m

Tomažev steber in oldtajmerji

Za vikend aktivno na Krk? DA!

Plezalno-pohodna skupna tura na Krofičko

Prve letošnje večraztežajke

Balvaniranje v Oplotnici

Balvaniranje v Kamniški Bistrici

Odprto občinsko prvenstvo v športnem plezanju 2020

Plezalno gibalno zabavno srečanje za vse otroke na vadbah ŠP

Tradicionalni 6. ženski plezalni vikend v Rovinju

Plezalno druženje v plezališču pod Škalo

PAKlenica 2019

Dabarski kukovi - Velebit

Balvanska tekma Vzhodne lige 2019 v Brežicah

Kavkaz-Svaneti

Seminar zimske in ledne plezalne tehnike na Zelenici

Desni slap pod Prisojnikom

Dovška Baba

9. Božično-Novoletno srečanje in druženje plezalcev