Ne zgodi se prav pogosto v naših krogih, da lahko poročamo o tako težkem vzponu. Čeravno je minilo že kak mesec dni, to prav nič ne zmanjša uspeha in pomena vzpona, ki ga je mladi študent Kajeta Voglar, našega kluba otrok, vknjižil v začetku septembra; še pravi čas, preden se je kot bruc mariborske univerze usedel za knjige. Kot je zapisal v zgodbi, je bil to zanj prvi resen projekt, ki je terjal nekaj časa in energije, predvsem pa veliko predanega treninga. Kajo je natančno popisal tudi večino gibov, tako da ste ponavljavci rešeni ugibanja prave kombinacije;) Vabljeni k branju doživetega zapisa!

In še umestitev v posavski prostor-čas: za večino med nami, ki smo zrasli v nedrjih PAK, je bil Specialist vstopnica v razred 8a+ (ali nekdaj X-); Andrej Sotelšek (1997), Nejc Pozvek (2003), potem pa (po sedaj zbranih podatkih) le še Aljaž Motoh kakših 15 let kasneje. 8a+ so sicer dosegli še nekateri plezalci, ki sodijo v naš krog (mdr. Andrej Trošt), a so se kalili (tudi) v drugih sredinah, Specialist pa je do sedaj tako videl le za prste ene roke posavskih vzponov, nekaterim med njimi pa je študij te smeri (žal pa ne tudi vzpon) pomenil vrh športnoplezalne kariere.

In za konec "uganka": koliko jih bo še vpelo njegov vrh?

Spoštovani!

Vabimo vas na otvoritveno slovesnost PLEZALNEGA CENTRA SLOVENSKA BISTRICA, ki bo potekala v petek, 6. oktobra 2023 ob 19. uri. Na ta poseben dan bomo združili strast do plezanja s kulturo ter vam pripravili nepozabno doživetje.

Pripravili smo bogat in raznolik program:

•     Slavnostni nagovor in predstavitev plezalnega centra
•     Kulturni nastopi z živo glasbo ter plezalnimi in plesnimi točkami
•     Možnost ogleda naših vrhunskih plezalnih sten
•     Pogostitev
   

Lepo vabljeni in se vidimo na slavnostnem odprtju!

P.S.: Center bo za plezalce odprl svoja vrata 7.10. ob 9h uri. Vsi obiskovalci, ki se želite izogniti gneči na recepciji, se lahko že danes registrirate na naši spletni strani, kjer lahko tudi kupite vstopnice (po znižani predprodajni ceni z 10% popustom).

S spoštovanjem,
Ekipa PCSB

16. septembra je za nami dan, ko smo praznovali TRIDESET LET delovanja našega Posavskega alpinističnega kluba.

Kar spodobi se imeti za tolika leta prireditev. In smo jo. Kar v veliki dvorani KD Krško. Ob obujanju spominov, predstavitvi prelomnic in poti do ustanovitve kluba pri Faniki, gostilna Mirt, na Armeškem, 16. septembra 1993.

Besede so pripadale generalnemu sekretarju PZS Damjanu Omerzu, Gorazdu Pozveku, soustanovitelju PAK, ki je bil kar 18 let predsednik PAKa. ZA svoj nepozaben pečat in vloženo energijo, voljo in čas je prejel zlati častni znak PZS. Spodbudo in pohvalo ob delovanju je klubu izrekel tudi podžupan mestne občine Krško Janez Jože Olovec. Program in goste je premišljeno in spretno povezovala Klara Eva Kukovičič. Na odru so se ji tako poleg Pozveka pridružili še prvi predsednik Bojan Kurinčič, za očetom je ral ledino Nejc Pozvek kot tretji in Aleksandra voglar kot trenutna predsednica. Vsi so zanimivo in bogato odgovarjali na zastavljena vprašanja. Debata je bila ob prikazovanju plezalnih slik iz zgodovine zanimiva, čas je stekel kot bi mignil še ob pevsko glasbeni spremljavi izvrstne pevke Anje Kramar ob klavirski spremljevi Petra Ureka. Dve uri sta ob gostih, članih kluba in gorskih navdušencih res hitro minili. Po zaključeni prireditvi smo se odpravili še v predverje doma, kjer nas je prijazno in predvsem dobro pogostil aktiv kmečkih žena z okusnim sladko slanim pecivom. Ob čaši rujnega pa smo še zadebatirarali s plezalci, ki so pustili pečat tako na alpinističnem kot športnoplezalnem področju v Posavju. Res veliko se jih je prijazno odzvalo vabilu. Lepo je bilo videti toliko privržencev našega športa na kupu. Dogodek smo zabeležili tudi s fotografskim objektivom.

Za spomin in ponosen prikaz doseženega, smo izdali jubilejni klubski zbornik, Bilten ob 30 letnici. Urednik Nejc Pozvek je zbral slike, spomine, stare članke,  v drugi polovico zbornika pa zbral tudi tekoče rezultate in zgodbe ter v navezi z lektorico in tudi mamo Danico imamo tokrat pred sabo zbrano samo klubske zgodbe in literatura na bogatih 125 straneh. 

Zahvaljujemo se tudi družbi Hess za vsakoletno finančno podporo klubu kot tudi za prispevek pri izvedbi tokratne prireditve.

V sredo, 22. marca 2023, smo v športni dvorani Brežice izvedli odprto občinsko prvenstvo v športnem plezanju 2023, ki je hkrati veljalo za občini Krško in Brežice. Za brežiške otroke je bilo to prvo Občinsko prvenstvo sploh. Tako smo dobili prve osnovnošolske zmagovalce Občine Brežice.

Prijavljenih je bilo 124 otrok iz vadb v Brestanici, Krškem, Brežicah in Artičah. Tekmovanja se je na koncu udeležilo 98 tekmovalcev, ki so se zagrizeno borili za najboljša mesta. Vsak tekmovalec je plezal dve smeri, končni rezultat je bil seštevek višin in seštevek časov plezanja iz obeh smeri. Prav vsi udeleženci so prejeli lično diplomo za udeležbo, prvi trije iz občin Krško in Brežice pa še lepo medaljo.

Rezultati_Absolutno_1. Mlajši cicibani in mlajše cicibanke.pdf
Rezultati_Absolutno_2. Starejši cicibani in starejše cicibanke.pdf
Rezultati_Absolutno_3. Mlajši dečki in mlajše deklice.pdf
Rezultati_Absolutno_4. Starejši dečki in starejše deklice.pdf
Rezultati_Absolutno_5. Kadeti in kadetinje.pdf

Rezultati_Po občinah_1. Mlajši cicibani in mlajše cicibanke.pdf
Rezultati_Po občinah_2. Starejši cicibani in starejše cicibanke.pdf
Rezultati_po občinah_3. Mlajši dečki in mlajše deklice.pdf
Rezultati_Po občinah_4. Starejši dečki in starejše deklice.pdf

Čestitke vsem otrokom, ki so si upali na tekmo, še posebej tistim, ki so se prvič srečali z brežiško velikanko. Velika zahvala gre tudi članom kluba, ki so postavili tekmovalne smeri in vsem ostalim, ki so pomagali na dan tekme (blizu 20 nas je bilo). PAK-ovci smo spet dokazali, da znamo stopit skupaj in izpeljat velik dogodek.

Vabilo na skupno turo. 

Skupna tura je zaradi slabega vremena prestavljena na 23-24 marca. Se vidimo takrat

Dvodnevno skupno turo bomo izvedli v soboto in nedeljo 11 in 12 februarja, kjer bomo prvi dan posvetili urjenju zimske tehnike, naslednji dan pa plezanje oziroma hoji po okoliških vršacih. Tura bo prilagojena znanju in sposobnostim udeležencev. 

Spanje bo organizirano na Mihovem domu na Vršiču. 

Za ostale informacije in prijave na tel:041359879 Matej. Ne odlašaj, prijavi se čimprej.

Plezalni kub Sevnica organizira začetni tečaj športnega plezanja za odrasle pod vodstvom izkušenega predavatelja in plezalske legende Vilija Gučka.

Začetek bo predvidoma 18. decembra. Za več informacij kličite na 070 358 497 ali pišite na plezalniklubsevnica@gmail.com.

V sredo, 16. novembra, z začetkom ob 19:00, v športni dvorani Brežice za naše člane organiziramo izobraževanje o odpravi bolečin in težav v hrbtenici. Predaval in praktične vaje nam bo pokazal Metod Horjak, inženir strojništva in predvsem človek, ki je hotel razumeti in rešiti svoje težave s hrbtenico. V petindvajsetih letih trenerskega dela, v katerem se je posvečal otrokom, vrhunskim športnikom in tudi starejšim, si je pridobil veliko izkušenj in znanja. Metod je tudi plezalec, tako da bo na izobraževanju dal večji poudarek poškodbam pri plezanju ter vajam za performans trupa. Metod je odličen govornik in predvsem praktik, tako da boste zagotovo odnesli veliko novih spoznanj. Vabljeni!

Oblecite se športno in s seboj prinesite še podlogo za vadbo (armafleks). Predavanje je razdeljeno na teoretični in praktični del, vse skupaj uro in pol, ker pa bo vmes in po predavanju zagotovo veliko vprašanj, računamo na kaki dve uri.

Za klubsko knjižnico smo nabavili tudi dva izvoda knjige Postani sam svoj mehanik hrbta, avtorja dr. Stuarta McGilla. Njegove metode so osnovane na močni znanstveno-raziskovalni podlagi in rezultatih več desetletnega praktičnega dela s pacienti. Njegovi standardi za uspešno opravljeno rehabilitacijo so najvišji na svetu. Namreč uspešnost spopadanja z bolečino v hrbtu pri svojih pacientih spremlja več kot 10 let po odpravi bolečin in dosega 95% uspeh. Svojo mrežo strokovnjakov ima po celem svetu, v Sloveniji ga zastopa g. Jure Gubenc, njegova spoznanja pa pri svojem delu upošteva tudi Metod Horjak. Za pokušino si lahko ogledate video 12 nasvetov za razumevanje knjige ali pa ostale praktične video nasvete na spletni strani.

Po dolgih dveh tekem sušnih koronskih letih smo se PAKovci spet zbrali in v soboto, 26.03.2022, ponovno organizirali in izvedli tekmo Vzhodne lige. Dogodek je en večjih v Brežicah, saj se je tekme udeležilo kar 254 tekmovalcev iz 24 klubov vzhodne Slovenije, zraven pa je navijalo še približno dvakrat toliko obiskovalcev. Veliko se jih je po tekmi odpravilo pokušat kulinarične dobrote bližnjih gostiln, tisti z manjšimi otroki pa so se podali doživljajem naproti, ki jih okolica Brežic ponuja res v izobilju.

Pri organizaciji in izvedbi tekme je sodelovalo 28 članov kluba in 5 zunanjih izvajalcev. Smeri sta postavljala Boštjan Potočnik iz Slovenske Bistrice in Anja Šerbinek iz Maribora. Nadzor nad tekmo je vršila sodnica s KŠP licenco Tatjana Kruder iz Celja, prireditev pa sta povezovali napovedovalki Ajda in Živa Lisec iz Trbovelj.

Roko nad vsem je imela vodja tekme Aleksandra Voglar, v prostem času tudi predsednica PAK. Rezultate je urno vtipkoval Martin Bedrač, odlično glasbo pa sta izbirala Matija Bedrač in Matic Plevanič. Za nekaj zvitih gležnjev in odrgnin je poskrbel Jan Žnidaršič the Medic Man. Ostro kot sokoli so plezanje tekmovalcev opazovali sodniki smeri: Rok Molan, Gregor Cerjak, Mitja Voglar, Aljaž Motoh, Lina Buršič, Gregor Srpčič in Andrej Sotelšek. Za urejene skupine otrok so bili nadležni: Jure barbič, Peter Sotelšek, Mitja Kolman, Jernej Špiler, Kajetan Voglar in Albin Pečnik.

Da otroci in obiskovalci niso omagali žejni in lačni je skrbel cvet našega kluba: Tanja Tušek Sotelšek, Valerija Bogovič in Iris Jeler. Informacije, štartne številke in bone za malico je delila Mateja Pšeničnik, medtem ko je Andreja Malus vskočila vsepovsod, kjer je bilo potrebno. Ko otroci niso plezali, so lahko noreli po športnem poligonu pod budnim očesom Romane Tomšič. Perfektno ozvočenje je postavil Tomi Naglič. Na koncu bi omenil še naše tekmovalce, ki jih je bilo tokrat kar 26. Za nastop sta jih razgibala Julita Hribar in Bojan Zorko. Pogumno so se pomerili v ne prav lahkih balvanskih problemih. Jure Knez in Bor Klenovšek sta zasedla odlično 4. mesto v svoji kategoriji, za ostale pa je bila tekma lepa priložnost za nabiranje tekmovalnih izkušenj. Rezultate si lahko ogledate tukaj.

Tekma je uspela odlično, otroci so se resnično naplezali, pohvala gre navijačem za glasno navijanje, še večja obema postavljavcema, ki jima je uspelo postavit takšne smeri, da so se tekmovalci na koncu lepo razvrstili in ni bilo preveč delitev mest. Zadnje podelitve so bile točno ob 21. uri. Sledila je zaslužena večerja za osebje kar v dvorani in malo druženja. Domov smo prišli ob polnoči, zelo zadovoljni z opravljenim.

Finančno so nas pri organizaciji tekme podprli:

• Hidroelektrarne na spodnji Savi, d.o.o.
• NUMIP d.o.o.
• I.H.S. d.o.o.
• POGLED NAPREJ, podjetniška in finančna svetovanja, d.o.o.
• ARISTOTEL, zdravstveni center d.o.o.
• Plastoform Blanca d.o.o.
• T&T AOP Računovodsko finančne storitve in svetovanje d.o.o.
• Daniel Voglar - Trgomax s.p.

S praktičnimi nagradami so nas založili:

• Kibuba d.o.o.
• SIDARTA d.o.o.
• ZALOŽBA PRIMUS, založništvo in distribucija knjig, d.o.o.
• MEGADOM d.o.o.

Rekvizite za tekmo so nam posodili:

• Klub sinhronega plavanja Krško
• Kulturni dom Krško
• Občina Brežice
• Telovadno društvo Sokol Brežice

Ozvočenje:

• ŠTROMI, snemanje, fotografija in ozvočenje, Tomi Naglič s.p.

Okusne in bogate sendviče za tekmovalce ter osebje so pripravili v Tušu Brežice, za kosilo so nam poslali slastne pice iz Pizzerie Italia, za večerjo je poskrbel Grill Point s svojo anti-vegi ponudbo. Vse ostalo smo nabavili v Eurospinu, Sparu in Tediju. Spodaj je nekaj slikic za pokušino, več pa si jih lahko ogledate v fotogaleriji.

Po dolgih dveh koronskih letih prihaja karavana Vzhodne lige spet v Brežice. 26. marca bomo PAK-ovci organizirali in izvedli 2. tekmo v letošnji sezoni in to v balvanskem plezanju. Pričakujemo okrog 250 tekmovalcev iz 31 klubov vzhodne Slovenije ter še okrog 500-700 spremljevalcev in obiskovalcev.

Tekma bo velik dogodek, tako za naš klub, kot za mesto Brežice. Verjamemo, da bomo s tem dogodkom opozorili nase in si še povečali prepoznavnost na področju Posavja in Dolenjske. Vabljeni na tekmo, začnemo 26. marca, ob 9. uri, v Športni dvorani Brežice.

Več o prvenstvu v športnem plezanju Vzhodna liga si lahko ogledate na spletni strani lige www.climbers.si.

Letošnja alpinistična šola poteka odlično. Veliko tur, plezanja, predavanja in vaje skladno z načrtom, dobro vzdušje, vedno več znanja in izkušenj. Takole smo 9. septembra 2021 na eni zadnjih skupnih vaj v Armeškem utrjevali različne manevre in ugotavljali, kaj vse bo še potrebno postoriti, da bomo pri svojem delu (in plezanju) obvladali zadeve. Čeravno sredi tedna pozno popoldne v plezališču nismo bili sami - z obiskom so nas počastili plezalci z mariborskega in ljubljanskega konca, ki so bili nad plezališčem navdušeni.

Alpinistično šolo v letnem delu programa čaka le še nekaj srečanj: tura ali dve, predavanja in še kakšne vaje ter, ko bo kostanj na tleh, zaključni prikaz znanja ter piknik;) Se veselimo!

V četrtek, 10.6.2021, smo na klubu po dolgem času poslušali predavanje prve pomoči. Predaval nam je dr. Jan Kurinčič, doktor na urgenci v Krškem in tudi plezalec po duši.

Predavanje smo izvedli v sklopu alpinistične šole. Zelo dobro predavanje, ki se je seveda navezovalo na poškodbe v gorah. Udeležba je bila velika, saj smo povabili na predavanje tudi vse aktivne člane. Zbralo se nas je 28.

Hvala Jan. 

Pakovci smo ponosno nosili Slovensko olimpijsko baklo. Skupaj z Evo Sluga in Borom Klenovškom, mladima nadebudnima plezalcema. Prav tako smo se udeležili slovesnosti pred OŠ Jurija Dalmatina in z baklo pretekli še krog v imenu krških klubov in skupaj s Športno zvezo Krško.

Del poti je opravila z nami. Tako bo tudi naš stik z Olimpijskimi igrami v Tokiju, kjer bo v slovenski hiši naših športnikov, bakla tudi imela posebno mesto. Navijali bomo za prav vse športnike, vsekakor pa glasilke napenjali najmočneje, pa čeprav morda le pred ekrani, ob plezalnih prenosih, ko bomo prvič ponosno spremljali plezalce na Olimpijskih igrah. Gremo naši!

Vesela novica!

Od ponedeljka, 17.05.2021, naprej je možno izvajat vadbe z do 50 udeleženci, tako da se vadb športnega plezanja lahko udeležijo vsi prijavljeni otroci. Urnik vadb je predkoronski, tako da lahko pridete na oba termina vadb, kdor se je pač prijavil za dvakrat tedensko.

Otroci naj pridejo kakih 10 minut pred začetkom vadbe, da se lahko pravočasno pripravijo. Kdor ima magnezij vrečko, naj jo prinese s seboj, saj je v dvorani že kar toplo in se prsti bolj znojijo. Tudi magnezij naj bo v vrečki ;-)

Vadbe bodo izjemoma še v juniju prva dva tedna, potem pa zaključimo s sezono 2020/21.

Oglašam se vam letos že drugič, da vam naznanim, da do konca epidemije plezanje v našem lokalnem plezališču Armeško ni dovoljeno. Velja tudi za vsa ostala lokalna plezališča, kjer smo plezalci lahko vidni in opazni. Verjemite, da nove odloke redno spremljam in vas bom ob sproščanju le teh, vsaj kar se športa tiče, takoj obvestila in povabila tako v plezališča in na naše stene.

Hvala za razumevanje.

Hej, plezalec, pozor! Nekaj novega je v naši vasi.

Grega Srpčič je odkril super aplikacijo in podrobno predstavlja njeno namembnost in uporabo. Pridi in testiraj jo na naših terminih v Krškem in Brežicah.

Akcija!

...

Ob treningih velikokrat zmanjka spomina – kako je že šel tisti bolder? Tudi sestavljanje novih bolderjev je včasih kar časovno potratno, včasih nastane zmazek, včasih prava mojstrovina. Karkoli nastane, si je dobro nekako shraniti; sam sem si smeri in bolderje na bolderci v MC-ju Krško shranjeval v telefon, tako da sem risal po fotografijah. Potem sem odkril aplikacijo Boulder problems, jo malo raziskal in prišel na idejo, da bi tole lahko uporabljali vsi člani kluba. No, tisti ki to želijo. J

Aplikacija je zastonj in je namenjena označevanju in shranjevanju bolderjev na »spray wall-ih« in deljenju kreacij z ostalimi obiskovalci objektov. Jaz in Rok aplikacijo že uporabljava in pridno polniva sezname bolderjev. Do sedaj sem dodal manjše število bolderjev, bom pa sproti polnil, saj smo vedno v stiski s časom in tako priložnostno bolderje iz galerije prestavljam v aplikacijo. Bom pohitel, obljubim. Se že sedaj veselim preizkusov različnih bolderaških problemov, ki jih boste sestavili. Navsezadnje nam takšen način beleženja problemov lahko pomaga tudi pri plezalnem napredku, saj ko si sam iz dneva v dan sestavljaš bolderje ali smeri, hitro padeš v rutino in nezavedno delaš podobne gibe in podobne bolderje. Tako se bomo lahko preizkusili v različnih stilih in na različnih kotih stene. J Mogoče iz nabora najboljših bolderjev naredimo kakšno klubsko tekmovanje. Samo ideja ...

No, da vas nekako vzpodbudim ali vam olajšam delo, sem naredil kratka navodila za uporabo aplikacije. Res kratka, več je slik kot besedila. Upam, da bodo v pomoč. V prehude podrobnosti ne bom šel, saj je v vsakem vsaj malo milenijca ali x-generacije ali karkoli že smo, pa nekako znamo tipkati po zaslonu na dotik.

Po zaključku delovnih akcij ob koncu avgusta je bilo hitro jasno, da letalnica še ni povsem nared, da bi sprejela plezalce. Ugotovili smo, da bi bilo vredno porabiti še preostanek oprimkov, predvsem pa preizkusit kakovost opravljenega dela - splezati smeri in se uskladiti o ocenah. Na pobudo Grege Srpčiča smo se ponovno srečali v nedeljo, 13. septembra, in opravili zastavljeno. Nedelja v dvorani je prinesla 10 novih linij in 3 dokončane do vrha, predvsem pa obilo dobrega plezanja in tudi nekaj zavidljivih poletov (upam, da posnetki najdejo pot do vas). Velikanka je tako skoraj povsem nared pričakala mladino, ki je dan za tem, v ponedeljek, zaplezala na uvodni vadbi v sezoni 2020/2021. O vtisih bodo, verjamem, že kmalu poročali.

Ljubitelje dobre plezalske fotografije pa sta razveselila Rok Molan in Grega Srpčič.

Srečno v novo sezono! Kmalu tudi z novo bolderco ...

Turno kolesarstvo ... kaj pa je to?

Pojem v naši sredini že dolgo ni več neznanka, predvsem po zaslugi dela Planinske zveze Slovenije, ki s svojo aktivnostjo v okviru Komisije za turno kolesarstvo odpira in razvija vsa področja kolesarjenja v naravi, s še nekaterimi somišljeniki in sorodnimi organizacijami pa orje ledino tudi pri zakonskem urejanju tega področja (saj veste, da se po naravi s kolesom uradno - če malo pretiravam - skoraj ne smete voziti). Turno kolesarjenje je v bistvu planinarjenje na kolesu. Vsak od nas je to kdaj že počel oz. nas precej počne dokaj redno; nekateri raje navzgor, drugi raje navzdol. Tako so nastale tudi številne discipline, ki jih v tekmovalnem smislu razvija Kolesarska zveza Slovenije. V zadnjem času je gorsko (ali turno) kolesarjenje postalo eden od nosilnih produktov naše outdoor turistične ponudbe, vedno bolj oglaševano in prepoznavno, na nekaterih predelih Slovenije zgledno urejeno, ponekod še v povojih (med drugim tudi v Posavju), marsikje v urejanju. Vseeno pa tudi na našem koncu prepoznamo številne like, ki to zadevo razvijajo ali počnejo že mnogo let. Med bolj prepoznavnimi so zagotovo Boris Papac, ki je izdal tudi vodnik (oz. več njih) za kolesarjenje po naših krajih (seveda pretežno izven cest), Pia Peršič in Andrej Martinčič, ki sta prva prekolesarila celotno Slovensko turnokolesarsko pot (STKP), kar je bil medijsko odmeven dogodek. Danes na našem območju (od Vrhovega, Lisce, Bohorja, Libne, Cirnika, Gorjancev ...) več skupin, tudi društev, in posameznikov razvija predvsem "spustaško" infrastrukturo - tako imenovane traile, ki nam nudijo užitke v hitrem spustu s hribov. Med našimi člani jih ima kar nekaj že mnogo gorskokolesarskih (ali turnokolesarskih) izkušenj, celo tekmovalnih, ali pa so (bili) celo aktivni razvijalci tovrstne oblike kolesarjenja na našem območju.

In sedaj - končno - k vabilu. 12. septembra Komisija za turno kolesarstvo pri PZS organizira veledogodek: prekolesarimo STKP v enem dnevu. STKP ima 41 etap po celotni deželi, prav vsako pa boste ta dan lahko prekolesarili v spremstvu vodnika. Ni več skrivnost, da bova letos novopečena vodnika postala z Igorjem Dularjem. Na začetku poletja sva se (sicer iz zelo različnih, ne povsem definiranih vzgibov) udeležila zanimivega 6-dnevnega tečaja/usposabljanja, zdaj pa naju čaka le še izpitno dejanje. Igor bo sicer izvedel turo kasneje tekom jeseni (in vas gotovo povabil), sam pa bom v okviru dogodka vodil etapo z Bohorja na Resevno (ki pa bo rahlo modificirana in se bo začela na Planini pri Sevnici in končala v Šentjurju). Če vas premami, vabljeni, da se najkasneje do srede, 9. 9., prijavite na dogodek preko spletnega obrazca na STKP1dan. Še nekaj informacij o mojem delu poti pa najdete tukaj.

Ob vse večji uporabi plezalnih sten, s katerimi upravljamo PAKovci, je vse večja tudi potreba po njihovem vzdrževanju in nadgradnji. Na letni ravni je tako potrebno poskrbeti za varnostne preglede in čiščenje. Navedene aktivnosti opravimo ob koncu sezone oz. pred začetkom nove. Letos smo bili še dodatno motivirani z izgradnjo nove male plezalne stene v Brežicah.

Akcije čiščenja in preopremljanja bomo PAKovci začeli v sredo, 19. avgusta, nato pa si bodo aktivnosti sledile praktično dnevno. Med nalogami, ki nas čakajo, so: odstranitev male plezalne stene iz male brežiške dvorane, "slačenje" brežiške velikanke in pranje oprimkov, izdelava in montaža campus boarda v MC Krško, postavljanje novih smeri v Brežicah, ki ga bomo popestrili z mini postavljavskim seminarjem, nato pa pride na vrsto še Brestanica, kjer bo prav tako potrebno oprati oprimke in jih razporediti v nove smeri. Gotovo bomo v tem času našli še kaj, dobili nove ideje, z veseljem pa spremljali tudi rast novega plezalnega objekta - bolder stena v mali dvorani v Brežicah, ki je bil zaupan podjetju MR climbing iz Ljubljane. Da ne omenjamo konkretne zaloge novih oprimkov, ki bodo popestrili brežiško velikanko.

Vabljeni, da spremljate naše aktivnosti - v živo ali po spletu - in nas seveda podprete: z obiskom, z delom, s pijačo, z všečkom, komentarjem ali nemara z donacijo;) Vsega in vsakega bomo zelo veseli!

Več informacij o poteku dela in udeležbi dobite pri Nejcu (040 508 327). Se vidimo pod našimi stenami!

Dogajalo se je... v Paklenici... Romana Tomšič nam v pesmici slikovito opiše nekaj podrobnosti. Bravo Roma!  

Nestrpno čakamo še galerijo in poročilo.

Klubski bilten št. 25 (2020) je že nekaj časa na voljo in je prava paša za oči, za kar gre velika zahvala oblikovalcu Edvinu Nepužlanu in tiskarni IGMAGRAF. Posebej se zahvaljujemo vsem avtorjem člankov in odličnih fotografij, otrokom iz vadb pa za prelepe risbice.

Vseh 25  biltenov in zbornik ob 15 obletnici kluba si lahko ogledate tudi v PDF obliki na tej povezavi. Priporočamo!

Na klubu bomo letos izobrazili kar nekaj članov do naziva športni plezalec.

Letos so pri KŠP pri PZS tudi prvič pripravili pripravljalni tečaj za na izpi. Udeležili so se ga štirje naši člani, bodoči športni plezalci: Martin, Jure, Goran in Nataša.

Na prvi izpitni rok 2.2. sta se opogumila in šla Martin in Jure in ga tudi uspešno opravila. Čestitke obema! Drugi možni rok je 7-8. marec, kamor smo prijavili še 8 kandidatov.

V četrtek, 23. maja 2019, so se mladi plezalci iz občine Krško in ostalih občin Posavja pomerili v težavnostnih smereh na Odprtem občinskem prvenstvu v športnem plezanju v organizaciji PAK-a.  Dogodek se je odvijal v športni dvorani OŠ Adama Bohoriča Brestanica. Sezona vadb se bliža h koncu in tekmovanje je bila odlična priložnost za preizkus in potrditev treningov. Prijavljenih je bilo 62 tekmovalcev in tekmovalk, na koncu pa se jih je tekme udeležilo 28. Vsakemu, ki si je upal na tekmo, vaditelji PAK-a čestitamo, saj so vadbe športnega plezanja bolj usmerjene k zdravemu razvoju otroka in nikogar ne "silimo" na tekme.

Vsak otrok se je na tekmi preizkusil v dveh smereh v svoji starostni kategoriji. Seštevek obeh doseženih višin je dal rezultat vsakemu plezalcu. Starostne kategorije so bile razdeljene po triadah osnovne šole. V primeru enakega seštevka višin, je odločal še čas plezanja. Prvi trije so prejeli lepe medalje, prav vsi pa diplome za udeležbo.

Rezultati_1. triada_Cicibani in cicibanke.pdf
Rezultati_2. triada_Mlajsi decki in mlajse deklice.pdf
Rezultati_3. triada_Starejsi decki in starejse deklice.pdf

Tekma je potekala v lepem vzdušju in verjamemo, da se bo naslednjič še več mladih opogumilo in se pomerilo med sabo. Končali smo ob 18:30.

V petek, 21.12.2018, smo v Brestanici v dobri družbi in vzdušju najmlajših, njihovih staršev in odraslih članov kluba preživeli lepo popoldne in večer. Odvijalo se je že 9. tradicionalno klubsko Božično-Novoletno srečanje in druženje plezalcev. Ambrož Novak in Rok Molan sta pripravila 35 kratkih in atraktivnih smeri (bolderjev), v katerih so se najprej preizkusili otroci iz vadb športnega plezanja (Brestanica, Brežice in Sevnica).

Balvansko plezanje ali balvaniranje je plezalna disciplina, kjer je poudarjena moč ter dinamika gibanja, tudi natančnost, in ne toliko vzdržjjivost, značilna za klasično športno plezanje. Otroci zelo radi plezajo balvane, saj za to ne rabijo skoraj nič opreme, le plezalnike in vrečko za magnezijo, marsikdaj pa zaradi svojih mladostniških «pomanjkljivosti» (višina in moč), razvijejo celo boljše veščine kot odrasli.

Prejšnji teden je bila prava «resna» tekma, z rezultati in podelitvami medalj za prva tri mesta, tokrat pa smo se le zabavali in preizkušali svoje zmožnosti. Vrstni red ni bil pomemben, le koliko balvanskih problemov zmoreš splezat do vrha in pa vzpodbujanje soplezalcev. Res prvinsko plezanje.

Otroci so uživali v plezanju bolderjev in veselo rajali s sovrstniki. Poskrbljeno je bilo tudi za lačne želodčke, v igralno-ustvarjalnem kotičku pa so se zabavali in igrali najmlajši obiskovalci. Po končanem plezanju so otroci zapeli še nekaj pesmic in glasno klicali dedka Mraza. Seveda se je odzval in prinesel za velik koš daril. Skupaj smo zaključili letošnji otroški plezalni program. Se vidimo drugo leto.

Po otroških nastopih so se na steni pomerili še odrasli plezalci, člani kluba, in razmigali svoje telo, prebudili duha ter preživeli res lep večer. Več o plezalnih vragolijah si lahko ogledate v fotogaleriji.

Srečno in aktivno v novem letu vam želi celotna ekipa PAK!

V športni dvorani OŠ Brestanica se je pod taktirko PAK-a odvilo vsakoletno področno tekmovanje v športnem plezanju za osnovnošolce. Na tekmo smo prijavili kar vse otroke iz vadb športnega plezanja v Brestanici in Brežicah, prijave pa so bile odprte tudi za vse ostale osnovnošolce iz posavskih občin. Na koncu se je tekmovanja udeležilo 64 otrok, kar je zelo lepa številka.

Čestitke vsem, ki so si upali, za ostale pa bo priložnost naslednje leto. Ekipa PAK je štela blizu 20 članov in se je ponovno izkazala. Tekma je potekala tekoče in v dobrih dveh uricah smo zaključili s tekmovalnim delom ter podelitvami medalj in diplom.

Razpis in vabilo na področno tekmovanje

Rezultati - 1. triada (cicibani in cicibanke)

Rezultati - 2. triada (mlajši dečki in mlajše deklice)

Rezultati - 3. triada (starejši dečki in starejše deklice)

Rezultati - Izven konkurence

Več slikic si lahko ogledate v fotogaleriji tekme.

Dva ferajna nazaj sva ob pirčku razmišljala kako bi bilo to lepo... S police bi snela smuči in odvihrala tja gor. Nežno bi zarezala prve zavoje, pa čeprav čisto nakratko. Tisti od zgoraj nam je par dni nazaj namenil  skromno pošiljko snega. Dovolj, da je en sms pognal dva naivneža v breg. Na Pokljuki so že pripravljali za tekmo in naju s precej čudnimi pogledi spremljali, ko sva polno otovorjena zapuščala parkirišče. Smuka; zgoraj trdo, vmes odlično, nižje pa kloža, še nižje borovci. Če štejem vse skupaj sva "odsmučala" cca 400m. Super dan za pokušino. Pravo zimo še čakamo.

Društveni ferajn smo v četrtek, 4.10., prestavili v gozdiček preko ceste, ob igrišču pod MCjem. Aktualna je bila peka kostanja, kar na treh gorilcih. Kostanja nam ni zmanjkalo, prav tako ne pijače.  Srečali smo se plezalci vseh branž, debate pa ni da ni. Lokacija super, smo se strinjali vsi. Še več takih večerov v prijetni mešani družbi.

Na deževno in hladno soboto, 22. 9. 2018 se je na Log-Dragomerju odvijalo državno prvanstvo v balvanskem plezanju. Klubske barve je tokrat zastopal Kajetan Voglar in z dvema vrhovoma in šestimi conami osvojil 13. mesto v kategoriji kadetov. Čestitamo!

Kajetan Voglar je na zadnji tekmi za državno prvenstvo na Logu dosegel 11. mesto med 18 tekmovalci. Plezal je dobro in dal svoj maksimum. Dosegel je 4 vrhove in 5 bonusov na osmih balvanih. Splezal je vse tehnične balvane, kar ni uspelo vsem finalistom. Glede na zdravje in plezalno formo, je izkupiček zelo dober. Čestitke Kajetanu!

V plezališču Armeško smo na severni strani pred kratkim opremili tri nove smeri, še v treh pa smo zamenjali stara sidrišča in svedre (rdeča barva). Smeri so že preplezane in odprte za plezanje. Ocene so predlagane in čakajo na vašo potrditev. Želimo, da se ocene smeri realno oblikujejo, zato vas prosim, da mi vaše predloge ocen sporočite na peter@pak.si. Smeri si sledijo po naslednjem vrstnem redu, od spodaj navzgor (severna stran):

1. Raz armeških polhov     4b   20m
2. Vitrančeva   5b   9m
3. Onja   5b   9m
4. Potresuljka   5c   11m
5. Obsedenost   7b   10m
6. Soraya   6a+   10m
7. Poč   5c   10m
8. Cviček express   6a+   10m
9. Dva na mah   5b   10m
10. Smrketa   5b+  9m
11. Azrael   5b    9m
12. Prečka   6c    30m

V soboto, 12. maja je v Kotečniku Aljažu Motohu uspelo preplezati smer Tamavček z oceno 8b. Aljaž je s tem vrhunskim vzponom prebil magično mejo desete težavnostne stopnje, za kar mu iskreno čestitamo! Bravo Aljaž!  

Trije mušketirji so odlično otvorili sezono v Kotečniku in v le treh uvodnih urah že dobro potrdili formo, ki so jo pilili tekom zime. Hladnokrvno, osredotočeno, efektivno, eksekucijsko. Česa si še lahko nadejamo v nadaljevanju sezone? Več v zapisu matadorja Aljaža Motoha, ki je s Specialistom za življenje postavil tudi svoj PB (prav tako je svoj PB v Gollumu odplezal Rok Molan).

Bila je sobota, ko smo se zbrali pri gostilni Pečnik, da gremo na vroč spomladanski dan mal poplezat. Organizirali smo se v dve ekipi, ena za v Kotečnik, druga pa za Kamnik. Člani ekipe za Kotečnik smo se peljali z Gregorjem, ki nas je po Ambroževem predlogu, da prišparamo čas vožnje, spustil iz avta na parkingu za sektor Pisani svet. Ker smo imeli namen iti v sektor Oboki nas je čakala zelo dolga pot. Hodili smo skoraj eno uro in ko smo končno prišli do želenega sektorja je bila ura že pet popoldne, kar je pomenilo, da imamo največ tri ure časa, da nekaj splezamo. Za ogrevanje smo se podali v smer Kamena doba 6c+. Ko smo jo vsi preplezali, si je vsak od nas poiskal nekaj težjega, kar nam bo kot projekt dneva. Rok je našel smer Gollum 7c, Kajetan Reprterja Milana 7b+/c, jaz sem si izbral Specialista za življenje 8a+. Kot prvi sem se sam podal v smer Gollum in jo hitro naštudiral ter jo v naslednjem poskusu preplezal. Rok in Kajetan sta pred projektiranjem v izbranih smereh preplezala še Alka Budalka 6c+, med tem sem pa jaz naredil en poskus v Specialistu za življenje 8a+. Padel sem na detajlu, a sem takoj po padcu nadaljeval in smer preplezal v dveh delih. Na vrhu nisem bil zelo utrujen, zato sem se odločil, da po počitku naredim še en poskus.

Med mojo pavzo se je v Golluma podal Rok. Smeri se je lotil precej drugače kot jaz in jo uspešno preplezal. Gre poudariti, da je to njegova prva preplezana smer te težavnosti. Za njim je Kajetan poskušal preplezati Reporterja. Nekaj oprimkov je bilo mokrih, kar naredi smer precej težjo in hitro se je sprijaznil, da bo za uspešen poskus moral počakala do naslednjega obiska.

Sledil je moj drugi poskus v Specialistu in končno mi je uspelo narediti detajl. Takoj po detajlu je sledil dober počitek, katerega sem potreboval le za to, da se zberem za drugi del smeri. Ko sem se umiril sem nadaljeval in uspešno priplezal do vrha. Tudi zame je ta vzpon pomenil najtežjo preplezano smer do sedaj. Rok in Kajo sta hotela poskusiti še Guernico 8a, a se je že začelo mračiti, zato je bil že čas za odhod.

Za nami je bil uspešen dan, a časa za proslavljanje ni, saj nas čaka še ogromno treninga in truda, da uresničimo svoje cilje za to sezono.

Letošnjih republiških izpitov za športne plezalce (ŠP1) se je z našega kluba udeležila le ena predstavnica, ki pa nas je več kot dostojno zastopala. Kot je že v stari navadi, iz PAK-a prihajajo dobro zverzirani in pripravljeni kadri in Lina Buršič ni bila prav nič drugačna. Svoje znanje je suvereno predstavila komisiji in si 7. 4. pridobila naziv športne plezalke 1 v sistemu izobraževanja KŠP pri PZS. Lini želimo še veliko uspešno preplezanih smeri in veliko navdiha za delo z mladimi, ki ga pri svojih (prav tako mladih) letih že opravlja.

Za njeno pripravo na izpit sva poskrbela Ambrož Novak in Nejc Pozvek.

Na 25. redni letni skupščini Posavskega alpinističnega kluba smo na ogled postavili že 23. letni bilten, kjer zberemo prispevke posameznikov, ki si vzamejo čas in ustvarijo/podoživijo zgodbe. Žal je, zaradi napake uredništva, letos izpadel prispevek Grege Cerjaka, ki izjemno povzema klubsko dogajanje in klimo v času od prvega biltena do danes - seveda skozi avtorjeve oči. Ker bi bilo škoda čakati na naslednjo pomlad, predvsem pa, ker v tem času računamo na kakšno spremembo, objavljamo prispevek kot ekskluzivno objavo na spletni strani. V osebnem imenu se avtorju opravičujem za napako.

Gregov prispevek spremljajo umetniška dela mladih bratov Zorko, ki prikazujejo njuna doživetja ob vzponu na Triglav. Risbe so, žal, izpadle pri oblikovanju biltena. Mladima avtorjema se opravičujemo.

Prispevek za Bilten ob 25. obletnici kluba (Grega Cerjak)

Moram priznati, da bi raje (ali vsaj lažje) pisal zgodbo o kakšnem podvigu, a pač »nisem šel« in je zato nimam (Razen o vzponu na Grossglockner, ki pa jo je za Bilten »popalil« Miha). A ob klubskem jubileju vendarle ne gre, da ne bi dal od sebe vsaj nekaj stavkov. Zato bom izkoristil to priložnost za krajši premislek o tem, kakšno vlogo je imel in še ima v mojem življenju PAK.

S klubom sem se prvič srečal, če gre zaupati mojemu spominu, nekje v petem ali šestem razredu osnovne šole. Pred tem sem poskusil že s številnimi športi, a me noben ni dokončno pritegnil. Oče me je zato, na predlog njegovega sodelavca in ustanovnega člana PAK Bojana Kurinčiča, pripeljal na krožek v OŠ Brestanica. Prvotna zadržanost, ki spremlja vsak nov začetek, je kmalu izginila v sproščenem in igrivem ozračju, kakršnega drugje nisem začutil. In seveda, tudi samo gibanje v vertikali mi je bilo zelo všeč.

Sprva je to pomenilo nizanje top-rope poskusov čez tri previsne buhtlje na brestaniški steni. Prizadeval sem si, da bi plezal tako kot Mato, Tedi, Drejko, Sandra, Pero … Nekje proti koncu osnovnošolskih let pa se je pričelo bolj sistematično delo na novi brestaniški pridobitvi, bolderci na galeriji športne dvorane. Najprej nas je nekaj bolj zagretih pod svoje okrilje vzel Pero in z nami delil metode treninga, ki jih je tudi sam preizkušal. Kmalu je štafeto od njega prevzel brat Drejko. Njegova močna predanost plezanju je okužila tudi nas in s takšno motivacijo so bili trdi in sistematični treningi pod njegovo taktirko prava zabava. Hitro smo napredovali, počasi se je kaj poznalo še na tekmah, z zamikom pa tudi v skali. Najlepši spomini mojih mladinskih let so vezani na ure, preživete na treningih, zlasti pa na dneve v domačem Armeškem, v Kotečniku in Ospu ter še kje. In na kasete Hiše v Drejkovi in Sandrini katrci. Skoraj ni bilo sončnega vikenda, da se ne bi kam odpeljali.

Prav nobeno pretiravanje ni, če rečem, da je bil PAK moja druga družina, kjer sem se naučil številnih pomembnih življenjskih lekcij in se brusil kot oseba. Najbolj se je družinski značaj življenja malega ferajna izrazil na taborih: v Ospu, Arcu in Paklenici. Česar takrat verjetno nisem niti opazil, ker mi je bilo tako naravno in neprisiljeno, zdaj toliko bolj občudujem in spoštujem: koliko svojega časa in truda so v delo z mladimi vlagali naši »starešine«. Vsi po vrsti bi se lahko klatili po bregih in se brigali samo za svoje osebne plezalske cilje. Nihče jim ne bi mogel ničesar očitati. A vseeno so se brigali tudi za ferajn, za prenos znanja in navdušenja za plezanje na mlade. Očitno je bilo živo zavedanje, da je društvo ali klub pogoj za dolgoročno preživetje neke dejavnosti v danem okolju in da klub deluje na načelu medgeneracijskega prenosa: kar je bilo vloženo v posameznika, naj ta preda po svojih zmožnostih in v luči lastnih izkušenj na mlajše.

Prav ta resnica je razlog, da z določeno mero obžalovanja gledam na prehiter zaključek svoje tedanje plezalske poti. Ko sem v želji po še boljših rezultatih poleg rednih treningov treniral tudi na lastno pest, sem si pridelal poškodbo, ki je zahtevala dolgotrajno rehabilitacijo. A nisem zmogel odločnosti, da bi se z njo potrpežljivo spopadel. Raje sem že pri šestnajstih izbral »študentsko življenje« in ga izživel šele po izteku dejanskega študija. Sem in tja sem tekom let srečal kakšnega PAK-ovca. Namesto prijetnih so mi ta srečanja vzbujala občutke krivde, celo sramu. Nisem izpolnil svojega dela nenapisane pogodbe. Čas, vložen vame, se ni obrestoval. Sem pa prepričan, da me ti občutki ne bi bremenili, če mi plezalska žilica ne bi še vedno skrito trzala.

Ko se je »študentsko življenje« pričelo malo umirjati, sem nekajkrat ponovno poskusil s plezanjem, a brez podporne mreže novega kluba ali plezalske klape me je ponovna pojavitev bolečine v komolcih uspela vsakič »prepričati«, da plezalke spet položim v kot.

Izgledalo je že, da bom ostal Ljubljančan, a sem na koncu vendarle vrnil v Posavje. Kako mi je bilo fajn, ko sem leta 2015, po dolgih letih – jih je bilo res 15? – ponovno prišel na četrkov ferajn in »nikome ništa«. »Bok-Cerko-lejga-ka-pa-ti« in že smo šli dalje z dnevnim redom«. Poleg starih obrazov je bilo tudi kar nekaj povsem novih, a vseeno, kot da se v teh letih ni prav nič spremenilo. Dober občutek! Zdaj v klubskem življenju stojim nekako z eno nogo. Nekaj malega pomagam pri vadbi podmladka, nekaj malega sam poplezujem. Kolikor pač dopuščajo časovne in telesne omejitve. Želje so za kaj več, tako glede samega plezanja, kot glede pomoči pri vzgoji podmladka.

Občasno se sprašujem, kako klub danes, po 25 letih delovanja, opravlja svoje medgeneracijsko poslanstvo navduševanja vedno novih rodov plezalcev za svet vertikale, v primerjavi s časi, ko sem se v PAK-u sam navdušil za plezanje. V tem premisleku nisem prišel kaj dosti dlje od vprašanj. Klub ima danes verjetno največje število članov, kar jih je kdaj imel, dejavni smo v treh občinah, imamo urejena lokalna plezališča. Toliko otrok kot zdaj ni najbrž še nikoli obiskovalo krožkov. Toda, nekje se vseeno zatika. Otroci večinoma že do konca OŠ, najkasneje pa do konca srednje šole počasi izginejo z radarja in prenehajo plezati. Le redke plezanje zares zagrabi in naredijo kvalitetni preboj ali pa vsaj ostanejo aktivni. Je kriva pomanjkljiva infrastruktura? (je bila včasih kaj boljša?) Delo inštruktorjev? Kaj tretjega? Le zelo redki otroci tudi odrastejo v klubske kadre in prenašajo svoje izkušnje na mlajše. Zdi se mi, da se tudi veliko redkeje kot včasih pelje mladino plezat v skalo, četudi se nekateri okoli tega trudijo (zlasti Andrej in Ambrož). Je kriva večja zaskrbljenost staršev za svoje otroke, strah vaditeljev pred pravnimi posledicami v primeru morebitnih nezgod? Se nam ne da? Smo bolj egoistični?

Glavni priliv novih nosilcev klubskega življenja je skozi leta potekal prek tečajev ŠP in AŠ. Vzdušje je prijetno, a pleza se, sploh v hribih, ne prav veliko; gotovo manj kot včasih. Tiste, ki so nazadnje zarisali vsaj nekaj let trajajočo alpinistično pot lahko preštejemo na prste mizarjeve roke. Imamo morda manjšo strast do plezanja? Ali je mogoče življenjski tempo res toliko hitrejši? Morda pa je pač treba vzeti v zakup, da je na začetku vsakega novega ustvarjanja, kamor gotovo sodi tudi zagon klubske dejavnosti, prisoten moment entuziazma, ki z leti pričakovano pojenja. Naj bo to še tako res, si moramo vzeti lekcijo iz svojih začetkov pred 25 leti: zavedanje, da klub ne more živeti sam od sebe, po inerciji. Vsak mora biti pripravljen dati svoj delež, ne samo sprejemati. Neobhoden pa je tudi vsaj kanček pristnega navdušenja nad plezanjem. Tako si bomo tudi lažje odgovorili na zgoraj navržena in še kakšna druga vprašanja, ki se nam bodo zastavila v naslednjih 25 letih PAK-a.

Komisija za alpinzem, Komisija za športno plezanje in Komisija za gorske športe pri Planinski zvezi Slovenije so prejšnji teden na slovesni razglasitvi v okviru sejma Natour Alpe-Adria izpostavile najboljše dosežke športnikov na področju alpinizma, športnega plezanja, tekmovalnega turnega smučanja in lednega plezanja. Ob tej priložnosti je nastala tudi brošura, kjer so podrobneje predstavljeni odlični dosežki.

Prav tako je Komisija za alpinizem poskrbela za nekatere nadgradnje v Alpiročniku - torej alpinističnem priročniku, ki je brezplačno dostopen na spletu.

Posavska mladina odlična

Prva tekma letošnje Vzhodne lige se je v nedeljo, 21.1.2018, odvijala v Slovenj Gradcu. Kot lanska, se je tudi letošnja sezona otvorila s hitrostno tekmo. Skupek PAKa in ŠPO Brežice je ponovno zastopala številčna 14članska ekipa. Vrhunca dneva sta bili zmagi Anžeta in Latoje.

Na pot smo se podali še pred svitom. Najmlajši so svoje plezanje pričeli ob 9ih. Naše barve so v kategoriji mlajših cicibank prvič zastopale Eva Urbanica in Daša Pacek, prav tako je v tej kategoriji plezala že izkušena Taja Glavan. Debitiral je tudi naš mlajši ciciban, Manuel Špeljak. Čestitke za pogum in prikazano plezanje!

Takoj za njimi so nastopili starejši cicibani in cicibanke. Prvič se je  s tekmami Vzhodne lige srečala Julija Grašak, ki je bila sicer hitrejša od sotekmovalke, vendar je bil njen skupek časov prevelik za osmino. V pomoč in podporo so ji bili že malo bolj izkušeni tekmovalci, Špela Vračun, Eva Sluga in Sven Klenovšek. Vsi so plezali dobro in kar hitro. Sven je presenetil in se uvrstil tudi v izločilne boje, kjer je na koncu zasedel 5. mesto (B-licenca.) oz. 10. mesto v absolutni kategoriji.

Na vrsto so prihajali starejši in hitrejši tekmovalci. V kategorijah mlajših deklic in dečkov smo imeli 2 predstavnika: Evo Košenina in Anžeta Božiča. Oba sta po steni kar drvela. Eva je pri izločilnih bojih prišla vse do četrtfinala, kjer je naredila nekaj napak in izločila jo je končna zmagovalka tekme.  Na koncu je zasedla 5. mesto. S svojo eksplozivnostjo nas je presenetil Anže in prišel vse do malega finala, kjer je zmagal in si tako v absolutni kategoriji priboril 3. mesto, v kategoriji z b-licenco pa zmago! 

Kmalu so sledili tudi že nastopi starejših dečkov in deklic. Klubske barve sta zastopali Maša Juričan in Latoja Drmaž. Obe sta plezali hitro, Latoji pa se je uspelo uvrstiti v izločilne boje, kjer je pridrvela vse do malega finala. Dva majhna zdrsa sta jo pripeljala do 4. mesta v absolutni kategoriji, v kategoriji z b-licenco pa ji je uspelo zmagati!

Tekmovanje se je končalo s kategorijo kadetov in kadetinj. Tu sta tekmovala Nuša Krajnc in Kajetan Voglar. Nuša, ki je pred kratkim začela s treningi v Ljubljani, je zasedla 6. mesto v absolutni kategoriji ter 4. v kategoriji z b-licenco. Kajetan je med kadeti, z malo smole, zasedel končno 3. mesto. Med kadeti so bile zelo majhne razlike, saj so za plezanje smeri potrebovali zgolj okoli 6 sekund.

V sami ligi se bodo do aprila odvile še tri težavnostne, ena balvanska in zadja, ponovno hitrostna tekma.

Za nami je zelo uspešna prva tekma in samo želimo si lahko takšnega nadaljevanja.

Ambrož Novak

Društvena dejavnost je že sama po sebi načeloma družbeno koristna, včasih pa širjenje plezalne kulture zamenjamo z višinskimi deli in tako pomagamo k boljšem in lepšem domačem in širšem okolju. Pred dobrimi tremi leti smo na pobudo Občine Brežice in brežiških društev, ki skrbijo za kulturno dediščino, na slavnem vodovodnem stolpu razvili plakat s Čubrovo umetnino ob njegovi stoletnici. Ker je stolp sedaj že bistveno starejši, so se mestni veljaki odločili, da ga (za nekaj časa) osvobodijo. Ob 100-letnici smo zahtevno delo opravljali Peter Sotelšek, Jure Tičar in Nejc Pozvek, danes pa sva bila s Petrom sama, saj nisva pričakovala prevelike zahtevnosti. Nisva se sicer uštela, sva pa vseeno močno trpela v silni umazaniji golobjega bivališča, med nešteto mušjimi ličinkami in mušicami, ki so silile vsepovsod ... skratka, nepopisno. Ob pospravljanju vrvi po golobjem stranišču sva se strinjala, da sva za svoje življenje verjetno opravila dovolj podobnih akcij in bova čez 100 let (če bo stolp še stal) z veseljem opazovala mladince, ki bodo opravljali delo namesto naju;)

Fotografije so v pomanjšani resoluciji, slikane sicer s telefonom. Ob povečavi se morda vseeno še vidi, kakšna je bila današnja delovna površina:)

Na Silvestrovo 2017 je na naši stenci v MC KK zaplezalo kar nekaj zagnanih, še bolj pa smo bili veseli odlične silvestrske večerje in zdravice. Bil je to 267. obisk naše stence v lanskem letu. Čestitke gredo predvsem Aljažu, ki je bil v 2017 na stenci prvi in zadnji plezalec, vmes pa je (tako predvidevajo seznami) zabeležil še največ obiskov. Kar se seveda pozna na plezanju, ki se mu prisotni nismo mogli načuditi. Hvala vsem za odlično druženje, dober odziv (tako v plezalnem kot neplezalnem delu) in navdih za sezono 2018.

Srečno!

V petek, 22.12.2017 smo v Brestanici v dobri družbi in vzdušju najmlajših preživeli lep večer. Otroci so uživali v plezanju bolderjev in veselo rajali s sovrstniki. Za nagrado jih je obdaril še Dedek mraz in skupaj smo zaključili letošnji otroški plezalni program. Se vidimo drugo leto. Po otroških nastopih so se na steni pomerili tudi odrasli plezalci in razmigali svoje telo, prebudili duha in skupinsko navijali za najboljše tri finaliste, ki so prikazali pravo atletsko plezanje in atraktivne skoke. Več o plezalnih vragolijah si lahko ogledate v galeriji.

Srečno in aktivno v novo leto vam želi celotna ekipa PAK! 

V soboto smo se v lepem številu že navsezgodaj zbrali v Armeškem. Medtem ko se je na sončni strani tekom dneva zamenjalo nekaj ducatov plezanja željnih (tečajnikov raznih šol, otrok, plezalnih parov iz Slovenije in Hrvaške), kar samo priča o priljubljenosti našega plezališča, smo na zadnji, severni in senčni strani plezališča člani PAK-a urejali/preurejali smeri in podnožje stene. V akciji z naslovom "The north face - Armeško 2017" smo bili pod poveljstvom novopečenega opremljevalca Bojana Zorka razdeljeni v dve delovni enoti, in sicer: 

- Vrtalci: Nastale so 3 nove smeri, še 3 so v procesu preopremljanja. Porabili smo 16 svedrovcev. V vseh novih smereh so po štirje, četrta smer še čaka na peti svedrovec. Delo se je predčasno zaključilo zaradi prazne baterije za vrtalko. Skupino so sestavljali opremljevalci Bojan Zorko, Arno Koštomaj, Andrej Trošt in Mitja Kolman.

- Ravnalci: narejenih oz. utrjenih je bilo nekaj 7 ravnih teras za varovanje in podrtih nekaj dreves. Naredili smo tudi poti, ki pa še niso v celoti utrjene. Celotna okolica je sedaj veliko bolj prijazna. Opravljeno je kvalitetno delo. Sodelovali so: Grega Cerjak, Matjaž Kužner, Igor Dular, Boštjan Prosenik, Val Medved, Samo Šmajgl, Nejc Pozvek, podpret nas je prišla tudi Martina Lapuh.

Pohvale gredo vsem udeležencem in podpori. Potrebna pa bo gotovo še kakšna akcija, da se dela v celoti zaključijo. Vabilo bo, seveda tudi javno, objavljeno - vsaka pomoč je dobrodošla;)

Kajetan Voglar je na državnem prvenstvu v Slovenski Bistrici plezal borbeno. Zanesljivo je plezal do napake, ki ga je stala zdrsa. Smeri so bile težke od samega začetka in niso dopuščale nobenih napak. Dosegel je 8. mesto. Čestitamo. 

Iz Peruja so se včeraj znova oglasili naši fantje. Vsi so srečno prispeli v Huaraz, ki ga jutri tudi zapuščajo. Na zadnjem izletu v gore so poskusili z vzponom na zahteven vrh Copa (6188 m). Ponoči so se na višini pribl. 5300 metrov znašli v zahtevnem labirintu razpok, se iz njega uspešno rešili, nato pa bili prisiljeni zaradi poslabšanja vremena končati svoj vzpon nekje blizu vrha na višini (po GPS) ca. 6080 metrov.

Fantom čestitamo za opravljene vzpone. Vsi so bili prvič na odpravi v tako daljnje gore - domov se gotovo vračajo bogatejši za nepozabne izkušnje in doživetja. Se že veselimo druženja z njimi na ferajnu.

Srečno pot domov.

Naši zlati dečki so v minulih dneh/tednih kompletno prenovili osrednji plezalni objekt Posavskega alpinističnega kluba - balvansko steno v MC Krško. Akcijo je vodil Ambrož Novak, ostali pa smo prispevali po najboljših močeh z različnimi zadevami. Pri čiščenju oprimkov so zvesto sodelovali naši najmlajši, pri barvanju predvsem Jernej Kastelic in Albin Pečnik, pri vijačenju oprimkov nazaj na steno pa je levji delež odnesel Rok Molan. Hvala še vsem neimenovanim, ki ste prav tako prispevali k naši lepši bodočnosti. Znova smo pokazali, kaj zmoremo, ko gre zares.

Ob tej priliki se zahvaljujemo našim podpornikom, ki so omogočili nekaj tisoč evrov vrednen projekt, temelječ na ramenih številnih prostovoljcev. Škoda le, da večtedenskega celodnevnega garanja ni prišla pogledat Komisija za šport Občine, ki nas prav tako podpira ...

Peter Sotelšek in Mitja Kolman v Peruju nadaljujeta po zastavljenem planu. Po Urusu in Tocclaraju sta stopila še na 5750 metrov visok, lažje pristopen vrh Pisco, ki ga je v zgodovini že tlačila noga skoraj ducata Posavcev. Po hitrem vzponu in sestopu sta se pridružila Andreju in Binetu v Huarazu, kjer zbirajo moči in ideje za zadnji teden v gorah.

Srečno!

Medtem ko sta Peter in Mitja odrinila na Pisco, sta se v dolino utrujena vrnila Andrej in Bine. Kljub številnim zdravstvenim (prebavnim) težavam, ki so botrovale izčrpanosti, sta uspela strniti vrste in zbrala moči za vzpon preko 750-metrske granitne stene pettisočaka La Esfinge. Steno sta preplezala po klasični smeri. Več informacij še pričakujemo. Gre za lep odpravarski dosežek in novo odlično zgodbo našega alpinizma. Čestitamo!

Znova smo prejeli pošto iz Peruja, kjer gre fantom vse po načrtih. Po nekaj začetnih zdravstvenih težavah, so se zadeve uredile. Po aklimatizaciji sta Peter in Mitja krenila v dolino Ishinke in se povzpela na 5495 metrov visoki Urus, po dnevu počitka pa dostopila do izhodiščnega tabora za Toclaraju. Ob siju lune sta v drugem delu noči opravila večji del vzpona in prišla na vrh 6034 metrov visoke gore malce po sončnem vzhodu. Sledil je zahteven sestop v slabem vremenu s sneženjem in nizkimi temperaturami. Fanta sta se še isti dan srečno vrnila v Huaraz. Čestitamo!

V tem tednu sta pod steno Esfinge odšla Bine in Andrej - držimo pesti. Peter in Mitja se odpravljata naproti še enemu klasičnemu cilju, gori Pisco. Z veseljem pričakujemo nove informacije.

Srečno, fantje!

Sinoči so se prvikrat z one strani Luže javili naši odpravarji. Vsi so v dobri kondiciji, nekaj malega težav jih seveda ni zaobšlo. Medtem ko sta Pero in Mičo že v dolini Ishinke in najbrž že na njunem prvem pettisočaku Urusu, se Andrej in Bine vplezavata v okolici Huaraza. Utrinki z njihovih poročil pa so sledeči:

Peter: Včeraj šli pod goro Churup do višine 4800m,jezero na 4400m. Danes z Mičotom odrineva proti dolini Ischinka. Rada bi se povzpela na Urus in Tocllaraju.

Andrej: Javljamo se iz Huaraza. Prvi dan smo si ogledali mestni vrvež in se za aklimatizacijo povzpeli na 4400 nad prelazom Callan Punta. Drugi dan smo šli pogledat Laguno Churup in še malo naprej do 4800m. Danes pa sta šla Peter in Mičo v Dolino Ischinca in jutri greta na Urus. Midva z Binetom sva plezala v plezaliscu blizu Huaraza. Jutri greva plezat pa na planoto Hatunmachay. Pocutimo se vredu, največ težav sem imel jaz z glavobolom in kratkotrajno vročino. Lep pozdrav vsem v Slovenijo.

Alpinistična šola, ki je z delom pričela pred nekaj tedni, ima za seboj že preko 20 ur prakse. Med Zeleniškimi špicami, ki smo jih obiskali pretekli teden, in PAKlenico, kamor se odpravljamo v tem tednu, je bil čas za vaje v Armeškem. Izdelava sidrišč, zabijanje klinov in nameščanje premičnih varoval so bile glavne teme minulega nedeljskega dopoldneva. 5 fantov in 2 nadzornika smo se odlično ujeli in se dobro pripravili na izzive, ki nas čakajo.

Sezona umetnih plezalnih sten se počasi zaključuje in tako smo na zadnjih vadbah otrok priredili zamenjavo vlog. Starši so se preizkusili v navpičnicah, kjer sicer vadijo njihovi otroci, slednji pa so se čas izkoristili za sladoled in športne igre na prostem. Najbolj množično so se odzvali Brežičani, ki smo jih pod vročo brežiško velikanko zaradi silne gneče komaj še uspeli obladati;)

Vsem udeležencem krožkov, njihovim staršem in spremljevalcem, prav tako tudi vsem vaditeljem, se najlepše zahvaljujemo za uspešno izpeljano sezono, ko smo se v Brestanici, Brežicah in Sevnici družili v rekordnem številu. Preživite lepo poletje, jeseni pa se znova vidimo pod steno;)

Na Veliki ponedeljek leta 2017 je naš mladi as Aljaž Motoh, ki je pred kratkim postal polnoleten, še bolj trdno zakorakal na pota desete plezalne stopnje. V Kotečniku je, po lanskih neuspelih poizkusih, letos zelo hitro opravil s smerjo Impulz. Velika klasika sektorja Oboki nosi oceno 8a/a+, bilo pa je že nekaj predlogov za povišanje te ocene. Ne glede na to: gre za lep dosežek mladega športnika, "osebni rekord", ki (glede na to, da Aljaž trenutno ni bil na najvišjih plezalnih obratih) zagotavlja, da fant še ni rekel zadnje.

Čestitamo in se veselimo z njim. Vsa čast!

Pa smo šli, v Švico. Pogledat, če je res lepo. Prelepo za nas Posavce, ki smo navajeni bolj nizkih hribov. Super izkušnja, dobra aklimatizacja, kondicijska tura in čudoviti razgledi na ledene in zasnežene vršace. O poteku ture in podrobnostih ne bi izgubljal besed, naj povedo slike. Vsekakor pa se v Švico še kdaj vrnemo. 

Fotogalerija.

V soboto, 8.4. se je v Vojniku odvijalo državno prvenstvo za osnovne šole. Na tekmo so se kvalificirali štirje naši tekmovalci.

V kategoriji mlajših deklic sta naše barve zastopali Ajda Graj in Eva Košenina. Eva je prvo smer odplezala odlično in je bila po prvem krogu na 3. mestu, a žal se je v drugi smeri malo "zaplezala" in tekmo končala na 9. mestu. Ajda pa je naredila ravno obratno, v prvi smeri je imela nekaj težav, nato pa v drugi smeri popravila vtis ter se dotaknila vrha. Zasedla je pohvalno 8. mesto. 

Naš Sevniški predstavnik Anže Božič pridno nabira tekmovalne izkušnje, obe smeri je odplezal dobro in na koncu zasedel 21. mesto.

Edina naša predstavnica pri starejših deklicah Nuša Krajnc, je svoj tekmovalni dan začela ob 13:00 in je plezala kot prva. Po prvi smeri je bila na 16 mestu. V drugo je plezala še boljše in ji je zmanjkal le kakšen gib za še boljšo uvrstitev, tekmo je končala na 17. mestu. Čestitke vsem tekmovalcem!

V petek, 24. marca 2017, je v MC Krško zasedal Zbor članov Posavskega alpinističnega kluba. V prvem delu so bila predstavljena, obravnava in sprejeta poročila predsednika, blagajnika, načelnikov za alpinizem in športno plezanje ter Nadzornega odbora. Sledila je obravnava in sprejetje manjših popravkov klubskega statuta, nato pa še volitve novega vodstva. V prihodnjem 4-letnem mandatu bo klubu še naprej predsedoval Nejc Pozvek, blagajničarsko mesto je prevzela Tjaša Trošt, člani Izvršnega odbora pa so še Sandra Voglar, Peter Sotelšek, Andrej Trošt, Miha Kozmus in Jernej Špiler. Nadzorni odbor sestavljajo Matej Zorko, Mitja Voglar in Gorazd Pozvek.

Po skupščini smo z velikim veseljem odprli naš novi bilten, po mnogih letih znova v formatu A4. To je bil čudovit uvod v večer, ki nam ga je polepšal Andrej Sotelšek s predavanjem o svojih plezalnih začetkih, odpravah, predvsem pa o pustolovščini na Madagaskarju. Kot se za skupščinsko zasedanje spodobi, ni manjkalo dobre hrane in veselega razpoloženja.

Nekaj utrinkov je zabeležil Gorazdov mobitel.

Prijetno marčevsko vreme in želja po skalnem plezanju naju je z Binetom zvabila v neobljudene pakleniške stene. Letos sva plezalno formo začela skupaj graditi v primorskih plezališčih in tako je na vrsto prišla tudi Paklenica in Rumeni strah. Precej popularna, fotogenična, atraktivna smer, ki poteka po rumeni skali v osrednjem delu Anića Kuka. Tudi ime smeri je pravšnjo, saj te ob pogledu nanjo resnično postane strah. A le dokler se z njo ne spopadeš, potem stvari stečejo in strah izgine. Težave so skoncentrirane v dveh raztežajih, prvem ocenjenem 7a in najtežjem ocenjenem 7c. Ostala plezarija je lažja. Bine se je odlično izkazal in ključna raztežaja splezal na RP v drugem poskusu. Meni pa je najtežji raztežaj povzročal preglavice tik pod vrhom, kjer mi je za las zmanjkalo, da bi imel 7c v žepu. Ampak važna je pot, cilj pa še vedno nosim v sebi. 

V steni sva imela celo privilegij, da sva lahko opazovala velemojstra Luko Krajnca v navezi z Igorjem Čorko, ki je napadal Spomin, kar bo prva prosta ponovitev in najtežja smer v Paklenici, z oceno 8c. Svaka čast Luka. Preden sva z Binčom zaplezala v lažji svet, sva bila s strani sosedov povabljena na večerni klepet, ki sva ga z veseljem sprejela. V družbi najboljših sva listala čisto nov plezalni vodnik Paklenice in izmenjala nekaj plezalnih informacij za naslednji dan. Radovedno sem vprašal Čorko, če je kdo videl letošnji skalni podor v Aniča Kuku. Igor je odkimal in rekel: "Niko, ni bio tam", in v smehu nadaljeval: "pamtiš tisto drvo u Mosoraški?", pokimam in Čorko nadaljuje: "e, sat ga nema!", vsi planemo v smeh. V mislih pa si kar predstavljam kako je več kot 20 metrska skalna luska s pospeškom zgrmela čez 350 metrsko steno in povzročila pravo razdejanje, eksplozijo. Naslednje jutro sva še pred napovedanim poslabšanjem vremena v ritmu "The show must go on" še enkrat zdrvela čez Aniča Kuk. Vreme je zdržalo in lepo sva zaključila najino plezalno uverturo v Paklenici.  

Fotografije v galeriji

Naša člana sta bila na sprejemu pri županu občine Krško, ki se je odvijal v polni dvorani KDK v petek, 3. 3., nagrajena za odlične športne dosežke v minulem letu. Oba sta namreč dosegla kategorizacijo po merilih OKS in sicer Aljaž mladinski in Nejc mednarodni razred. Na prireditvi so ju spremlajli nekateri klubski prijatelji, Sandra je poskrbela tudi za fotografije, mediji pa so poročali naslednje ...

V obrazložitvi prejema nagrade je zapisano sledeče:

Aljaž že leta navdušuje s svojim plezanjem in je po odlični tekmovalni sezoni 2014 v letu 2015 in 2016 uspehe dosegal predvsem v skalnem plezanju. S 16. leti je postal eden mlajših posavskih plezalcev (in šele 6. zapovrstjo), ki je uspel preplezati smer z oceno 8a, ki pomeni svojevrstno prelomnico v karieri vsakega plezalca. Uspeh v več smereh podobne težavnosti je razlog, da je Aljaž že drugo leto zapored športnik mladinskega razreda pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Aljaž je v letu 2016 tudi uspešno nastopal v državnem prvenstvu med kadeti – na vseh tekmah v težavnosti se je uvrstil v finale najboljše peterice.

Nejc je po zaslugi izjemnega leta 2015, ko je znotraj ene sezone uspel preplezati raznolike alpinistične izzive, pridobil status vrhunskega športnika mednarodnega razreda po merilih Olimpijskega komiteja Slovenije. V letu 2016 je ta status potrdil z odličnimi skalnimi vzponi in redkimi ponovitvami zahtevnih smeri v severni steni Vršaca in južni steni Marmolade. Vrhunec sezone je predstavljala 1200-metrska smer 9. stopnje v severozahodni steni tritisočaka Civette. Vse vzpone je opravil v navezi s stalnim soplezalcem, Mariborčanom Andrejem Grmovškom, večkratnim najboljšim alpinistom Slovenije. Nejc je tudi eden redkih posameznikov, ki je status vrhunskega športnika pridobil v dveh različnih disciplinah (športnih panogah): v mlajših letih v športnem plezanju, zadnja leta pa v alpinizmu.

Za vikend, 11. in 12. februarja, smo se, kot sedaj že vsako leto, zbrali na Vršiču in obnovili manevre zimske alpinistike. Posebnost letošnjega izobraževanja je bilo obnavljanje oz. prikaz znanja ledeniške naveze in reševanja iz ledeniških razpok.

Predskupina je že v petek preverila teren in za vadbišče izbrala čistino nad TNP hiško na Vršiču. Prva skupina je z delom pričela ob 9. uri, okoli 11h pa se je pridružila še druga. Sprva smo ponovili splošno znanje o snegu in plazovih, preverili razmere, iskali ponesrečence v plazu, nato pa se popoldne lotili varovanja in spustov v snegu. Slabša komunikacija med vodji je poskrbela za popoldanski dodatek pri iskanju žoln, na koncu pa smo zbrali energijo še za prikaz ledeniške naveze in zahtevnejšega manevra - reševanja iz ledeniške razpoke. Sledila je večerja v Erjavčevi koči, njej pa še alpinistični krst štirih novih pripravnikov, ki so ob sprejemu pripravili tudi odličen program.

Drugo jutro smo v več skupinah, peš in na smučeh, zagrizli na Mojstrovke in uživali v čudovitem dnevu in razmerah.

Izobraževanje je, kljub ne najboljšim snežnim razmeram in nekaj luknjah v organizaciji, uspelo. Verjamem, da je bilo prikazanih in videnih veliko poučnih stvari, predvsem pa smo vsak pri sebi lahko opazili še veliko možnosti za napredek in boljši pristop k delu oz. k izobraževanju. Na snegu se znova srečamo drugo leto. Že čez nekaj mesecev pa, pred poletno sezono, ponovimo letno alpinistično tehniko.

Fotografije vikenda že lahko vidite v galeriji na klubski spletni strani.

Evo ga le, slap Bojanca je tudi lepo narejen za ledno plezanje. Preplezan včeraj v dobri družbi.

V nedeljo, 15.01.2017 smo se odpravili proti Logarski dolini, da splezamo kakšen zaledeneli slap ali dva. Po parkiranih avtih na izhodišču smo se odločili najprej za Reberski graben in nato za slap Raztočnik. Led je bil še kar dober, vendar je od obeh kapljalo, saj temperature zadnjih par dni niso bile pretirano nizke. Plezali smo v dveh navezah. V prvi sta bila Peter in Mitja. V drugi pa Goran, Gregor in Miha.
Lepo izkoriščen dan smo zaključili v Mozirju, kjer smo se pošteno najedli in odžejali.

V petek, 23.12.2016 je v Brestanici potekalo tradicionalno srečanje športnih plezalcev. V prvem delu programa so plezali otroci, ki se jih je zbralo preko 40. Lepo je bilo gledati majhne plezavčke, ki so nasmejanih lic plezali kot pajki. Sledil je nastop sevniških mažoretk, potem pa nas je obiskal Dedek Mraz. Otroci so bili čez leto pridni, zato so prejeli darilca in diplome za udeležbo na plezalnem zaključku leta. Pester program se je nadaljeval s plezanjem za odrasle, razpoloženje se je stopnjevalo vse do finala, v katerem so za navdušenje poskrbeli trije mladi asi Aljaž, Rok in Kajetan. Seveda je bilo poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo, tako da je bilo vzdušje ob dobri glasbi prav spektakularno. Hvala vsem za organizacijo in srečno novo leto vsem PAKovcem in stalim simpatizerjem. 

Vabljeni k ogledu galerije. 

Petkov večer, 25. 11., je bil namenjen obujanju spominov, druženju plezalske bande in tudi praznovanju - naš nestor Arno Koštomaj je v novembru naložil častitljivih "6 planik", kakor smo dejali ob predaji torte. Počaščeni smo, da je Arno z nami podelil številne izkušnje od svojih začetkov do danes, k obujanju zgodb pa so pripomogli tudi njegovi plezalski tovariši, od katerih smo bili še posebej veseli obiska tistih, ki so to počeli že sredi 80-ih let prejšnjega stoletja: Hinko Uršič, Miran Pribožič in Marjan Zver. Nič manj zabavne niso bile zgodbe predstavnikov generacije poznih 80-ih in 90-ih let, ki pa večina pleza še danes - Danica Pozvek Vidmar in Gorazd Pozvek, Sandra Voglar, Sandi Vegelj, Peter Sotelšek in Rok Levičar so vsak dodali svoj kamenček v mozaik Arnovega izjemnega plezalskega opusa. Za ovekovečenje večera je poskrbel Andrej Trošt, za pogovor z Arnom in organizacijo pa Nejc Pozvek.

Čustev poln večer se je zaključil v zgodnjih jutranjih urah. Veseli smo bili veselja in iskrenega nasmeha našega najstarejšega alpinista in mentorja vsem plezalskim generacijam Posavja.

V soboto, 22.10.2016 je v Slovenski Bistrici potekalo državno prvenstvo v športnem plezanju. Kot običajno sta nas na tekmi zastopala naša asa Aljaž in Kajetan.

Kajetan dobro napreduje in iz tekme v tekmo bolje pleza. V soboto je dosegel pohvalno 11. mesto. Aljaž je s prvo smerjo opravil odlično, zasedel je tretje mesto, a žal mu je ponovno v finalni smeri malo spodletelo in je tekmo zaključil na še vedno odličnem 5. mestu. Bravo fanta!

V soboto, 15.10.2016 se je v Tržiču odvijala težavnostna tekma državnega prvenstva v športnem plezanju. Naše barve sta zastopala Kajetan Voglar in Aljaž Motoh.

Kajetan je plezal dobro, a pri drugem detajlu smeri mu je zmanjkalo malo inovativnosti, kjer je zaključil nastop in dosegel 14. mesto.

Aljaž se je v prvo smer podal suvereno in je kljub manjšim težavam pri vpenjanju dosegel odlično 3. mestu in se tako uvrstil v finale. Finalna smer pa mu je povzročala kar nekaj preglavic in mu prehitro izpila moči. Kljub temu je Aljaž osvojil odlično 6. mesto v kategoriji kadetov.

Obema tekmovalcema vse čestitke in pohvale! 

Na osnovni šoli Raka so v Tednu otroka organizirali popoldanske delavnice za učence. Med ponujenimi aktivnostmi je bilo tudi šporno plezanje na steni v telovadnici osnovne šole. Člani Posavskega alpinističnega kluba smo se odzvali vabilu šole in v četrtek, 6. 10., organizirali plezalni del delavnic. Ob 16. uri smo se v telovadnici osnovne šole zbrali člani ekipe v sestavi Nika Pavčnik, Grega Miklič, Samo Šmajgl in Jernej Kastelic ter najprej pripravilli steno za varno plezanje. Urediti je bilo potrebno sidrišča in napeljati vrvi za plezanje z varovanjem od zgoraj. Ob 16.30 so se delavnice pričele. 51 otrok je bilo razdeljenih v 5 skupin, ki so se imenjevale na petih postajah. Učenci so se z navdušenjem spopadli z novim izzivom in vsi do zadnjega pogumno zakorakali v svet vertikale. Delavnice so trajale do 18. ure.

Jernej Kastelic

Pred prihodom jesenskega vremena, sta se načelnika skupaj z ženama in otroki, odpravila na multišportne priprave na primorsko sonce v zaliv Baške. Bazni tabor je bil kamp Zablaće, od koder so vsakodnevno potekali jutranji marši in pobegi v baščanske hribe. Mesečev Plato je bil najbolj oblegana točka za dva neokrutljiva načelnika na kolesih. Spusti po gorskih stezah in cestah so bili podobni eksplozivnemu izmečku, ki ga izstreli starobaščanski vojničar. Ko so ovce to videle in slišale so nevedoč kaj se dogaja, poskakale v grmovja in brezna. Doza adrenalina je držala cel dan, zato smo se šli tudi kopat in seveda plezat. Otroci so imeli v baznem taboru svoja prostrana igrišča, kjer so ustvarjali raznorazne potičke in kugljice. Žene pa so skrbele za red in disciplino, pa tudi kuhale so odlično. Za varnost je skrbel štirinožničar Dač, nočno družbo pa sta nam delali podgana z dolgim repom in miš s črnimi očmi. Teden je minil bliskovito hitro in zdaj smo spet doma.

V sklopu Evropskega tedna športa je v organizaciji Športne zveze Krško potekal projekt predstavitve športnih društev po osnovnih šolah občine Krško, ki smo se udeležiti tudi člani Posavskega alpinističnega kluba. Predstavitve so potekale med 13. 9. in 16. 9. 2016, namenjene pa so bile učencem prve triade osnovnih šol. PAK smo zastopali Jerca Miklič, Sandra Voglar in Jernej Kastelic, predstavili pa smo športno plezanje, oglaševali klub in vabili nadobudne plezalce na krožke v Brestanico in Brežice, kjer jih za osnovnošolce organiziramo že mnoga leta. Zaradi časovnih omejitev in večjega števila udeležencev v vsaki skupini, smo sestavili hitro predstavitev našega športa in otrokom omogočili plezanje z varovanjem od zgoraj.

V torek, 13. 9., sva Jerca in Jernej opravila predstavitev na OŠ Senovo, kjer so poleg senovških učencev predstavitvi prisostvovali še učenci OŠ Brestanica in OŠ Koprivnica. Predstavila sva potrebno opremo in potek športnega plezanja, učenci pa so se, varovani od zgoraj, lahko preizkusili v plezanju na drevo. Predstavitve so potekale med 8. uro in 12. uro.

V sredo, 14. 9., sva na OŠ Krško predstavitve izvedla Sandra in Jernej, zaradi večjega števila klubov in učencev pa so bile časovne omejitve še bolj rigorozne, tako da sva bila primorana predstavitev kluba in športa opravljati med samim plezanjem otrok. Na razpolago je bila manjša stena v telovadnici šolske športne dvorane. Predstavitve so trajale od 8. do 12. ure.

Jerca in Jernej sva predstavitev kluba zaključila 16. 9. na OŠ Podbočje. V Podbočju so se domačinom pridružili še učenci OŠ Raka. Ponovno sva predstavila vse pripomočke in postopke, povabila učence na krožke, plezanje pa sva uredila po kovinski konstrukciji na zunanji steni šolske telovadnice. Predstavitve so tudi tu potekale od 8. do 12. ure.

Jernej Kastelic

Na državnem prvenstvu v balvanskem plezanju na Logu sta Aljaž in Kajetan, pokazala, da sta iz pravega testa. Aljaž Motoh je v kategoriji kadetov od osmih balvanov preplezal štiri balvane, dosegel tri cone in si z lepim plezanjem priboril 5. mesto. Pri starejših dečkih pa je Kajetan Voglar prvič nastopil na tovrstnem tekmovanju in se dobro odrezal. Preplezal je štiri balvane v prvem poskusu in dosegel dve coni, kar mu je prineslo 12. mesto. Oba naša tekmovalca sta zadovoljna s plezanjem in si zaslužita vse pohvale!

Letos smo v Dolomitih feratali, plezali, hribolazili in fotografirali. Vreme nam je lepo služilo, čeprav brez dežja in mraza ni šlo. Najbolj sem užival s Tjašo v navezi v dolomitski vertikali. Splezala sva Dibonovo smer (V+, 300 m) v Torre Grande del Falzarego. Zabijala sva tudi kline v pravi dolomitski klasiki Via Priolo (VI, 310 m) v Pilastro Ovest v Lastonih di Formin. Okusili smo tudi kraljevske ferate, in sicer smo splezali po ferati Giuseppe Olivieri na Puno Anno in naprej po ferati Gianni Aglio na Tofano di Mezzo (3225 m). Ni nam ušla tudi ferata Lipella na Tofano di Roses (3244 m). Povzpeli smo se tudi na kortinškega razglednega osamelca Col Rosa (2166 m) po izpostavljeni športni ferati. Za vrhunec ferat sva se s Tjašo med snežinkami spopadla še s »Tomisellijem« in osvojila Punto Fanes Sud (2980 m).

Z otroci smo osvajali planinske koče in jezera, še posebej smo bili ponosni na rifugio Faloria (2120 m), rif. Vandelli pri jezeru Sorapiss (1926 m) in rif. Croda da Lago (2046 m). Premagali smo tudi viruse, prehlade, bruhanje, vročino in drisko. Otroke pa smo podkupovali s kepicami čokoladnega sladoleda. Migali in uživali smo Trošti z nono in nonotom. Za nagrado po napornem hribolazenju smo se pred iztekom dopusta vrgli še v naše slovensko morje, potem pa odšli domov pobirat krompir:)

Jernej Špiler, Miha Kozmus in Grega Cerjak so danes, 4. 8., sredi dneva (po lokalnem času) osvojili najvišji vrh Irana, ognjenik Mount Damawand.

PAKovci jim od srca čestitamo in želimo še naprej prijetno potovanje po Perziji.

V sredo, 20.7. sva se z Matom zapeljala v Logarsko in se pognala v S steno Planjave. Smer Gradišnik - Ogrin (V-/IV, 700 m) in Dular - Juvan v Glavi (VI, A1/V, 200 m). Prvih 6 cugov sva se varovala potem pa prišla v lažji svet, kjer sva solirala vse do vstopa v drugo smer. Prvi cug v drugi smeri je bil spet moj, najtežjega pa je splezal Mato, brez potrebnih "frendov", ki sta bila za mojim pasom. Klin gre tudi v poko med staro leseno "kajlo" in skalo, ki ga nisem mogel dobite ven. Smer je krušljiva in zanimiva, saj je potrebno skozi celo smer iskati najlažje prehode. Najlepši in hkrati najtežji del je v Glavi, kjer je skala kompaktna. Naporna tura, 14 ur od avta in nazaj.

V nedeljo, drugi dan potepanja po Julijcih sva se z Jernejem zapeljala na Vršič. Šla sva v severozahodno steno Male Mojstrovke in se zagnala v Kaminsko smer. Prvi raztežaj sem šel jaz in potegnil cug dlje kot po skici, tako sva imela eno menjavo manj. Špiler je bil na vrsti pri ozkem kaminu, kjer se je potrebno stiskati globoko v kaminu. Zraven po razbiti rampi pa sva opazila kline in plezala po varianti, ki se je izkazala za kar težko varianto, izgledalo pa je lažje kot v kaminu. V petem cugu, ko sem bil na vrsti spet jaz pa je bil najlepši del smeri, saj je kamin ravno prav širok, da lahko plezaš kot Spider-man :) Smer je bila polna prahu, šodra, naloženih skal, ki se jih ne upaš dotakniti, kamini so vlažni in padajoči kamenčki standard. Plezala sva še kar tekoče, največ sva se zamudila z orientacijo in jo z skupnimi močmi uspešno premagovala vse do vrha.

V petek, 8.7.2016 sva se z Binetom odpeljala v Dolomite, v dolino Zoldo, kjer je bilo najino izhodišče za napad na steno Rocchetta Alta di Bosconero (2309 m). Zbudila sva se ob štirih zjutraj in padal je rahel dež ter podile so se megle po dolini. Za trenutek sva počakala, potem pa s hitrim maršem prepolovila čas dostopa, ki je označen na planinski tabli za Rifugio Bosconero (1457 m). Najin cilj dneva je bila  600 metrska klasika (VII+) z imenom K.C.F., ki sta jo leta 1970 preplezala R. Braumann in J. Vehse. V isto smer je tik pred nama vstopila trojna italijanska naveza, tako da sva za eno uro prestavila najin štart. Med tem so se tudi oblaki razkropili in začel se je vroč poletni dan. Po »metanju« kamenčka je plezarijo začel Bine. Plezala sva izmenično in kmalu dosegla trojico. V družbi zgovornih Italijanov, smo en za drugim premagovali zajede, previse, poke in razčlenjene plate. Skala je bila kompaktna in dobro razčlenjena, izpostavljenost pa ni popustila vse do izstopne police. V steni smo plezali dobrih sedem ur. Zadovoljstva na vrhu nismo skrivali, še bolj sproščeno pa smo pri koči nazdravili in se osvežili s pijačo obogateno s hmeljem. Družba Italijanov je popoldne odšla v dolino, naju pa je čakala »pasta bolognese«, sončni zahod in priprave še na eno plezarijo naslednjega dne. Najin nedeljski cilj je bila klasična, 650 metrska smer (VII-), ki je dobila ime v spomin slavnemu kortinškemu alpinistu Albino Michielli - Štrobel. Preplezali so jo leta 1954 (B. Menardi, L. Lorenzi, S. Lorenzi, L.G. Zardini). Omenjena smer spada med velike dolomitske klasike, saj gre za kompleksno plezanje v izpostavljenih previsih, počeh in zajedah. Za smer sva potrebovala sedem ur in pol. Ob sestopu so se že nabirali nevihtni oblaki in grmenje naju je spodbudilo, da sva tekla v dolino. Na koncu pa od nevihte ni bilo nič, le nekaj kapelj naju je pospremilo domov. Preživela sva super vikend, se dobro naplezala in si nabrala novih izkušenj.

V soboto, 11.6.2016 se je v Šmartnem pri Litiji odvijala prva tekma v Državnem prvenstvu v težavnostnem plezanju. Tokrat je našemu rednemu tekmovalcu, Aljažu Motohu, delal družbo novinec Kajetan Voglar. Aljaž je pri kadetih kvalifikacijsko smer odplezal brez napak in se uvrstil v finale. Pri finalnem nastopu pa je imel nekaj smole z vpenjanjem kompleta, pri čemer je izgubil preveč moči za še boljšo uvrstitev. Zasedel je odlično 5. mesto.

Kajetan, kot starejši deček je plezal sprva tekoče in brez večjih težav, tudi na mestih, kjer so imeli mnogi težave, nato pa je na prehodu v previsnejši del smeri nepričakovano zaključil svoj nastop. Z večjo mero samozaupanja in z manjšo tremo bi Kajetan nedvomno priplezal več. Vsekakor je bila to dobra izkušnja zanj. Dosegel je solidno 14. mesto, kar je dober rezultat, upoštevajoč, da je zaradi bolezni izpustil nekaj treningov. 

Obema tekmovalcema čestitamo!  Bravo Aljaž in bravo Kajetan!

V nedeljo, 5.6.2016 se je v Log-Dragomeru odvijalo državno prvenstvo v balvanskem plezanju. Naše barve je zastopal Aljaž Motoh, ki je nastopil v kategoriji kadetov in si priplezal 5. mesto. Svoj nastop je pričel zelo suvereno, na koncu pa je zbral kar šest od osmih vrhov. Preplezal je šest balvanov, pri enemu mu je pod vrhom zmanjkalo časa, pri zadnjemu pa ga je neprevidnost stala boljše uvrstitve. Aljaž je bil s plezanjem zadovoljen, želel bi si le nekaj več časa pri plezanju, kar bi pozitivno vplivalo na končni rezultat.

Krožek osnovnošolcev v Brežicah je v šolskem letu, ki se izteka, zaživel v novi podobi, z novimi pristopi in novim vodstvom. Številne nove ideje so se obrestovale v velikem obisku otrok in njihivem zadovoljstvu. Prav takšen je bil tudi zaključek, ko smo se pod brežiško velikanko zbrali vsi sodelavci, krožkarji in tudi starši. Skoraj 50 nas je v sproščenem vzdušju sodelovalo v povzetku številnih iger, ki so se odvijale tekom leta. Čudovit dveinpolurni dogodek smo zaključili s podelitvijo diplom in nagrad našim mladim plezalcem, ki so vse leto vztrajali in napredovali na plezalni steni in pod njo. 

Prijetne (zaslužene) počitnice želimo in nasvidenje znova ob koncu septembra.

Ena zadnjih tur spomladanske šole ŠP.

Zborno mesto nedelja, ob 8.30, na kavici v kafiču pred Mercatorjem v Boštanju, je že klasika, na tečaju je vendar 6 "seunčanov". In smo se odpeljali, skozi Celje, mimo Žalca, skozi Šešče (pomembna g - točka, sploh včeraj popoldan), Matke, in parking na križišču pod kmetijo Baloh. Kam smo šli? Plezališče Kamnik. Četica je odkorakala v strm hrib... so že jamral za mano: 1 uro tkole? Skoraj pol ure pa res. Čist zmatrani prišli do stene, malega Zeca je pridno prinesel Leon, se bo morala mami Kaja mal bolše začet ubuvat: šminka - "olstrake" so za v mesto, dobri podplati pa za hude dostope. Skalce smo obdelovali dobrih  6 ur. Splezali vse, kar smo lahko, vse do 6a+, ha?!
Vmes je mali Zec malo le pogrešal varne roke velikega Zeca, samo kaj, če ga še priklicat nismo mogli. Je "mama" vse poštimala, dete je zaspalo in lahko smo ponovno v miru plezali. Nekako se je potemnilo, približevati se je začel črn oblak in zbežali smo proti avtomobilom. Eni, tapametni, po poti, tastare pa složno direkt po šavju in grabnih za našim edinstvenim najstnikom Borutom. Super je ženskice, a ne? Sva poslušali. Mokri od švica, saj dežja valjda ni bilo, smo se naložli v atomobile in za Škafarjem. Adut je rekel do prve domače oštarije. In glej ga zlomka: V soboto sta bila z Rebeko na dveh ohcetih, prišla zjutraj direkt v Kamnik, na poti domov iz plezališča, pa v prvi vasi Šešče našla pir in futr free, ustavlia direkt na Šmrkl fantoušni, še včerajšnji seveda. Ni kaj, obvladata. Pivo je teklo, jeger, smo se kar zlili z domačimi pubeci. Sama pa sem si prislužla še eno šeško klobaso (Kmetija Kač - Šešče). Dan je bil res bogat, tečajniki pa od včeraj naprej napeti čakajo izpitne ure. . Valjda se še bolj kot prakse, bojijo teorije. Sploh niso resni?! Nejc, pomagaj!

Galerija.

V soju zvezd smo se v petek odpravili na obisk k Valentinu Staniču. Toplo vreme je botrovalo, da se je snežna podlaga predirala in plazovi so nas opozarjali, da razmere niso ravno idealne. Največje veselje je bilo bivakiranje z razgledom, kjer mi je družbo delala svetla luna. Ostali štirje so noč prespali v zimski sobi. Jutro je bilo toplo, tako da se nismo dolgo martinčkali na soncu, ampak raje odsmučali v dolino. Smuka je bila presenetljivo dobra, kjlub visokim temperaturam, se je dalo po mokrem snegu lepo zavijati. Na koncu smo bili vsi istega mnenja, da je bila letošnja zadnja smuka prava uživancija.  

Pet naših finalistov se je v soboto, 9.4.2016 borilo v previsih in težkih smereh v Vojniku na osnovnošolskem državnem prvenstvu. Pri mlajših učencih in učenkah sta nastopila Jure Rupar in Latoja Drmaž. Jure je uspešno zastopal OŠ Artiče in se v obeh smereh dobro izkazal ter osvojil 13. mesto. Latoja je bila tudi odločna in vztrajala do konca, za OŠ Velika Dolina je priplezala 14. mesto. Pri starejših učencih in učenkah smo imeli tri predstavnike. Lina Buršič in Kajetan Voglar iz OŠ Jurija Dalmatina Krško ter Nuša Krajnc iz OŠ Adama Bohoriča iz Brestanice. Prva smer pri puncah je bila selektivna in nekoliko prezahtevna, zato sta tako Lina kot Nuša prehitro obviseli na "štriku", v drugi smeri pa sta se bolje izkazali. Nuša si je priplezala 25. mesto, Lina pa 29. mesto. Drugi predstavnik OŠ Jurija Dalmatina je bil Kajetan Voglar, ki mu je v prvi smeri odneslo noge in se je za las obdržal na eni roki. V drugi smeri mu je šlo bolje, dokler ni z rokami zgrešil pravo kombinacijo. Seštevek napak mu je odnesel medaljo, zato se je Kajetan moral zadovoljiti s 5. mestom. 

Vsem tekmovalcem čestitamo in naj jim bodo tokratne napake v poduk. Jutri je nov dan!  

Uživanje na belih strminah Zahodnih Julijcev in Zahodnih Karavank. Super razmere za tiste, ki so vstali zgodaj. Več v galeriji

Že dolgo se nismo domov vrnili s tremi medaljami. V bistvu ne pomnim, da sploh kdaj. Da pa sta dve od teh celo zlati, to pa je res velik ponos za naš klub.

V soboto, 12.3.2016, se je v Radljah ob Dravi odvijala tretja tekma Vzhodne lige. Klub je zastopalo 9 tekmovalcev. Med njimi je bila tudi Ina, ki je debitirala na tekmi.

Zjutraj so se naši najmlajši dobro odrezali, Sven je zelo borbeno odplezal prvo smer in je na koncu zasedel 18. mesto. Špela je bila v kategoriji mlajših cicibank 24. Vzporedno z mlajšimi cicibani in cicibankami  so plezali tudi starejši cicibani in cicibanke. V kategoriji starejših cicibank sta se borili Mija in Eva. Mija je zasedla 30 mesto, Eva pa je s suvereno predstavo prišla na stopničke in tako nasmejana domov prinesla bronasto medaljo.

V popoldanskem delu tekmovanja so se na steno podali še preostali člani kluba. V kategoriji mlajših deklic je plezala Ajda, ki je z nasmehom na obrazu tekmo končala na 9. mestu. Kajetan je v kategoriji starejših dečkov, z odličnim plezanjem v drugi smeri, prišel do prve zmage!

Pri starejših deklicah smo imeli dve predstavnici, Nušo in Ino. Nuša je ponovno pokazala, kakšna borka je in tekmo končala na 6. mestu, Ina pa je svoj debi končala na 16. mestu. Pohvala še najbolj za pozitiven pristop in veselje na obrazu.

Med kadeti je naše barve zastopal Aljaž in ni razočaral. Suvereno je preplezal obe smeri do vrha in se tako zavihtel do nove zmage.

Rezultati so vsekakor plod dobrega dela, zato čestitke vsem.

PAK

Prvi letošnji pršič je bilo treba preizkusiti, če ima pravo plovnost, mehkobo in svežino. Na čudovito soboto smo se trije navdušenci preganjali po pršiču v zahodnih Karavankah pod Trupejevim poldnem. 

Še iz moje strani, prilagam galerijo  kako smo se pod vodstvom strokovnjaka Klemna Volontarja naučili uporabljati plazovno opremo in iz prve roke izvedeli ogromno koristih in uporabnih informacij. Bilo je zelo poučno in zimsko obarvano.

Druga tekma V lige v Vojniku

Za nami je tekmovanje, ki je preseglo rekord udeležencev. Ob prijavi 311 otrok, jih je zdravstveno kar nekaj omagalo. Vendar je 292 plezalcev zanesljivo najvišja številka. K temu je doprineslo morda tudi dejstvo, da je ta tekma istočasno veljala tudi kot kvalifikacijska za Osnovnošolsko Državno prvenstvo, ki se bo aprila odvijalo prav tako v Vojniku.

Dan je našemu klubu prinesel prelepe rezultate. Smeri so bile dokaj plezljive, čeprav z nekaj mesti, kjer so si otroci delili mesta. Prvi trije v kategorijah pa so se kar lepo razvrstili. PAKovci so včeraj pokazali odločno plezaje, nič čakanja, vsi na polno. Po odplezanih smereh so pridno stopali na stopničke. Zato vsem otrokom in navijačem res iskrene čestitke.

Podij za najboljše so tokrat osvojili:

Aljaž Motoh, s 1.mestom. Lahko rečem, da ob gledanju, kako lahkotno pleza, nima prave konkurence, zato mu je šla zaslužena absolutna zmaga med kadeti.

Z malo več treninga bi se na zmagovalni oder uvrščal redno tudi tokratni slavljenec, Kajetan Voglar, ki je v svoji kategoriji med tekmovalci z B- licenco stal na drugi stopnički. Prvo smer je suvereno splezal do vrha, pri drugi pa je bilo odločujoče mesto za zmagovalce tisto, ki je Kajetana ustavilo. Čestitke!

Eva Košenina s tretjim mestom med B starejšimi cicibankami kar ni mogla skriti veselja. Super motivacija za naprej in seveda čestitke. Do rezultata jo je pripeljalo res odločno plezanje v težji, tokrat rdeči smeri, delu Jerneja Krudra.

Uvrstitve naših, vsi z B-licenco:

Mlajša cicibanka:  Špela Vračun, 22.mesto

Mlajši cicicban: Sven Klenovšek, 16. mesto

Starejši cicibanke: Eva Košenina, 3.mesto; Mija Mlakar, 34.mesto in Ela Matkovič, 20 mesto

Mlajša deklica: Latoja Drmaž, 9. mesto

Mlajši deček: Jure Rupar, 14. mesto

Starejši deklici: Nuša Kranjc, 8. mesto, Lina Buršič, 15. mesto

Starejši deček: Kajetan Voglar: 2. mesto

Kadet: Aljaž Motoh, 1. mesto (A državna Licenca)

6. aprila se bodo v Vojnik, na Državno prvenstvo osnovnošolcev vrnili otroci, ki so se v svoji kategoriji, mlajši ali starejši dečki in deklice z B-licenco, uvrstili do 15. mesta: Nuša Kranjc, Kajetan Voglar, Latoja Drmaž, Jure Rupar, Lina Buršič

Vse rezultate, statistike, dogajanja, še več fotografij si lahko ogledate na climbers.si.

Slike naših si lahko ogledate v galeriji.

Sandra Voglar

Na zadnji petek v januarju sem jo ucvrl na Grintovec. Hitri vzpon, fotografiranje sveta okrog sebe in hitri sestop. Če bi znal leteti bi bil lahko še bolj efektiven. Ampak cilj je bil vsekakor dosežen. Več v galeriji.

V soboto smo se zapeljali na Vršič. Plezali smo grape, ki pa niso povsem zalite, tko da je blo treba malo zataknit. Tudi klin bi pel, če bi bil za pasom. Pripravniška v sestopu je bila kar zanimiva. Nazadnje smo stopili še na vrh Male Mojstrovke. V sončku smo uživali Arno, Sandi, Tanja in jaz.

Začela se je sezona tekmovanj in prva gostiteljica Vzhodne lige je bila Slovenska Bistrica. Najprej vse pohvale organizatorjem za izvedbo tekme. Opozoril pa bi rad, da postavljalci smeri niso imeli pravega občutka, saj je bilo ogromno delitev mest. To, da se v kategoriji mlajših dečkov in mlajših cicibanov 17 otrok deli drugo mesto, ni ravno pohvala, kvečjemu kritika. Pri drugih kategorijah ni bilo nič drugače. Plusi so odločali ali je bil tekmovalec v peterici ali v dvajseterici. Tudi nekateri sodniki so delali napake in marsikateremu nepravično sodili, svoja stališča pa brez kompromisno zagovarjali. Pa pustimo zdaj to.  

Klubske barve so zastopali naslednji tekmovalci in zasedli naslednje rezultate:

Mlajši cicibani: 12. Sven Klenovšek

Mlajše cicibanke: 17. Špela Vračun

Starejše cicibanke: 6. Eva Košenina, 25. Ela Matkovič, 28. Mija Mlakar

Mlajši dečki: 6. Jure Rupar

Mlajše deklice: 9. Drmaž Latoja, 11. Ajda Graj

Starejši dečki: 3. Kajetan Voglar, 11. Miha Kožuh

Starejše deklice: 7. Nuša Krajnc, 14. Lina Buršič, 18. Klara Drmaž (vsi v B-licenci)

Kadeti: 4. Aljaž Motoh (DP-licenca)

Naši mladi tekmovalci so se dobro odrezali in prikazali lepo plezanje. Bilo je nekaj smole, kar je posledica treme in nezbranosti, v splošnem pa smo lahko zadovoljni z nastopi in pozitivno gledamo naprej, saj so nove priložnosti že na vidiku.

Čestitamo vsem mladim nadobudnežem za pogum in dobro voljo, ki jim je ne zmanjka.

V soboto ob 5. uri zjutraj na Vršiču -9 stopinj. Jasna in vetrovna noč. Ob jutranjem svitu že na Mojstrovki fotografiram in z navdušenjem opazujem kako se žareči oblaki preganjajo čez Kredarico in Triglav. Veličastno. Več v galeriji.

V petek, 18. decembra so se v Brestanici zbrali plezalci, ki so se preizkusili v plezanju bolderjev. V otroški program je bilo vključenih 40 otrok, ki so se pod vodstvom inštruktorjev uspešno borili v posebej pripravljenih bolderjih. Ob zaključku plezanja je otroke obiskal Dedek Mraz, ki je vse pridne otroke obdaril in vsem navzočim zaželel vesele praznike in uspešno leto 2016. Sledilo je plezanje članov, ki so z veseljem in zagnanostjo napadli brestaniško steno. Za popestritev dogajanja smo prisluhnili predavanju, v katerem so bile v sliki in besedi predstavjene izpeljane aktivnosti preteklega leta. Sledil je vrhunec večera, finale, v katerem so nastopili tudi plezalci iz sosednje Hrvaške. Vsi finalisti so se odlično borili v zahtevnih balvanih in ob bučnem navijanju publike je bilo vzdušje spektakularno. Več o dogajanju si poglejte v galeriji.

Na rojstni dan "avtorja" plezališča Nad Savo, se je nekaj klenih plezalcev, pretežno s sevniškega konca, že v ranem jutru lotilo obnove poti v plezališče. Mojstrstvo in tehnično dovršenost so po približno 6 urah dela prepustili v (ne)milost narave, ki bo, upamo, za razliko od preteklih let in desetletij, manj nagajala in rušila naša stvarjenja.

Do pomladi bo pot verjetno samevala, nato pa se, želimo si, čim bolj utrdila ob obisku plezalcev.

Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi Zavarovalnici Triglav, ki podpira naše jesenske projekte.

Konec tedna se je v okviru plezalnih dnevov Kranja (pdk 2015) v dvorani Zlato polje odvijala izjemna predstava slovenskih plezalcev, od najmlajših cicibanov pa do najodmevnejših članic in članov. Kranj je bil prizorišče zadnje tekme v državnem prvenstvu v balvanskem plezanju in v težavnostnem plezanju. V soboto, 28.11. se je Aljaž uspešno spopadel z odlično pripravljenimi balvani in si priplezal 7. mesto. Od treh balvanskih tekmovanj so se upoštevala dva najboljša rezultata in Aljaž je v skupnem seštevku zasedel 8. mesto. Upoštevajoč, da je državna konkurenca velik je zaključni izkopiček več kot dober.

V nedeljo se je Aljaž v težavnostnem plezanju dobro odrezal že v kvalifikacijah in se uvrstil v finale, v katerem si je na kranjski velikanki priplezal 5. mesto. Odličen rezultat. Skupni seštevek težavnostnih tekmovanj v tej sezoni pa mu je prinesel pohvale vredno 6. mesto, kar kaže, da je Aljaž na pravi poti. Naporna tekmovalna sezona se bo za Aljaža zaključila z decembrskim testiranje na fakulteti za šport, kjer bo izvedel sistematsko testiranje in rezultati bodo pokazali, če gre napredek v pravo smer in dane bodo smernice kako nadaljevati in finese izpiliti. Važno je, da Aljaž vztraja in še boljši uspehi bodo prišli postopoma. Aljažu čestitamo za vse letošnje rezultate! 

V soboto, 24.10. 2015 se je Aljaž Motoh udeležil Državnega prvenstva v športnem plezanju v Tržiču. V kategoriji kadetov je prvo smer odplezal zelo dobro in si delil tretje mesto. V finalnem nastopu pa se je smeri lotil nekoliko drugače, kar mu je izpilo vse moči, tako da je dosegel peto mesto, kar je odličen rezultat. Bravo Aljaž! 

Peroj Pakovke 2015

Oj  PAKovski prijatelji, prijateljice, plezalci in plezalke. Glede na spodaj napisano, se sama ne rabim več preveč trudit, da vam opišem še s svoje plati tale babji tabor, ki se je letos zvrstil 2. Obljubim pa vam, da bom naslednje leto organizirala tretjega! Lani 4, letos 8, drugo leto 16 babnic? Letni prirastek tečajnic šol ŠP nam kaže vedno večji številki v prid. Slikice v galeriji same po sebi kličejo po še. O ne, zastonj pa ni bil tale tabor. Tkole so ženskice plačale položnice:

LEA:

Plezalni vikend z ženskami … hja, pa saj se ne sliši tako napačno… Glas razuma (Bini, op. a.) mi je dejal, da moram iti, saj se bom sigurno imela odlično (in verjetno tudi zato, da si malce spočije od mene) navkljub zelo veliki verjetnosti toče, poplav in vseh ostalih naravnih katastrof, ki spadajo zraven, ko se 8 žensk dobi čez vikend na kupu. :) Po krajšem premisleku sem ugotovila, da bo verjetno res prav luštno in tako sem se po poplavi koordinacijskih mailov le spakirala. Ker seveda v moj mali avtoček ne bi spravile niti polovico opreme, ki smo jo imele namen vzeti s sabo, sem revežu, ki je ostal doma z nalogo čuvati mačko, zaplenila še avto … in tako smo se v petek napokale in krenile proti Peroju.
Dan 1: Jutranje vstajanje je potekalo kar nekaj časa. Iz hiške smo kapljale ena po ena in sicer od najstarejše do najmlajše. Po zajtrku smo se odpravile na našo prvo plezalno destinacijo - Limski kanal. Glede na to, da smo bile na kupu same ženske, smo po nekem čudnem, izrojenem Murphyjevem zakonu, imele celo fenomenalno vreme – delno oblačno in idealno za plezanje. Pred sektorjem parkiran samo en avto; odlično! Skoraj same bomo v plezališču! Lahko si bom izbrala lažje smeri, da bom celo kaj naprej plezala! Ah, kaka zmota… Vse lažje smeri so bile zasedene in nam še sedaj ni jasno, od kje je bilo toliko ljudi v plezališču. :) Pa nič hudega, sem imela pa privilegij in mi je naša najboljša alpinistka napeljevala smeri. Tudi to je nekaj :) Večer je minil fenomenalno in v salvah smeha. Sandra je sicer poskušala izvesti genocid nad komarji, vendar je bila na žalost neuspešna. Totalno neuspešna. Na trenutke se je zazdelo, da za vsakega komarja, ki ga ubije, priletita dva nova. Ampak mogoče je bilo za to krivo le lansko grozdje. Nikoli ne bomo izvedeli…
Dan 2: Jutranje vstajanje ni potekalo tako kot prejšnji dan. Zaradi Rominega bujenja bi skoraj doživela srčni infarkt. Dobro, da imam (očitno) kvalitetno srce. Ali pa da zaradi pomanjkanja kofeina še ni zaznalo tega šoka. Mislim, da je to bolj verjetna opcija. No, ko smo se končno uspele pospraviti in spakirati smo krenile v Kompanj. Moj prvi vtis je bil, da so stene nekam gladke… Ampak to sploh ni bila nobena ovira in smo plezale kot navite. No, vsaj jaz sem bila od prejšnjega dneva :).  Po prekratkem popoldnevu in vikendu nasploh smo nato polahko krenile proti domu. Punce, kmalu zopet!

Vanja:

Jej, plezaj in se smej

To bi bila različica naslova knjige "Jej, moli, ljubi", ki bi opisala ženski vikend PAK-ovk v Istri.

Ko se skupina žensk nekam odpravi ni bojazni, da bi bile lačne. Pridne ročice so poleg obvezne plezalne opreme, pripravile in zapakirale več vrst peciva, domačo salamo, 20 jajc, zelenjavo, čevapčiče, in še in še. Naše druženje se je začelo v petek popoldan, kjer smo že na parkirišču v Krškem pričele s Foto-shootingom in obilico smeha. Nekako smo uspele vso prtljago stlačiti v 2 avta in tako se je 8 babnic odpravilo plezalnemu vikendu naproti. V večernih urah smo prispele v Peroj, na vikendico Voglarjevih, razpakirale hrano in prtljago ter imele ženski "plenum". :) Naslednji dan smo se pri zajtrku dogovorile za plezanje v Limskem kanalu. Že takoj na začetku smo se začele zaganjati v smeri in se pogumno spopadale predvsem s 6-icami-ni bilo milosti! Še za malico ni bilo časa in smo skoraj celo vrečo hrane prinesle nazaj na vikend. Posledično smo si zvečer privoščile čevapčiče-zakurile smo zunanji kamin ter se kot pravi gril mojstri lotile priprave večerje. Zopet je sledil zabaven večer s smehom, vici, anekdotami in seveda pecivom. :) Ker smo imele ponoči na obisku roj krvosesov, smo zjutraj še malo poležavale in pospale. Vendar nas je kmalu zbudila dežurna rediteljica in že smo bile v akciji. Sandra nam je pripravila za zajtrk mediteransko omleto, potem pa je sledilo pospravljanje in pakiranje. Preden smo zares odšle iz Peroja pa seveda še poslovilni Foto-shooting in se napotile v plezališče Kompanj. Navkljub utrujenosti in nenaspanosti smo se ponovno spopadale, s tokrat malo bolj zahtevno in navpično skalo. Spodbud, nasvetov in smeha nam zopet ni manjkalo. Vsega lepega je enkrat konec in dan se je že prevešal proti večeru, zato smo pospravile opremo in se odpravile proti avtu. Ker sicer ne bi bile tipične ženske, smo se na poti do avta lotile še nabiralništva ter si nabrale začimb in različnih zelišč. Naše popotovanje smo zaključile s smehom, objemi ter obljubo, da se takšnega druženja spet čim prej udeležimo!

Vsa zahvala Sandri za organizacijo in nastanitev, sicer pa drage ženskice, spet do naslednjega snidenja...

Romana Tomšič:

Hojla bejbe...

Ja takole bi jst na kratko rekla za tale naš damski vikend. Men je blo zelo, zelo prijetno u vaši družbi( ku da se poznamo že celo večnost),, luštno, vse je potekalo tako u izi. No no, razn fotošutingou,? tm je blo pa napeto do konca, hihi. Ritke.  Hvala, da sem se vam lahko pridružla kot nečlanica, ampak sm kot simpatizerka PAKa al kaku se temu reče. Pa kej podobnga mormo ponovit, ene dvax, trix na let, bi se že spodoblo knede? ( Osp, Krk,...ajd tut Peroj nej švoh? )... tile trije stavki glih ne bojo za račun poglihat a? Voda, ? Elektrika,? .. ☕? ? ? ? , kufeta na litre, komarci...sej, če bi ble še ena dva dni tm, bi še te tečke od komarčkou pocrkale....

Upam, da se hmal spet vidmo...

ajd, mejte se

Roma koma vedno zdoma?

Romana Zorko:

Ojla,

ker sem glih v sobi za razmišljanje, naj bo takole :

glede na to, da sem jo misnla tale vikend zvozit brez kompletov, tud plezalke niso ble zihr....sem se, morm rečt naplezala-bol bi se temu reklo premagala Elvisa in Tino Turner....hehe....karkoli sem pustila tam v steni, je morda zametek kakega plezalnega dne več v tem letu....morda, morda (čeprav komi čakam sneg)....še lažje bi šlo ob kaki kavici ali pivcu, nabiralništvu.... Se mi zdi, da bi taka druženja obrodila marsikatere plodove....v prvi vrsti reševanje čustvenih in ljubezenskih težav, morda kakšno poroko?, odkrila talente (kuharske mojstrice, cukerpekarice, mojstrice joge , fizioterapevtke....ni, da ni), ki jih držimo/držite v sebi, ...na koncu morda le kako spodbudno besedo, ki ob pravem času, na pravem mestu naleti na prava ušesa? ...aha, kak plezalni napredek (sem čisto pozabila hihih).
Skratka v Peroju se je kljub mrtvi sezoni, na Voglarjevi parceli dogajalo po žensko, čustveno, s smehom in soncem obsijano.

LP, Romana

Tanja:

Lepo je bilo prebrat zgodbice, ki so že napisane, skratka bilo je supeeer.

Na Voglarjevi parceli, kakor reče Sandra, je že zrastla mala vikendica, no sploh ni tako majhna, če pa nas je spalo osem žensk in še vsa prtljaga? ? ? ,ki pa je ni bilo malo. Naplezale smo se, kakšno mišico čutim še danes. Vsaj jaz sem se, naklepetale,  še bolj nasmejale... Tudi prehranjevale zelo dobro, saj je bila Tuševa vrečka s hrano nič manj težka kot štrik, ko sem jo nosila do plezališča. Vanja pa nas je zabavala z vici, da smo se nasmejale do solz, pa še trebušne so delale. To bi bilo nekaj mojih besed, se še kdaj med letom dobimo, ker smo že lepo utečene... Menda sem odslužila apartma Voglar?  

Upam,da se vidimo tudi kaj na snegu... Aja, piknik pa tudi boooo punce? ?

Lep vikend ,ki je spet pred nami?          

Lp Tanja

Tjaša:

Petek: pakiranje, neučakanost, otroški jok, vožnja, klepetanje, fotografiranje, kava, vožnja, klepetanje, okupacija apartmaja, večerja, klepet, ubijanje kumaric, in končno spavanje....

Sobota: poležavanje, zajtrk, klepet, salama, kuhanje fižolčka za kosilo, priprava hrane in opreme za v plezališče, kava, odhod proti Limskemu kanalu, vožnja, klepet, nosačenje opreme do pod plezališča, smeh, klepet, plezanje od spodi, fotografiranje, pecivo, plezanje od spodi, smeh, pecivo, plezanje od spodi, klepet, fotografiranje, pecivo, plezanje od spodi, malica, plezanje od spodi, klepet, plezanje od spodi, adrenalin, smeh , klepet, pospravljanje, fotografiranje 1., fotografiranje 2., fotografiranje 3., vožnja do apartmaja, žar, joga, smeh, fizioterapija, fotografiranje, smeh, čevapčiči, fotografiranje, večerja, vici, smeh, vici, smeh, vici, smeh, ubijanje kumaric, premetavanje po postelji in aja tutaja...

Nedelja: poležavanje, uzbuna po vojaško, zajtrk, kava, pospravljanje, nabiranje rožmarina in borovih iglic, fotografiranje, smeh, fotografiranje, smeh, vožnja do plezališča Kompanj, klepet, nosačenje, plezanje od spodi, klepet, fotografiranje, pecivo, plezanje od spodi, klepet, fotografiranje, pecivo, plezanje od spodi, adrenalin, klepet fotografiranje, pecivo dokler je še kaj bilo, nabiranje kraškega šetraja, objemanje, klepetanje, vožnja proti domu, klepetanje, doma pa nasmeški do ušes pri otrocih in možeku.

Vsako leto nepozabno doživetje. Hvala za dobro družbo. Lepo se imejte in se vidimo pod steno (ali pa kje drugje).

Jerca: ejla, sem nekej spisala.. brez zamere če kej hEcnu slišat al preveč al premal :P rada vas imam! čuskus

No, ajdi, pa še js. Malo pozno (nikar se ne hudujte, prosim, pri nas potekajo trgatve in baje imamo v nedeljo zadnjo?! Kaj takega?)..ampak sej vete kaj pravjo..bolje pozno kot.. No, pa saj ste v bistvu že vse zraportirale. Ej, Sandrca, a te naše misli boš vse na PAK stran nalimala? - Zdej pa zares: KUMEJ ČAKAM NASLEDNJI TAK VIKEEEEEEEEEEEND!!!! Ne le zato, ker se mi zdi, da sem itak preveč le doma, ampak tud zato, ker ste ve tak noru kul ženskice in ker je ravno vaša spodbuda za napredovanje v plezanju in povsod drugod nasploh nepopisno vredna!!! (Sandra, tanajhujša plezalna mačka pa itak zmaga še v navijanju, saj se je tako na glas čudila (beri: bila srečna!!), kak smo tud vse druge hude, da so se v Limskem in v Kompanju vsi učili od nas, kako se pleza! ) Tako naj dodam le še en konkretnejši HVALA najprej (še enkrat :P) Sandri zato, ker je tak enostavna, sproščena, prijetna, spodbudna družba, saj nam je osmim babam žabam dovolila, da smo v njeni počitniški hišci pač po ženčje smrdale (plezalne vonjave iz vseh strani), prdale (po sicer super duper krasni mljastni mediteranski omleti pa odlično zapečenimi čevapi itd.), se tud v poznih urah (ponoči zaradi premetavanja in skrivanja pred komarji) hihitale in krohotale (ob večerji, zajtrku, …) brez zadržkov (četudi bi nardile slab vtis na sosede – ampak če je tist sosed prisluškoval vicem, pa itak ni panike!), in še pa še… (Kako daleč sem z odplačilom stanarine?) ..skratka in sploh NAJLEPŠA HVALA VSEM PAK ŽENSKICAM SKUPAJ, ker ste tak krasna bitjeca tega hEcnega ((vpraši Vanjo kak se prebere:)) sveta, da se lahka tako super družimo in hkrati odprto sprejemamo ena drugo take kot smo...? ? ❤? ? ?

V nedeljo, 13. septembra je Aljaž Motoh na državnem prvenstvu v balvanskem plezanju zasedel 6. mesto. Organizatorji so pripravili osem težkih balvanov, katerih tudi prvouvrščeni kadet ni uspel preplezati. Aljaž je dva balvana preplezal do vrha, pri dveh balvanih mu je zmanjkalo moči za zadržanje končnega oprimka, pri ostalih bavlanih pa je dosegel cono. Na koncu si je priboril 6. mesto, ki je ob močni konkurenci odličen rezultat.  

Pretekli teden smo začeli s prenovo naših velikih plezalnih sten. V Brežicah smo sneli večino oprimkov, jih očistili in sedaj čakajo na t. i. "routesetting" - postavljanje smeri za novo sezono, ki jo bomo s krožkarji otvorili 21. septembra, s člani pa 5. oktobra. V četrtek, 10. septembra, pa ob 16.30 skupaj z Zavodom za šport Brežice znova pripravljamo dan odprtih vrat, kjer boste z lahkoto ugotovili (če še ne veste), da je plezanje super šport in primeren tudi za vas.

S pomočjo Fundacije za šport in Občine Krško pa nam je uspelo tudi s prenovo brestaniške stene, ki je kar 22 let služila svojemu namenu. V novo sezono bo vstopila prenovljena in razširjena. Fantje imajo še en vikend dela, nato sledi postavljanje smeri, končno pa tudi začetek krožka - 15. septembra.

Radovedneži vabljeni na ogled, izkušenejši pa na pomoč pri postavljanju nove podobe in smeri.

To soboto smo se v okviru alpinistične šole odpravili v Logarsko dolino in v treh navezah preplezali Vzhodno smer v Mali Rinki. Razpoloženje je bilo kot vedno enkratno.

Šolske počitnice so se začele in otroci imajo preveč časa za neumnosti, zato jih je reba zaposliti. Njihovo energijo usmerjamo v koristne treninge, saj se v juliju dobivamo ob torkih in četrtkih. Najbolj zagrizene so seveda punce, ki se redno udeležujejo aktivnosti na prostem. Plezamo v Armeškem in mišice krepimo na trim poligonu pri ribniku Resa. Vzdušje je super, družba še boljša. Naj fotke povedo več.

Torkov deževni večer 23.6.2015 smo preživeli v dobri družbi balvanskih plezalcev in skupaj preizkušali na novo postavljene bolderje. Poskrbljeno je bilo tudi za naše želodčke, tako da je bilo vzdušje prijetno sproščeno in polno motivacije. Sedaj, ko je stena v novi preobleki, lahko veselo treniramo in naši cilji v skali bodo samoumevni:)

Hvala še enkrat vsem pridnim mravljicam, ki ste pomagali izvesti akcijo!

V ponedeljek, 8. junija, smo naše plezališče Armeško zasedli alpinistični inštruktorji in pomočniki pri alpinistični šoli. Na kratkem srečanju, ki je minilo v znamenju neštetih pikov komarjev, smo uskladili in obnovili znanje letne alpinistične tehnike, ki ga pridno predajamo naprej v alpinistični šoli (ter na tečaju daljših športnoplezalnih smeri) in ga bomo znova prikazali na obnovitvenem seminarju, ki bo na sporedu v nedeljo, 14. junija, ob 9. uri - kje drugje kot v Armeškem.

Po dvomesečnem druženju s plezalci začetniki so le-ti postali praktično že samostojni. Usvojili so vse osnove in bodo čez dva tedna že zapustili varen inštruktorski objem. V sklopu tečaja smo bili tudi na treh izletih: na Vranskem, v Plezalnem centru v Ljubljani in na Čreti. Do konca računamo še ne enega in seveda na skupno Paklenico. 

Utrinke iz Tečajniškega sektorja na Čreti si lahko ogledate spodaj ... bili smo v razširjeni postavi in se odlično naplezali!

V soboto, 6. junija, smo se posavski plezalci predstavili na Brežiškem športnem vikendu. Kot že lansko leto smo priredili dan odprtih vrat na naši velikanki v športni dvorani v Brežicah. Vroč poletni dan je botroval skromnejšemu obisku, vseeno pa smo se nadvse zabavali in zagotovo pritegnili tudi nove sile vseh starosti.

Na podobnem dogodku se vidimo znova čez leto dni - že z idejami in načrti o njegovi izvedi!;)

V soboto, 23. 5. 2015 se je v Šmartnem pri Litiji odvijala tekma državnega prvenstva v športnem plezanju. Klubske barve je zastopal Aljaž Motoh, ki se je v smer kadetov odločno podal in plezal dobro, vednar ga je v previsu presenetil slab oprimek, ki ga ni zadržal. Vseeno se je uvrstil v finale, kjer pa se je za izvedbo daljšega giba prenizko postavil in mnogo prehitro končal s plezanjem in osvojil 6. mesto, kar je v močni konkurenci odličen rezultat. Aljaž ni imel treme, kar je dobro, a za višjo uvrstitev bi moral le bolje "prebrati" smer in razvozljati vse zanke postavljalcev. Izziv za naslednjič. 

V soboto, 11.4.2015, se je v Vojniku odvijalo osnovnošolsko prvenstvo v športnem plezanju. Iz našega kluba je osnovnošolske barve zastopalo pet tekmovalcev: Latoja in Klara Drmaž, Ela Matkovič, Lina Buršič in Gašper Košenina. V kategoriji mlajših učenk je Latoja zasedla 30. mesto, Klara 65. mesto, Ela si je priborila 37. mesto. Vse punce so zastopale OŠ Velika Dolina. Lina iz OŠ Jurija Dalmatina Krško pa si je priplezala zadovoljivo 23. mesto. V kategoriji mlajših učenk je nastopilo 83 tekmovalk. Pri mlajših učencih je nastopilo 72 tekmovalcev in Gašper iz OŠ Jurija Dalmatina Krško je osvojil solidno 36. mesto. Vsem učenkam in učencem čestitamo za rezultat in predvsem zagnanost, ki so jo pokazali.

Naš mladi as, ki je v lanski sezoni prikazal odlično plezanje na tekmovanjih državnega prvenstva, Vzhodne lige in tudi v skali, je bil v petek, 13. marca, skupaj z ostalimi vrhunskimi športniki, deležen lepega sprejema pri županu občine Krško. Zgledno pripravljena prireditev (utrinke si lahko pogledate na povezavi), z nekaj neslavnimi momenti, ki so (lahko bi rekli zopet) doleteli ravno naš klub, se je odvijala v Kulturnem domu Krško, pri podelitvah pa je sodeloval znani puščavski lisjak Miran Stanovnik. Aljaž je za spomin prejel posebno medaljo in poleg še praktično nagrado.

Člani Posavskega alpinističnega kluba smo s svojimi dosežki prisotni na podelitvah že vsa leta. Doslej so priznanja večkrat prejeli Andrej Sotelšek, Sandra Voglar in Nejc Pozvek. Verjamemo, da se bo trojici v bodoče pridružil tudi Aljaž in seveda še kdo od mlajših plezalcev.

Kar 11 "mladincev" se nas je v soboto, dan preden stopijo (za en dan) na sceno dekleta in žene, odpravilo plezat na Napoleonsko cesto. Po vseh obrednih postankih smo se začudeni razvselili nad relativno praznim parkiriščem. Zapodili smo se prek ograje navzdol v željene sektorje in puhovka je kmalu postala povsem odveč - kasneje pa tudi vsa ostala oblačila (razen tistih ... pač). Prvi spust po klancu je naredil selekcijo - najbolj neučakani so naskočili že prvo možno skalco. Ostali smo se pretegovali in uživali v sončku sektorja Paralelle, dokler ni postalo neznosno - dren nadležnih (tega si res nismo mislili) Slovencev nas je pregnal v bolj osamljene sektorje. Tam smo se nato v miru naplezali. Nekateri bolj, drugi manj, eni pa povsem do (bridkega) konca. Ko je morje požrlo veliko kuglo in je bila romantika na višku, smo znova segli po oblačilih ter počasi odpujsali proti domu - seveda z obveznim postankom na papici, kjer nam je prva grupa (bolj) lačnih predalal položaje. Izlet vreden ponovitve!

V sredo, 25. februarja, je v Cankarjevem domu potekala podelitev priznanj našim najboljšim plezalcem in alpinistom. Ob tej priložnosti je, kot vsako leto, izšla tudi lična brošura, tokrat le v elektronski obliki. V njej so predstavljeni vsi najboljši in podane splošne ocene minule sezone. Priporočam in prilagam v branje.

Aljaž Motoh je danes, v četrtek, 29. 1., nastopil na srednješolskem državnem prvenstvu v športnem plezanju na steni ŠKG Šiška. Kot dijak 1. letnika (zastopal je ŠC Krško) je nastopil še z letom dni starejšimi tekmovalci in na koncu zasedel 7. mesto ter za las ostal brez finalnega nastopa (zmanjkal mu je zgolj minus). V neposrednem javljanju za našo spletno stran je še poudaril, da mu smer ni ležala. Vseeno mu gredo čestitke za dober rezultat! Drugi posavski srednješolci se tekmovanj v Ljubljani žal niso udeležili.

Aljaž Motoh, eden najmočnejši slovenskih mladih plezalcev, je minuli vikend na Plezalnih dnevih Kranja zaključil letošnje državno prvenstvo. Tako na balvanih kot v težavnosti je bilo vse v znamenju končnega srebra. 2. mesto v skupnem seštevku v vsaki izmed disciplin je vrhunski dosežek in hkrati po rezultatski plati eden največjih klubskih uspehov. Na kranjskih tekmah mu sicer ni šlo vse po načrtih. V sobotnih balvanih ni bil suveren niti dovolj skoncentriran, kar pa je vseeno zadoščalo za 2. mesto na tekmi. V nedeljo je šel po zmago, vendar pa je finalno smer slabo ocenil in izvrgel ga je (kot večino njegovih kolegov, razen zmagovalca) že četrti oprimek. Zaključil je na 3. mestu.

Sezona je bila za Aljaža dolga in naporna. Zmagovalno je začel pozimi in spomladi na Vzhodni ligi, pred poletjem pa so dobre borbe ponudile prve tekme državnega prvenstva. Ker se je izkazal, si je avgusta zaslužil povabilo selektorja mladinske reprezentance na treninge balvanov za morebitne nastope na tekmah evropskega mladinskega pokala. Zaradi slabe pripravljenosti tekom poletja je uvrstitev na tekmo ostala želja, je pa bila to izjemno dragocena izkušnja: videl je, kako potekajo zadeve na najvišji ravni in kako plezajo najboljši. Jesen ni prinesla dobrih obetov. Sprva je bila forma sicer še zelo dobra, vendar se je vedno bolj začelo poznati treniranje po novem režimu: večinoma sam ali v navezi z Rokom Molanom, v glavnem brez spremstva trenerja. Testiranja fizične pripravljenosti na Fakluteti za šport so sicer pokazala izjemno nadarjenost našega mladega asa, a plezalni nastopi so zapovrstjo razočarali. Rezltati so, zavoljo sromne konkurence, še vedno odlični, do prihodnje sezone pa bo potrebno popraviti zelo veliko stvari. Predvsem bo Aljaž moral vzljubiti skalo, najboljšo učiteljico. Pomanjkanje plezalnih izkušenj ga je stalo enakovrednega boja za naslov državnega prvaka v obeh disciplinah, kjer mu je zmago suvereno odnesel konkurent in prijatelj Maks Bogolin.

Aljažu gredo iskrene čestitke za borbo in trud tekom sezone ter izjemen rezultatski uspeh. Hkrati pa tudi velika spodbuda za nadaljevanje tekmovalne poti v prihodnji sezoni med kadeti.

V soboto, 8. novembra, je naš najboljši mladi plezalec Aljaž Motoh znova okusil slast zmagovalnega odra na tekmi za državno prvenstvo. Na zelo dobro organizirani tekmi v Škofji Loki je med starejšimi dečki končal na odličnem 2.mestu. Zadržal je uvrstitev iz kvalifikacij.

Prva smer je bila bolj položnega značaja in se je močneje prevesila šele v zadnjih metrih. Aljaža so tik pod vrhom ustavili sodniki, saj je nogo naslonil na strukturo, ki smeri ni pripadala - nerazumna odločitev. A pritožba k sreči ni bila potrebna, saj je Aljaž preplezal dovolj visoko za finale. Tam ga je znova pričakala precej tehnično zapletena smer, ki je ni dobro "prebral". Z veliko težavami si je vseeno priboril srebrno medaljo. Uvrstitev je, sploh bralcem in nepoznavalcem scene, fantastična. Toda ...

Aljaž ima pri svojem nastopu še ogromno rezerv. Kot plezalec nikoli ni bil v boljši pripravljenosti, njegove zmogljivosti so (vidite tudi na bolderju v KK) izjemne. Kot tekmovalec pa je pokazal že mnogo več. Predvsem se kažejo pomanjkljivosti v taktiki in pripravi pred tekmo (ogled smeri), pri plezanju pa največ opravi nesproščenost. Slabša motivacija je verjetno tudi posledica okrnjene konkurence (pri starejših dečkih v DP tekmuje cca. 10 fantov!, večina zaostaja za Aljažem za eno ligo), treh odličnih plezalcev, zaradi različnih vzrokov, ni na tekme. Verjeli ali ne: pri dveh gre za poškodbe, ki se vlečejo že lep čas. Fantje so stari dobrih 15 let! O kvalitativni krizi pri fantih pa dosti pove tudi rezultat deklet iste starosti v isti smeri - preverite lahko med uradnimi rezultati.

Kot trener sem, kljub občasni kritiki, na Aljaža in najino večletno sodelovanje izjemno ponosen. Je edini v njegovi generaciji, ki je s trdim in predanim delom prišel v sam vrh slovenske plezalne scene. V zgoraj omenjenih težavah pa lahko najdemo tudi izziv in motiv za nadaljnje dobro delo. Upamo, da nam uspe že na zadnji tekmi letošnje sezone, ki bo čez tri tedne v Kranju.

V nedeljo, 5. oktobra, je naš edini tekmovalec na državni sceni Aljaž Motoh, uspešno nastopil na balvanski tekmi na Logu pri Brezovici. Tokrat mu je bila sreča naklonjena (v Tržiču je bilo smole res preveč) in je, kljub ne najboljšem dnevu, pristal na drugi stopnički. Zmaga je bila tokrat precej oddaljena, drugo mesto pa, v sicer okrnjeni konkurenci, ni bilo čisto samoumevno. Trepetali in seštevali smo do zadnjega. A srebro je pošteno in čisto kot solza! Aljaž je preplezal 4 balvane v 1. poizkusu, v prvo pa dosegel tudi vseh 8 bonusov. Vrhovi pa so bili oddaljeni vsaj kak gib, včasih dva. Seveda pa vse čestitke, Aljaž!

Še zanimivost: pri starejših dečkih že vso sezono nastopa le okoli 10 tekmovalcev, ženskih kolegic pa je vsaj 2x več! In konkurenca pri njih je neverjetna. Punce, ki plezajo odlično, včasih ostanejo celo brez deseterice. In še to: Aljaževa konkurenca premore mladinskega evropskega prvaka v balvanih, Matica Kotarja, pri starejših deklicah pa pleza prvo ime svetovnega mladinskega plezanja, Janja Garnbret. 

Pred tekmo smo se "ogrevali" v ljubljanskem hišnem plezališču Retovje (Vrhnika). Aljaž in Rok tam nista našla pravih občutkov, je pa zato lep dan dobro izkoristil "trener" in (v slabi formi) preplezal 7b+ NP.

Naš mladi up Aljaž Motoh je tekmo v Tržiču (težavnost) po veliki smoli končal tik pod stopnikami. Ob odsotnosti glavne konkurence je suvereno dobil kvalifikacije in z dobrimi obeti in velikimi pričakovanji zaplezal v finalno smer. Ta mu ni povzročala težav in ob hitrem premagovanju metrov je žal spregledal enega izmed mnogih kompletov. Sodniki so ga ustavili in mu pripisali višino, ki je zadoščala za nehvaležno 4. mesto.

Že konec tega tedna bo imel novo možnost - nastopil bo na balvanski tekmi na Logu pri Brezovici.

Majhna ekipa posavskih plezalcev se je 19. in 20. julija potepala po Zahodnih Julijskih Alpah, ki so nadomestile načrtovane Dolomite. Na pot smo odšli že v petek, se namestili v Jezerski dolini (nad Rabeljskim jezerom), in v prijetnem večeru legli pod zvezde. V soboto smo plezali nad Mangartskim sedlom v zahodni steni Mangarta. Vsak s svojim ciljem, vsi zadovoljni po napornem dnevu. Nedeljo smo izkoristili za planinarjenje nad Nevejskim sedlom (planina Pecol, Bela peč), potepanje po Soški dolini in tudi plezanje v strmi steni Bele peči.

Odlično preživet vikend s številnimi presežki: plezalnimi, kulinaričnimi in še kakšnimi. Zgodbe in fotografije sledijo kmalu, najbolj pristno v četrtek na ferajnu. Zaenkrat le seznam smeri:

- Mangart, Z stena, WM06, 7a+, 400 m (Nejc in Mato)

- Mangart, JZ raz, IV/II-III, 400 m (Sandra in Igor, Jerca in Vanja)

- Bela peč, V stena, Via Tarcisio, VI/V+, 200 m (Sandra in Nejc)

Naša mladeniča Aljaž Motoh in Rok Molan sta v četrtek, 3. julija, po krajšem počitku obiskala Kotečnik. V sektorju Oboki sta oba uspela ponoviti smer Reporter Milan, ocenjeno s 7b+/c. Zanju je to najtežja preplezana smer do sedaj in hkrati še ena več težavnosti nad 7b, ki jih letos pridno zbirata.

Na spodnjih fotografijah sta mlada plezalca ujeta med študijem smeri A je to?, 8a v lokalnem plezališču Nad Savo.

V Paklenici je bilo, poleg številnih vzponov, ki jih lahko pregledate v knjigi vzponov, opravljenih tudi nekaj težjih. Zanje je poskrbel Nejc Pozvek z različnimi soplezalci.

- Z Grego Mikličem je v četrtek, 26. junija, prosto in na pogled zmogel legendarno smer Nema Dinka do Dinka, 7b, 290 m. 8 precej napornih raztežajev, vse v vodstvu in hkrati prva prava večraztežajka letos. Smer je bila pri Dinku tudi primerno proslavljena.

- Z Andrejem Troštom je v soboto, 28. junija, prosto preplezal odlično in strmo linijo med Klinom in Nostalgijo: Ultimate fight, 7a+, 350 m. 9 raztežajev. Smer je pred leti poskusil že z Matejem Zorkom, vendar zdrsnil na detajlu. Najtežji raztežaj (predzadnji) postreže s strmim, mestoma previsnim in zelo zračnim plezanjem. Čez dvomljive luske na začetku do težkih in nepreglednih plat na koncu skupaj več kot 50-metrskega raztežaja.

- Z Marjanom Kozoletom je zadnji dan, v nedeljo, 29. junija, prosto in na pogled splezal smer novejšega datuma v Velikem čuku - Superčuk, 7a, 170 m. 5 lepih raztežajev, na začetku ostrih, vendar po njegovi oceni malce precenjenih.

Aljaž Motoh je včeraj (v nedeljo, 8. 6.) nastopil na prvi letošnji tekmi v balvanskem plezanju. Na zadnjem pravem treningu je kazal izjemno pripravljenost in slutiti je bilo, da bo tokrat resen kandidat za najvišja mesta. Slutnja se je izkazala za resnično. Aljaž je bil suveren in preplezal 6 izmed 8 balvanov - vse na flash! Na enem izmed nepreplezanih pa je skočil/padel z vrha preden mu je sodnik dal znak za potrditev vzpona. Ta smola ga je stala bronaste medalje. Zadovoljiti se je moral z nehvaležnim 4. mestom, vendar ob razveseljivem dejstvu, da je ostale konkurente pustil močno za seboj. Dodati je potrebno še, da je bila tekma tokrat precej bolj zanimiva zaradi močnejše konkurence - fantov, ki niso nastopili na uvodnih tekmah v letošnji sezoni.

Aljaž je tako z odličnim izkupičkom zaključil pomladni del sezone državnega prvenstva. Treningi se bodo sedaj usmerili v skalo, kjer so ambicije naših vodilnih mladih plezalcev prav tako velike.

Aljaž Motoh je v soboto nastopil na 2. letošnji tekmi za državno prvenstvo v Šmartnem pri Litiji. Kvalifikacije je odplezal solidno ter se s 4. mestom prebil v finale. Tam pa je zmogel gib več od konkurence in gib manj od zmagovalca ter tako tekmovanje končal na odličnem 2. mestu, kar je do sedaj njegov najboljši dosežek na tekmovanjih za DP. 

Pred poletnim tekmovalnim zatišjem ga čaka (8. junija) še spopad z balvani na Logu. Čestitamo in navijamo!

Na praznik dela smo ekipno obiskali Kotečnik. Odlične razmere, super družba in za povrhu še uspešni vzponi mladih borcev. Aljaž Motoh in Rok Molan sta v svojo zbirko vpisala kar tri smeri z oceno 7b in več. Za uvod v dobro popoldne Brid klina, 7b, nato Katarza, 7b+, in za konec še Kolomon, 7b, slednjo oba na flash! Trener v plezalskem pogledu ni imel svojega dne, vendar je vseeno zmogel (na pogled po več letih:)) platasti zaključek ultraklasike Lastovki v slovo, 7b.

Edina želja vseh po koncu napornega dneva je bila: da bi se le čim prej znova vrnili!

Naš mladi plezalec, komaj 15-letni Aljaž Motoh, je prejšnji vikend v Kranju postal osnovnošolski viceprvak v športnem plezanju. V, sicer precej okrnjeni, kategoriji starejših dečkov z licenco, je predse spustil le enega tekmovalca in tako dosegel nov odličen rezultat ter OŠ Koprivnica prinesel srebrno medaljo.

Bravo, Almo!

Na velikonočno soboto, 19. aprila 2014, se je na plezalni steni v Trbovljah odvijala zadnja letošnja tekma Vzhodne lige v športnem plezanju. Postavljalec smeri je bil izkušeni Nejc Pozvek; pripravil je odlične težavnostne smeri in tekmovalci so se enakomerno porazdelili in ni bilo preveč delitev mest.  

V kategoriji mlajših cicibank je Eva Košenina plezala dobro, čeprav je preveč moči izgubila na mestu, kjer je nekoliko krenila iz prave linije. Vendarle se je vrnila v pravo smer in nadaljevala z borbenim plezanjem, dokler so jo držale roke. Dosegla je 8. mesto absolutno, kar je odličen rezultat. V skupnem seštevku tekem Vzhodne lige pa je zasedla vzpodbudno 6. mesto. V isti kategoriji je plezala tudi Ela Matkovič in pokazala, da se z vztrajnostjo visoko pride, saj si je priplezala 18. mesto. V skupnem seštevku je osvojila 23. mesto. Za ves trud in zagnanost ji z veseljem čestitamo.

Starejša cicibanka Latoja Drmaž je na tekmi odplezala solidno v obeh smereh in se borila s previsi do zadnjih moči. Dosegla je 26. mesto v B-skupini, absolutno pa je to zadostovalo za 30. mesto. Skupna uvrstitev ob zaključku Vzhodne lige ji je prinesla 33. mesto (B-skupina) oziroma 39. mesto (absolutno). Poudariti pa je treba, da se pri Latoji opazi postopen napredek, kar je več kot vzpodbudno za naslednje leto.

Tekme v Trbovljah se je prvič udeležil tudi  Žiga Klopčič in dosegel 27. mesto (B-skupina) oz. 30. mesto (absolutno) v kategoriji starejših cicibanov. Žiga je nastopil sproščeno, brez treme, premagal strah pred višino, kar je za prvi nastop na tekmi vredno pohvale.

Kajetan Voglar je v kategoriji mlajših dečkov dobro odplezal obe smeri, saj se je trudil do konca in si priboril 8. mesto (B-skupina) oz. 15. mesto (absolutno). V obeh smereh je priplezal visoko pod vrh, med plezanjem pa ni naredil večjih napak. V skupnem seštevku je Kajetan dosegel odlično 5. mesto (B-skupina), ki veliko obeta, saj se pri njem opazi zavzetost za dober nastop.

Pri starejših dečkih je Maju Habincu pri plezanju večkrat primanjkoval kakšen centimeter višine, kar bi mu omogočilo napredovanje. Kljub temu se je trudil in dosegel 8. mesto (B-skupina) oz. 12. mesto (absolutno). Enak rezultat je Maj dosegev v skupnem seštevku tekem Vzhodne lige, kar je odličen rezultat. Na vrhu omenjene kategorije je ostal nepremagljivi Aljaž Motoh, ki je na tekmi zmagal in tudi v skupnem seštevku stal na najvišji stopnički. Gre za enega največjih klubski rezultatskih uspehov v času moderne Vzhodne lige. Aljaž je izenačil dosežek Ambroža Novaka med mlajšimi dečki iz leta 2006. Je pa Ambrož takrat zmagal prav na vseh tekmah; Aljažu se je "ponesrečilo" z drugim mestom v Vojniku.

Ob zaključku tekem Vzhodne lige ne smemo pozabiti tudi na nastop Marka Šinka na prvi tekmi in Denisa Šinkovca, ki je tekmoval na dveh. Prvi je v skupnem seštevku pristal na 42. mestu, drugi pa na 44. mestu v B-skupini.

Vsem nastopajočim čestitamo za trud, pogum in uspehe, predvsem pa za dobro voljo in odličen pristop!

Zelo zanimiv pa je tudi podatek, da je PAK (krški del) najboljši klub po indeksu - ta znaša 49,18 (5 tekmovalcev je z 20 uvrstitvami doseglo skoraj 1000 točk). Bravo!

V nedeljo 6.4.2014 se je v Vojniku na novi plezalni steni odvijala 4. tekma Vzhodne lige v športnem plezanju.

Pri mlajših cicibankah je od naših najprej nastopila Eva Košenina, ki je v prvi smeri plezala hitro in tekoče, vendar jo je nepravilna postavitev nog stala še boljše uvrstitve. V drugi smeri ji je šlo še bolje,  saj je brez omembe vrednih napak priplezala v zgornjo tretjino smeri. Izkupiček dneva je bilo odlično  6. mesto.

Ela Matkovič je v prvi smeri plezala dobro, manjkalo ji je le malenkost več odločnosti, s čimer bi lahko pridobila kakšno mesto. V drugi smeri se je dobro borila, vendar ji je previs na koncu izpil moči. Na koncu je zasedla 21. mesto, za kar ji lahko čestitamo.

Brežiške barve je poleg Ele zastopala tudi Latoja Drmaž, v kategoriji mlajših cicibank (B-skupina). Prikazala je solidno in sproščeno plezanje ter se uvrstila na 29. mesto. Viden je napredek, kar je vzpodbudno za naprej.

Aljaž Motoh tokrat preprosto ni imel svojega dne. V nobeni od smeri mu plezanje ni steklo in tokrat se je moral zadovoljiti "zgolj" s srebrnim odličjem v absolutni konkurenci. Naučili smo se, da zmaga le ni povsem samoumevna stvar. Pri starejših dečkih (B-skupina) se je Maj Habinc v obeh smereh dobro izkazal in si priboril 7. mesto. Kajetan Voglar pa se je v kategoriji mlajših dečkov (B-skupina) uvrstil v skupino najboljših, osvojil je 5. mesto. Tako pri Maju kot pri Kajetanu se lepo vidi, da dobro napredujeta in si nabirata dragocene izkušnje.Celotni tekmovalni ekipi otrok čestitamo za vztrajnost, zagnanost in sproščenost, ki je ne manjka. In prav je tako! 

Sobotni dan mi je minil v radeljski dvorani. Spremljala in pomagala sem našim in brežiškim tekmovalcem pri reševanju problemov in jim bila v pomoč na poti proti vrhu v smereh, ki so jim bile namenjene na tokratni, že tretji tekmi Vzhodne lige.

Ogromno otrok, ljudi, super organizacija. Tokrat smo okušali tudi palačinke. In so pomagale!

Otroci s starši so tokrat skoraj zamudili štarte za najmlajše, kar se je poznalo pri plezanju naše Eve Košenina in brežičanki Eli Matkovič. Obema je prva smer za cicibanke pustila grenak priokus. Tehnična in lepa smer je potrebovala več ogrevanja, priprave in ogleda.  Tako je Eva že v drugi smeri pokazala kaj zna in si priplezala vrh ter bila na koncu zelo dobra sedma. Ela je smer zaključila nekje na polovici in tekmovanje končala kot dvajseta.

Starejša cicibanka, brežičanka, Latoja Drmaž, je tokrat bolje plezala v prvi smeri, v drugi pa naredila napako. Priplezala si je končno 25. mesto. Za začetnico, plezati je namreč začela letos januarja, ji lahko samo čestitamo za pogumno plezanje.

Ob enih sta se mi pridružila ata Mitja in Kajetan Voglar. Kajetan je bil malo potrt po napačni odločitvi v prvi smeri in je tako s plezanjem zaključil veliko prezgodaj. Veliko boljše se je pripravil in odločneje nastopil v drugo in bil na koncu med mlajšimi dečki sedmi. Ko bo Kajetan uspelo sestaviti dve suvereni plezariji, smo lahko v pričakovanju stopničk.

Aljaž Motoh ni čisto brez konkurence. Fantov mu kar nekaj diha za ovratnik. Tokratne smeri so bile res težke, proti vrhu pravi bolderji po minimalcih. Aljaž je dal res vse od sebe, smeri sicer ni preplezal do vrha, vendar obe najvišje in suvereno zmagal. Ob najvišji stopnički mu je tokrat žreb prinesel tudi vrečko dobrot. Do konca sta še dve tekmi, Aljaž pa ima skupno zmago letošnje lige že v žepu. Čestitke!

2. tekma Vzhodne lige na Ptuju: nova zmaga Aljaža Motoha, uspešni tudi ostali mladi plezalci

V soboto, 8. marca, je na Ptuju potekala 2. tekma Vzhodne lige. Minila je v znamenju zamud in relativno slabe organizacije. A k sreči to ni preveč zmotilo naših tekmovalcev, ki so večinoma še popravili vtis s prve tekme v Slovenj Gradcu.

Med mlajšimi cicibankami sta nastopali Eva Košenina in Ela Matkovič. Evo so malce pokopala visoka pričakovanja po uspešnem uvodu v sezono. Nezbranost je botrovala uvrstitvi na »zgolj« 6. mesto, kar pa je seveda zelo dober rezultat. Ela pa je na svoji drugi tekmi naredila velik preskok. Trud se je poplačal in nagrajena je bila z 21. mestom. Med starejšimi cicibani in cicibankami smo imeli dva predstavnika brežiškega krožka. Latoja Drmaž je bila v B-skupini 29., absolutno 32., Denis Šinkovec pa v B-skupini 32. in absolutno 35.

Med mlajšimi dečki je Kajetan Voglar po odlično odplezani prvi smeri (držal je 2. mesto), v drugi napravil napako in padel precej nizko. Razočaranje, kljub zelo dobrem 5. mestu v B-skupini, je bilo kmalu pozabljeno ob spoznanju, da konkurenca le ni tako zelo spredaj. V absolutni razvrstitvi je končal na 13. mestu.

Maj Habinc se je zgledno boril in priplezal do 10. mesta v B-skupini med starejšimi dečki (absolutno 13.). Poleg višine mu manjka predvsem izkušenj. Teh pa ima na pretek Aljaž Motoh, ki je znova suvereno opravil s konkurenco in gladko zmagal. Še vedno pa ni pokazal vsega, kar zna. Vrhova smeri sta ostala malenkost nad njim.

Že to soboto, 22. marca, se bodo mladi pomerili na tekmi v Radljah ob Dravi, ki slovijo po odlični organizaciji. Zato se še toliko bolj veselimo obiska na Koroškem, kjer bomo navijali za naše mlade junake.

Aljaž Motoh že približno pol leta odlično trenira in žanje sadove dobrega in predanega dela. Po dobrih jesenskih rezultatih na državnem prvenstvu v športnem plezanju in odličnih tekaških predstavah na rekreativnih prireditvah v Posavju, je novo leto začel z zmago na Vzhodni ligi v Slovenj Gradcu. Že prvi ugoden dan pa je izkoristil tudi za plezanje v skali. V domačem Armeškem je (končno) uspel v veliki "platenmajsterski" klasiki Child in time, 7a. Suvereno, kakor se zanj spodobi. Vsekakor napoved sezone, ki veliko obeta. Bravo, Aljaž!

Naši mladi plezalci so odlično začeli Vzhodni ligo 2014. V nedeljo, 9. februarja, so merili moči v Slovenj Gradcu. Posavske barve je zastopalo devet otrok, 5 PAKovcev (s Sevničanom Maticem) in še 4 PAKovci iz novoustanovljenega športoplezalnega odseka Brežice. Za večino je bil to prvi (ali drugi) nastop sploh, s katerim so prebili led in se soočili z vsemi "strahovi" tekme, Aljaž pa je ob številnih tekmovalnih izkušnjah prišel z jasnim ciljem in ga tudi uresničil.

Tekmovanje mlajših kategorij je zaznamovalo predvsem trajanje. Vleklo se je kar 6 ur, da so se z dvema smerema soočili vsi cicibani in cicibanke (skupaj precej preko 100 nastopajočih). Med našimi je izstopala Eva Košenina. Plezala je vztrajno, nepopustljivo, borbeno, do skrajnih moči. V prvi smeri povsem pod vrh, v drugi pa do ključnega detajla, ki je bil usoden za večino tekmovalk. Na koncu je le za "en minus" zaostala za stopničkami: osvojila je 4. mesto med 30 mlajšimi cicibankami, kar je brez dvoma odličen dosežek. Eva je bila na tekmi prvič! Med cicibani smo imeli v ognju še štiri Brežičane. Ela Matkovič je bila med mlajšimi cicibankami 26., Latoja Drmaž pa pri starejših cicbankah 34. Pri starejših cicbanih sta prvič nastopila Denis Šinkovec in Mark Šinko ter končala na 29. oz. 30. mestu (absolutno 32.).

Pri mlajših dečkih se je dobro boril Kajetan Voglar. Sploh v drugi smeri je pokazal suvereno plezanje in osvojil 9. mesto v tako imenovani B-skupini, 14. mesto pa v absolutni razvrstitvi (28 tekmovalcev).

Med starejšimi dečki je Aljaž Motoh odkrito prišel po zmago ter jo relativno lahko tudi odnesel domov. Zveni skoraj samoumevno, a ni. Za odličnim rezultatom so leta trdega treninga in tekmovalnih izkušenj. Je pa bilo tudi v Slovenj Gradcu videti še mnogo prostora za napredek. A dvoma ni: Aljaž je trenutno eden najboljših tekmovalcev svoje generacije v državi. V B-skupini sta pri starejših dečkih plezala še Maj Habinc, ki je bil 8. (absolutno 12.) ter Sevničan Matic Prijatelj, ki je bil 4. (absolutno 8., skupaj 18 tekmovalcev)). Oba sta se borila po svojih zmožnostih in dosegla super rezultate glede na tekmovalne izkušnje.

Prav vse nastopajoče velja pohvaliti za pogum, vztrajnost in predvsem zelo dober in pozitiven odnos do plezanja ter tekmovanja (ki lahko ob neuspelih poskusih prinaša tudi slabo voljo). Pomembno je, da mladi doživijo (žal že preživeti) olimpijski duh: važno je sodelovati ..., se zabavajo, veselijo in nabirajo izkušnje za življenje. Za vse to in še več smo, poleg staršev, skrbeli njihovi spremljevalci: Mitja Voglar, Matej Zorko, Edvin Nepužlan in Nejc Pozvek.

Minuli vikend je minil v znamenju druženja članov in simpatizerjev našega kluba. Bilo je napozabno. Dva super dogodka v dveh dneh, ki so se za nekatere razvlekli na tri, organizatorjem pa v teden ali več.

V petek smo že 4. zapored plezali balvane na božično-novoletnem druženju. Klasično dobra prireditev z velikim obiskom. Predvsem so se izkazali vsi najmlajši plezalci po stažu - videli smo lahko prav vse novopečene pripravnike zadnje PAKove športnoplezalne šole, pa tudi precej starejših, malce skromnejše so sodelovali tečajniki alpinistične šole, a so bili zato bolj glasni na tribunah. Velika zahvala gre vsem, ki so se srečanja udeležili kot plezalci, gledalci in spremljevalci. Predvsem pa bi se radi zahvalili Božičku, ki nas obišče vsako leto ter priskrbi tudi ozvočenje, Goranu za orodje, fantom za asistenco pri postavljanju smeri, odlični ekipi pripravljalcev prizorišča, mentorjem otroških plezalnih skupin, pa seveda vsem ostalim, ki ste prispevali k prireditvi po svojih močeh. Navdušenje nad hitrimi in pridnimi rokami pri pospravljanju pa še ne bo kmalu pošlo - res ste super in hvala vam!

V soboto je do besede prišel bolj alpinistični del ferajna. Bohor je žarel od zgodb, ki so se vile vse od začetka posavskega alpinizma v osemdesetih do današnjih dni. Zelo smo počaščeni, da so bile z nami (lahko jim rečemo) "legende", ki so poskrbeli, da so "uhe cvetele in usne drhtele". Ob tem pa smo se podpirali s kulinaričnimi dobrotami osebja koče in žlahtno kapljico domačih in malo manj domačih vinarjev. Kljub ne preveč dobrim obetom, se je zadeva v zgodnjem nedeljskem jutru sprevrgla v pravi žur in tako smo najdaljšo noč nekateri pospremili v zelo kratek dan.

O petkovem dogajanju je bilo nekaj (ne najbolj posrečenega) napisanega tudi v zelo pomembnih občilih.

Posavski alpinistični klub želi vsem svojim članom, simpatizerjem, donatorjem in ostalim, ki so z nami kakorkoli povezani,

vse lepo v prihajajočih prazničnih dneh in vse dobro v novem letu.

Po tem, ko smo v letu 2012 v dveh plezalnih šolah (Brežice in Krško) izobrazli 16 novih pripravnikov športnega plezanja, je letos ta naziv pridobilo še 14 plezalcev. Sedem jih prihaja iz vrst alpinistov, kateri so znanje morali pokazati v sklopu alpinistične šole, sedem pa jih je začetni tečaj zaključilo minuli vikend. Teoretični izpit so pisali v naših prostorih, prakso pa prikazali v zagrebškem plezalnem centru. Diplome bodo prejeli na tradicionalnem božično-novoletnem druženju v Brestanici, 20. decembra. 

Rad bi se zahvalil tudi vsej inštruktorski ekipi, ki je dva meseca bdela nad znanjem novincev in jih učila vstopa v svet vertikale: Grega, Jerca, Goran, Sandra in Mitja - hvala!

Aljaž Motoh in Rok Molan sta minuli vikend v Kranju zaključila letošnjo tekmovalno sezono.

V soboto, 30. novembra, sta se pomerila na balvanih. Plezala sta solidno. Aljaž je med starejšimi dečki zasedel 9. mesto s tremi preplezanimi balvani in šestimi bonusi. Po 11. mestu na avgustovski balvanski tekmi na Logu je skupni seštevek končal na 10. mestu. Rok je med kadeti na identičnih balvanih plezal nekoliko slabše in tekmovanje sklenil na 18. mestu s tremi vrhovi in prav toliko bonusi. V skupnem seštevku je z zgolj eno tekmo pristal na 24. mestu.

V nedeljo, 1. decembra, sta tekmovala v težavnosti. Aljaž je plezal preveč zadržano in zaradi počasnosti izgubil veliko energije. Vseeno si je priboril zelo dobro 5. mesto, kar je njegova tretja zaporedna uvrstitev med dobitnike diplom. S še dvema 8. mestoma s prvih tekem v sezoni, je v skupnem seštevku v zelo izenačeni konkurenci pristal na 7. mestu med 20 tekmovalci. Rok je v kadetski smeri plezal slabše (a borbeno kot vedno), naredil nekaj nepotrebnih taktičnih napak (pomanjkanje izkušenj na ogledu smeri) in zaključil na 18. mestu. V sezoni je imel že boljše, pa tudi slabše trenutke. Sklenil jo je na 19. mestu med 26 tekmovalci.

Pri Roku smo na zadnjih tekmah po tihem pričakovali deseterico, ki je bila nekajkrat dejansko na dosegu. Pa se je vendarle izmuznila - fant potrebuje še nekaj plezalske zrelosti in izkušenj v taktičnem smislu. Sodobne smeri so zelo neposredne in ne odpuščajo napak. Malenskostna nezbranost lahko hitro preide v rezultatsko katastrofo. Na drugi strani je Aljaž dokazal, da je konkurenčen fantom na robu reprezentance. V svoje plezanje bo moral vključiti nekoliko več vihravosti in sproščenosti, saj previdnost in počasnost v že omenjenem tipu smeri ne prineseta rezultata. Z nekoliko boljšimi pogoji za trening in večjimi možnostmi bi se lahko (seveda ob zadostni notranji motivaciji in podpori) prebil v izbrano vrsto svoje generacije, kar je v času vse večjega napredka in zgodnje specializacije mladine (kateri kot "trener" nisem naklonjen) izjemen uspeh za našo malo in neprofesionalno organizirano sredino.

V državnem prvenstvu sta nas v pomladnem delu zastopala še kadet Jaka Pinterič, ki je z eno uvrstitvijo sezono sklenil na 26. mestu (26), in mlajša deklica Lara Zupanc, ki je na dveh tekmah zbrala 6 točk in zaklučila na 34. mestu (35). Upamo lahko, da se še vrneta med najboljše, saj sta imela v svojih karierah že zelo svetla obdobja (zmaga na VZL, stopničke na DP).

Aljaž Motoh in Rok Molan sta v soboto, 23. 11., merila moči na tekmi v težavnostnem plezanju v Slovenski Bistrici. Deževen dan je bil ravno pravšnji za aktivnosti v telovadnici. Žal pa nam je slabo vreme prineslo tudi nekaj smole.

Aljaž je plezal v svojem slogu, a bil v ključnih momentih nekoliko preveč previden in zadržan, počasen. Glede na blede predstave njegovih konkurentov je bilo potihem pričakovati kaj več in tudi Aljaž je na koncu prepoznal zamujeno priložnost. A čez zelo dobro 5. mesto se ni za pritoževati. Aljaž drži pred zadnjo tekmo v Kranju 6. mesto v skupnem seštevku. Konkurenca spredaj je precej oddaljena, za ovratnik pa mu dihajo kar trije. Na Plezalnih dnevih Kranja bo torej še zelo napeto.

Rok ni imel svojega dne. Vsi oprimki v smeri so mu predstavljali veliko uganko in težko se je prebijal čeznje. 20. mesto je bilo manj od naših pričakovanj. A vsem se kdaj zgodi kak neslaven trenutek oz. neuspeh. Veličina tekmovalca/človeka pa se pokaže, kako se po tem pobere. Ne dvoim, da je pred našim maldim šampionom še obilo preplezanih kvalitetnih smeri.

Pravzaprav sem pri obeh tekmovalcih prepoznal pomanjkanje treninga na raznovrstnih oprimkih. Trend v izdelavi se je v 10 letih, kar smo opremili naš bolder v MC KK, precej spremenil, zato naša tekmovalca po tej plati nista konkurenčna. Potrebno bo razmisliti o naložbi v nove, sicer pregrešno drage, oprimke.

V prihajajočem vikendu mlada tekmovalca čakajo Plezalni dnevi Kranja, kjer se bosta v soboto merila na balvanih, v nedeljo pa v težavnosti. Vrhunska prireditev, vredna ogleda. Z vsemi našimi asi svetovnega slovesa. Vabljeni!

Naša mlada borca sta v soboto, 9. novembra, tekmovala v Škofji Loki. Zopet je bila na sporedu težavnost in po mojih napovedih in pričakovanjih so se stvari izpred dveh tednov izboljšale. Kaj bi šele bilo, da bi mladca izkoristila krompirjeve počitnice za dober trening?

Prvi je bil na steni Aljaž Motoh pri starejših dečkih. Plezal je zanesljivo, zelo lepo, dokaj učinkovito, a v odločilnem gibu s premalo odločnosti. Iz smeri je prišel povsem navit in veselili smo se 5. mesta. Zelo dober dosežek, ki bi ga v odličnega (3. mesto) spremenil + pri njegovi višini, ki pa ga sodnica žal ni priznala. A poterbno je ostati na tleh - trenutno je to povsem realen rezultat, ki pa ga lahko Aljaž z malo sreče še popravi na preostalih treh tekmah. A kaj hitro je lahko tudi drugače; konkurenca je neizprosna.

Kmalu za njim je med kadeti nastopil Rok Molan. V tehnično zelo zahtevni smeri je plezal dobro, naredil napako pri vpenjanju in ta mu je pobrala ravno tisti kanček moči, ki bi ga potreboval za njegov prvi preboj med deseterico. Ta je bila danes resnično blizu. Žal je končal med osmoljenci previsnega detajla, na 15. mestu. Kot že omenjeno, pa Rokova forma še ni na vrhuncu. Lahko je namreč še veliko boljši in le upamo lahko, da bo to pokazal že v naslednjih treh tednih.

Iz Škofje Loke smo tokrat odšli z visoko dvignjenimi glavami, dobre volje in to je tisto najpomembnejše. Rezerve smo prepoznali še pri ogledu smeri in v zbranosti pri gibih, ko gredo moči h koncu. Ponosen pa sem, da naša plezalca kažeta izvrstno tehniko plezanja. Aljaž v svoji kategoriji (po mojem mnenju) daleč najlepšo. To je odlično izhodišče za nadgradnjo plezalih zmogljivosti.

Zasluženo smo dan sklenili na največji mali pici, kar so jo videle naše oči;)

Danes dopoldne sta naša mladeniča, Aljaž Motoh in Rok Molan, dobro zastopala barve našega kluba na tekmi v Tržiču. Oba nastopata v izjemni konkurenci. Trend državnega prvenstva se je že v srednjih kategorijah logično obrnil k vrhunskosti - tekme obiskujejo zgolj dobro pripravljeni mladi plezalci, vsi ostali se izživijo predvsem na ligaških tekmovanjih, Vzhodni in Zahodni ligi. Izjemno poudarjen tekmovalni moment in dvajsetletni dotrajan ter nezanimiv sistem tekmovanja je rezultiral v slabem obisku tekem - zbere se največ dvajset najboljših posameznikov, še vsaj dvakrat toliko mladih njihove starosti pa se raje preizkuša na "prijaznejših" tekmovanjih, v skali, ali pa sploh ne iščejo tovrstne potrditve. Zaradi tega dejstva je težko zgolj na podlagi ranga vrednotiti rezultat in plezanje naših mladincev. Tudi uvrstitev v drugi polovici razpredelnice lahko še vedno pomeni zelo dobro plezanje in ne slabega nastopa.

Starejši deček Aljaž Motoh je tokrat storil napako (zdrs) in "ne navit" končal plezanje na 24. oprimku, kar je zadoščalo za 8. mesto med zgolj 15 nastopajočimi. Pot med peterico se zdi odprta, a bo zanjo potrebno odplezati brez napak in predvsem sproščeno. Brez dvoma ima Aljaž še izjemne rezerve v psihološki pripravi. Tudi ta rezultat pa je brez dvoma zelo dober.

Kadet Rok Molan s plezanjem ni bil povsem zadovoljen. Dosežen 22. oprimek je pomenil 15. mesto med 20 nastopajočimi. Zgolj nekaj oprimkov nad njim so padala že precej zveneča imena (mladinski svetovni prvak). Rok v tem delu sezone zaradi dolge poletne pavze še ni v pravi formi. A iz treninga v trening napreduje in upati je, da bo na preostalih tekmah rezultat izbojšal.

Predvsem pa imata naša mladinca izjemne rezerve pri treningu v skali. Odlične jesenske razmere bi lahko za dobre vzpone izkoristila že med krompirjevimi počitnicami.

Naš mladi as, 14-letni Aljaž Motoh, v zadnjem času dokazuje, da ni zgolj odličen športni plezalec, temveč tudi tekač. V zadnjem mesecu je tako po večmesečnem treningu končno nastopil čas bere sadov trdega dela. Sredi septembra je brez prave konkurence zmagal na 3,5 km razdalji prireditve "Rekreirajmo Krško", v oktobru pa najprej osvojil bron na občinskem prvenstvu v krosu med devetošolci, v nedeljo, 13. 10., pa je bil prav tako 3. na teku na grad Podsreda - v absolutni konkurenci, z odličnim časom 30 min na 5,8 km razdalji.

Kaj kmalu pa bodo tekme DP v športnem plezanju pokazale tudi plezalno formo. Z Rokom Molanom, ki pleza med kadeti, se zavzeto pripravljata na pet jesenskih preizkušenj (4 tekmovanja v težavnosti, 1 balvansko). Upamo tudi na dobro vreme in potrditev rezultatov v skali, kjer so rezerve fantov neizmerne.

Naš mladi as, starejši deček Aljaž Motoh, je v nedeljo, 8. septembra, tekmoval na balvanski tekmi na Logu pri Brezovici in zasedel 11. mesto. Nekaj športne sreče, izkušenj, kilometrine in taktike, pa seveda poletnega treninga, je zmanjkalo za boljšo uvrstitev. Njegov domet ostaja blizu odra za zmagovalce, zato se z optimizmom lotevamo jesenskih treningov.

Minuli vikend je v Šmartnem pri Litiji potekala tekma za državno prvenstvo v športnem plezanju. Sezono so sedaj poleg Lare, ki je tekmovala že v Grosupljem, odprli tudi trije mušketirji.

Med starejšimi dečki je solidno plezanje pokazal naš največji adut Aljaž Motoh. Prvič je na velikih tekovanjih plezal v vodstvu in priplezal na 8. mesto. Družbo sta mu v sosednji smeri delala kadeta Jaka Pinterič in Rok Molan. Slednji je že kamlu po vstopu napravil napako in pristal s še nekaj kolegi na repu razpredelnice (25. mesto), Jaka pa je splezal nekaj višje (19. mesto) in odločil interni dvoboj v svojo korist.

V nedeljo je nastopala Lara Zupanc in med mlajšimi deklicami zasedla 26. mesto. Priplezala je precej visoko in izboljšala svoj rezultat iz Grosupelj. Privč je bila na tekmi povsem samostojna - ogrevanje, ogled in ostale priprave. Čestitke za pogum!

Mlade sedaj čaka dolgo poletno obdobje, kjer se bodo kovali rezultati za jesensko nadaljevanje. Tako bomo že septembra videli, kdo bo predvsem počival, kdo pa bo proste dni izkoristil za plezanje ...

Danes se je začelo državno prvenstvo v športnem plezanju za mlajše kategorije. Našo tekmovalko Laro je spremljala Katja Krejan, ki je spisala spodnje poročilo.

V soboto, 1. 6. 2013, je bila prva tekma državnega prvenstva v plezanju za mlajše kategorije. Pri mlajših deklicah je iz našega kluba nastopila Lara Zupanc. Ker je stena v Grosupljem nekoliko manjša, je bilo pričakovati, da bo smer zelo težka, kratka in jedrnata. Sestavljena je bila iz 27 težkih gibov, ki so bili sestavljeni iz različnih kombinacij "minimalcev" in "mus". Poleg tega so letos dekleta tekmovala na levi strani stene, ki je nekoliko bolj previsna kot desna stran. Ker je bila smer res zelo težka, nobena izmed deklet ni dosegla vrha. Vseeno pa je bilo superfinale, saj sta dve dekleti prišli do istega oprimka. Naša Lari pa se, kljub trudu, tokrat ni izšlo tako, kot je bilo pričakovati. Zaradi počasnega in nesigurnega plezanja in previsne stene jo je hitro začelo navijati, na koncu pa je storila še manjšo napako in zato izgubila kar nekaj mest. Tako je končala na 29. mestu (33 uvrščenih). Naslednja tekma, kjer bo imela popravni izpit, bo v nedeljo 16. 6. 2013 v Šmartnem pri Litiji.

V Šmartnem pa bo naša ekipa močnejša še za 3 močne fante, ki se pridno pripravljajo na nadeljevanje sezone.

Z malce zamude le prihaja povzetek sklepnega dejanja letošnje Vzhodne lige. Končala se je z balvansko tekmo v Slovenski Bistrici. Bila je dobra za tekovalce in malce manj za gledalce, ki smo se naplezali skoraj bolj kot tekmovalci. Naša mladež je plezala približno po pričakovanjih, dokaj povprečno, nepričakovano pa je navdušil Jaka Pinterič in podjarmil svoja klubska kolega.

Najprej je med mlajšimi deklicami nastopila Lara Zupanc. Pokazala je, da ji moči ne manjka, tehnika pa je druga zgodba. V enem balvanu je večkrat strmoglavila z vrha, ki bi jo pripeljal v prvo peterico. Tako pa je bila v močnejši kategoriji 8., absolutno pa mesto slabša (skupaj 22 tekmovalk). Za Laro smo imeli v ognju šopek starejših deklic, ki pa so bile soočene z zelo zahtevnimi balvani. Najbolje se je znašla Lea Mahne, ki je dosegla 2 vrhova in še nekaj bonusov in tako v kategoriji šibkejših dobila diplomo za 5. mesto, absolutno pa je bila 16. Malenkost slabše je plezala Urška Sagernik, ki je končala na skupnem 22. mestu. Živa Bezjak je zaradi bolečin v rami, ki jih je začutila na vrhu drugega balvana, predčasno zaključila s plezanjem in končala kot 24. (skupaj je nastopilo 25 deklet). Po spominu sodeč sta punci dosegli vrh dveh balvanov, s čimer pa se očitno niso strinjali sodniki oz. je prišlo do napake kje drugje - žal tega nismo odkrili pravočasno. Vseeno velja vsem puncam velika pohvala za trud in borbo, zelo složno in razpoloženo so tudi pristopile k tekmi.

Fantje so plezali hkrati. Jakob Preskar je imel na zanj zelo zahtevnih balvanih obilo težav, a ni obupal. Zaključil je na 11. mestu v nelicencirani skupini, absolutno 16. (med 20 uvrščenimi starejšimi dečki). Epski troboj med najmočnejšimi mladimi posavskimi balvanskimi plezalci pa je potekal sila presenetljivo. Še dan pred tekmo daleč najbolj razpoložen plezalec, Aljaž Motoh, očitno ni imel svojega dne. Začel je nadvse suvereno, a se kmalu uturdil. Dosegel je vrh na 4 balvanih, realno pa je bilo dosegljivih 7. Na vseh je do bonusov prišel v prvem poskusu. Na koncu je to zadostovalo za 3. mesto med starejšimi dečki (v močnejši skupini in absolutno). Še slabši dan je imel naš največji adut Rok Molan. Že v lažjih balvanih je delal napake in se tudi do konca ni uspel pobrati. Njegov izkupiček je bil slabši kot Aljažev: 4 vrhovi in le 5 bonusov. To je zadostovalo za končno 8. mesto med kadeti. Povsem drugo podobo pa je prikazal izkušeni Jaka Pinterič. Presegel je oba klubska konkurenta in z borbenostjo ter iznajdljivostjo preplezal 5 bavanov, na 7 pa dosegel bonus. S tem je končal na 6. mestu pri kadetih. Velja poudariti, da je bilo realno dosegljivih 7 vrhov v 7 poskusih, s čimer bi fantje konkurirali za najvišja mesta. A tokrat žal ni šlo. Vsi, razen Roka, ki se poslavlja od tekmovanj VZL, bodo imeli nove priložnosti prihodnje leto.

In še skupni seštevek. Tu brez dvoma najvišje kotira Aljaž Motoh, ki je domov odnesel pokal za 2. mesto med strejšimi dečki (35 uvrščenih). Gre za velik dosežek in še en super uspeh mladega plezalca, za kar mu gredo vse čestitke. Lara Zupanc je končala na 11. mestu med mlajšimi deklicami (tako v kategoriji kot absolutno), kar je dober dosežek (39 uvrščenih). Še lani je nastopala v šibkejši skupini, kjer bi letos pometla s konkurenco. Kadeta Rok Molan in Jaka Pinterič sta zasedla 5. oz. 7. mesto (19 uvrščenih), kar je precej realna slika njunih sposobnosti. Jakob Preskar se je dobro boril in med starejšimi dečki v šibkejši skupini končal na 14. mestu, absolutno 18. V troboju starejših deklic se je najbolj izkazala Lea Mahne, ki je bila v kategoriji nelicenciranih skupno 6., absolutno 16. Živa Bezjak je bila v kategoriji 9., absolutno 22., med njiju pa se je vrinila Urška Sagernik na absolutno 18. mesto. Skupaj je nastopilo 36 tekmovalk.

Med rezultati najdemo še nekaj posameznikov, ki so naše barve zastopali v Brežicah, seveda pa z enim nastopom niso igrali pomembne vloge v skupnih razvrstitvah. Kot klub smo dosegli skoraj 2000 točk, vse to z 8 tekmovalci, ki so nastopili na večini od 5 tekem, kakšno točko pa smo dobili še od nastopajočih v Brežicah. Sezono ocenjujem kot uspešno, tako za tekmovalce kot klub. Rezultate prvih ste lahko vseskozi prebirali in spremljali na spletu, klub pa se lahko pohvali z najbolje organizirano tekmo in človekoma, ki sta letos vodila ter koordinirala celotno Vzhodno ligo, katere se je udeležilo rekordnih 357 tekmovalcev!

Zaključek torej ne more biti drugačen: BRAVO MI!

Trajalo je par dni, da smo se za silo odpočili in zbrali vtise. Prišel je čas za pogled nazaj na izjemno tekmo.

Več mesecev trajajoče priprave, ki so v zadnjih tednih in dneh pred soboto, 20. aprilom, dosegle vrhunec, so na dan tekmovanja obrodile sadove. Trud preko 30 ljudi, ki so bili neposredno vključeni v izvedbo, in še številnih drugih, ki so tako ali drugače sodelovali po svojih močeh in na svojih področjih, je bil poplačan z odlično prireditvijo. Glede na pozitivne kritike nam je uspela izvedba verjetno najboljšega tekmovanja Vzhodne lige do sedaj. Tako kot je bila pred desetletjem sinonim za odlično tekmo Brestanica, so minuli vikend nov standard postavile Brežice. Na tem mestu velja pohvala in zahvala vsem sodelujočim pri organizaciji - uspelo nam je!

Dobro voljo organizatorjev pa so dopolnili tudi naši mladi plezalci. Kar 15 jih je prišlo na tekmovanje, od tega celo dve naturalizirani Čehinji;) Nekateri so se prvič pomerili na takšnem nivoju tekmovanja. Njim gredo še posebne čestitke za borebnost in neustrašnost. Še posebej zato, ker so se zaradi vključenosti njihovih mentorjev v organizacijo morali obnašati precej bolj samostojno, kot je od njih pričakovati. Zahvala gre na tem mestu Polonci Petan, ki je prevzela skrb nad najmlajšimi, in pa vsem starejšim tekmovalcem, ki so pod svoje okrilje vzeli mlajše in manj izkušene.

Če odštejemo češki prijateljici, sta nas v jutranjem (cicibanskem) delu zastopala Patrik Petan in Klemen Fuks. Pri starejših cicibanih šibkejše skupine sta končala na 11. oz. 15. mestu. Za oba prva tekma, oba korajžna, Klemen že po slabem mescu plezalnega staža. Želim jima še dolgo in uspešno plezalno pot. Močno zasedbo smo imeli pri mlajših dečkih in deklicah, kjer se je Lari Zupanc pridružila še Lina Buršič. Slednja je v šibkejši skupni pristala na 13. mestu, Lara pa v močnejši prav tako - gledano absolutno na 18. mestu, kar kaže na to, da v Brežicah ni imela svojega dne. Mlajša dečka Maj Habinc in Kajetan Voglar sta bila v šibkejši skupini 16. oz. 19. in spoznala, da bo potrebno še nekaj vaje za višja mesta.

Najzaslužnejši za uspešen posavski tekmovalni dan je bil nedvomno Aljaž Motoh, ki je odnesel absolutno zmago med starejšimi dečki. Prvič letos na najvišji stopnički ravno na domači tekmi - najlepši možen razplet. Odlično, celo presenetljivo, predstavo sta pokazala tudi Jaka Pinterič in Rok Molan. Kar neverjetno je njun medsebojni dvoboj v svojo korist obrnil Jaka, ki je okoli vratu nadel srebro, Rok bron. Zavedati se je potrebno okrnjene konkurence. Troboj naših najmočnejših fantov je bil izjemno izenačen. Med starejšimi dečki v šibkejši skupini je Jakob Preskar pristal na 11. mestu. Starejše deklice so se dobro borile, a skritega je ostalo ogromno potenciala, ki se s treningov ne prenese na tekmovanja. Rezultatsko pa sta bili Lea Mahne in Živa Bezjak s 4. oz. 5 mestom v šibkejši skupini vseeno zelo uspešni. Urška Sagernik je končala pri repu močnejše skupine. Njihov troboj je tokrat pripadel Lei, ki je bila boljša od Žive in Urške. Absolutno so zasedle 13., 14. in 16. mesto. Kaj več komentarjev k plezanju mladine težko podam, saj vseh nastopov nisem videl, nobenega sploh v celoti. Sami pa zagotovo dobro vedo, kaj je šlo dobro in kaj ne.

Mladim ostaja v letošnji Vzhodni ligi le še ena tekma, in sicer balvanska v Slovenski Bistrici. Potem se bodo najboljši pripravljali na državno prvenstvo, ostali pa se orientirali na skalne vzpone.

Organizatorji tekme pa smo utrujeni, a veseli, večer sklenili na skupni večerji in posebej za nas odigranem koncertu 2/3-plezalskega benda Mr. Mustang v klubu Mladinskega centra Brežice. Bilo je nepozabno, čeprav se nekaterih stvari morda ne spomnimo dobro;) Na tem mestu velja še posebna zahvala Mc Brežice za sodelovanje in pa seveda vsem našim sponzorjem in donatorjem, ki so nam pomagali izpeljati vrhunsko tekmovanje, prvo na veliki brežiški steni in v brežiški občini nasploh.

Fotografije z dogodka lahko najdete na tej in tej povezavi, video material pa tukaj. 30. aprila bo na lokalni televizij Ansat TV tudi oddaja o tekmovanju.

Naši mladi plezalci so v soboto, 13. aprila, na kranjski umetni steni zastopali svoje osnovne šole. Spremljal jih je naš inštruktor Ambrož in mi posredoval rezultate s komentarjem, da so vsi zelo zadovoljni s svojimi nastopi. In tudi številke govre tako ... Aljaž Motoh je med starejšimi dečki z licenco (edini so plezali z varovanjem od spodaj, torej v vodstvu) osvojil 5. mesto, Lea Mahne med strejšimi deklicami brez licence 9. mesto, Jakob Preskar med starejšimi dečki brez licence 18., Lara Zupanc pa med licenciranimi mlajšimi deklicami 16. mesto. Prav vsi uvrščeni v prvi polovici nastopajočih.

Nastopi in vzpenjajoča se forma mladih so dober obet pred tekmo Vzhodne lige v Brežicah, ki bo v soboto, 20. aprila, s pričetkom ob 9. uri za najmlajše in ob 14. uri za starejše otroke. Vse podrobnosti najdete na spletni strani lige www.climbers.si. Ker je to naša domača tekma, v organizacijo katere je vključen praktično ves aktiven posavski plezalski živlelj, vas vse še posebej lepo vabimo k obisku in ogledu. Veseli bomo vaše podpore!

Nisem se mogel odločiti, kako bi v naslovu ocenil tekmo. V bistvu sem zadovoljen, ker gre večini počasi na bolje. Še vedno pa je obilo prostora za izboljšave.

Najboljše predstave so brez dvoma danes pokazali Lara, Rok in Aljaž. Lara Zupanc je med mlajšimi deklicami zasedla zelo dobro 8. mesto (26 tekmovalk, 8. tudi absolutno!). Rekel bi, da ji je končno steklo. Če je na prejšnjih tekmah še imela kopico težav, je tokrat dvakrat splezala povsem pod vrh in pokazala, kaj zmore. Za nastope in pristop si zasluži vse čestitke - le tako naprej!. Rok Molan je med kadeti plezal v svojem stilu in znova pristal na 5. mestu. Enkrat je bil na vrhu, enkrat ga je samo dotaknil. Plezal je zelo sproščeno in dobro izkoristil potencial. Ostale naše (plezajo iste smeri, razen Lare) je pustil daleč za seboj. Veliko rezerve pa je še v resnem pristopu in ogrevanju. Tu se najbolj zatika tudi Jaki Pinteriču - delitev 8. mesta zveni bolje, kot dejansko je (skupaj 14 tekmovalcev). Aljaž Motoh je plezal bolje kot na prejšnjih tekmah, a trema ga še vedno dobro zdeluje. Znova je prinesel domov bronasto medaljo, kar je lep uspeh. Še lepši zato, ker je bil 3. tudi absolutno (19 tekmovalcev)! Čestitke! Navije pa ga še vedno precej hitreje kot na treningih.

Od treh starejših deklic smo videli že boljše nastope. Absolutno se je najbolje izšlo Urški Sagernik (17. mesto), čeprav sta bili Lea Mahne in Živa Bezjak na steni videti boljši. Lea je bila na koncu z dvema povprečnima nastopoma 19., Živa pa z enim zelo dobrim in drugim nesrečnim (zelo dolg gib, ki jo je ustavil) 22. (skupaj 29 tekmovalk). Lei se pozna dolga odsotnost zaradi bolezni, Živa navadno prikaže dva različna nastopa, Urška pa je precej"odvisna od vremena".

Trbovci so sicer izpeljali lepo tekmo, a se je kljub dobrem sistemu precej zavlekla. Postavljalec in organizatorji so bili pač premalo natrenirani. Naslednji pa smo na vrsti mi ...;) Na koncu naj ne pozabim izraziti še zahvale OŠ Mihajlo Rostohar Krško (predvsem ravnateljici), ki nam je prijazno posodila kombi.

V soboto, 23. marca, je naša mladež tekmovala na Ptuju. Čeprav sem v svoji plezalni in trenerski zgodovini videl že marsikaj, me današnja mladina še vedno preseneti. Tokrat je spošen vtis nekoliko slabši kot v Radljah. K temu verjetno botruje precej razvlečena tekma, daleč od predvidene časovnice, kar je naporno za tekmovalce, in pa vedno bolj pomladno vzdušje v njihovih glavah.

Začnimo na začetku, pri naši najmlajši. Lara Zupanc je med mlajšimi deklicami z licenco ponovila 10. mesto iz Radelj. Vendar pa plezanje znova ni bilo prepričljivo. Določeni elementi so vseeno šli na bolje. Absolutno je bil rezultat slabši - 14. mesto med 27 uvrščenimi.

Starejših sedem je plezalo iste smeri, kar daje možnost njihove medsebojne primerjave, ne glede na rezultate v kategoriji. In prav ta primerjava človeku včasih vzame sapo. Začnimo pri najboljšem posamezniku - ne po rezultatih, temveč po vtisu in plezanju. Rok Molan je med kadeti plezal borbeno in iznajdljivo. Vseeno bi v vsaki smeri lahko še nekaj dodal. Ponovil je 5. mesto iz Radelj in v obeh smereh prepričljivo najboljši med našimi. Jaka Pinterič je napravil preveč napak in v isti kategoriji pristal na 11. mestu (15 uvrščenih). Urška Sagernik je bila rezultatsko najboljša posameznica med dekleti (absolutno 16. mesto, licencirana konkureca je precej spredaj). Drugo smer je odplezala po predpisih in prišla praktično le oprimek nižje kot Jaka in Aljaž! V prvi smeri je žal plezala v svojem siceršnjem vihravem slogu in povsem pogorela. Živa Bezjak je po predpisih odplezala prvo smer in prišla le minus manj kot Jaka in Aljaž (držala je 3. mesto v kategoriji)! V drugi smeri ji je zmanjkalo izkušenj in kakšen centimeter višine, a napredek je očiten - na koncu 18. absolutno in 6. v kategoriji starejših deklic brez licence. Lei Mahne se je poznala več kot tedenska odsotnost zaradi bolezni, poleg tega pa je doživela še nesrečno boleče srečanje komolca s svedrovcem že v prvi smeri, kar je rezultiralo v slabšem končnem rezultatu (20. absolutno, 9. v kategoriji). Jakob Preskar je med starejšimi dečki brez licence suvereno opravil z zastavljenim planom in se držal taktike in dogovora. Izvlekel je dober rezultat - 9. mesto v kategoriji, 17 uvrščenih, absolutno 12. In nazadnje še včerajšnji slavljenec (14. rojstni dan), ki je edini domov prinesel medaljo. A žal ne zaradi dobrega plezanja, temveč zaradi neposrečenih pravil lige. Le trije licencirani starejši dečki so se udarili med seboj, Aljaž Motoh pa je bil bronast (absolutno 6.). Tekmo bo zagotovo kmalu pozabil. O njegovi in Jakovi predstavi zgovorno povedo zgoraj omenjeni rezultati deklet v njihovih posrečenih poskusih. Vendar eno drži kot pribito: tudi najboljšim se zgodi slab dan - čeprav prazničen.

Pot v nove zmage bomo iskali znova čez 14 dni v Trbovljah.

V Radljah ob Dravi je 9. marca potekala 1. tekma letošnje sezone Vzhodne lige. Nastopili smo s 6-člansko ekipo in prav vsi so pustili zelo dober vtis. Plezali so lepo, se borili in bodrili, le kanček nervoze bi nekateri lahko pustili doma. Spremljala sva jih z Vanjo, na tekmi pa sta bila od "naših" še računalniški mojster Martin in načelnica Sandra. Prevoz s kombijem se je izkazal kot super rešitev, splošno vzdušje izleta pa ocenjujem kot zelo pozitivno.

Rezultatski del je potrebno jemati v kontekstu začetka sezone h kateremu sodi, poleg nevplezanosti, tudi privajanje na kup novih informacij, nasvetov, napotkov, ki so jih mladi deležni na tekmi sami, seveda pa tudi že prej na treningu. Ne glede na uvrstitve sem z videnim v povprečju zelo zadovoljen. Odnos in pristop sta nakazovala pravo smer in upam, da se bomo na prihodnjih tekmah še izpopolnili. Zdelo se mi je, da bi največij aduti lahko izstisnilli malenkost več (Aljaža moram tu izvzeti zaradi poškodovanega palca), presenetile pa so me starejše deklice.

In končno: medaljo je domov prinesel prav Aljaž Motoh. Delil si je drugo mesto (ki pa je bilo hkrati tudi zadnje v njegovi skupini močnejših starejših dečkov). Pomembnejši je podatek, da je bil absolutno 3. (20 tekmovalcev). Brez bolečega palca bi morda lahko segel še više. Rok Molan je bil 4. v kategoriji kadetov. Izjemno močni prsti nekako niso bili dovolj za stopničke, zaradi majhnih tehničnih podrobnosti se je izmuznil tudi vrh smeri. S 5. mestom med starejšimi deklicami brez licence se je domov vrnila Lea Mahne, v isti kategoriji je bila Živa Bezjak 11. Urška Sagernik, ki nastopa med licenciranimi deklicami, je zasedla 11. mesto. Pomembno je, da bi bile punce v absolutni razvrstitvi uvrščene: Lea 13., Urška 17. in Živa 22. (skupaj 26 tekmovalk, razlike zelo male). Lara Zupanc je bila pri mlajših deklicah z licenco 10., prav tako tudi absolutno, kar je zelo dober rezultat. Skritre rezerve so pri njej daleč največje.

Tekma je bila sicer odlično organizirana. Rekordno število nastopajočih je sicer poskrbelo za precejšnje zamude, smeri pa so bile izjemno kratke, direktne ter imele precej izrazitih detajlov. Že čez 14 dni na Ptuju zna biti zgodba povsem drugačna. Tja bomo seveda potovali optimistični in še malenkost bolje pripravljeni.

Matej Zorko in Marko Levičar, preverjena naveza za odlične zimske vzpone, sta kratek izlet v pogorje Mont Blanca izkoristila več kot odlično. "Ogrela" sta se v smeri Claire-Chazal v Aiguille Carree, nato pa po počitku vstopila v slovito steno Les Droites. V 12 urah sta zmogla slovito klasiko Ginat in nato sestopila v Chamonix - skupaj sta bila na nogah kar 25 ur.

Čestitke za čudovit vzpon in novo lepo zgodbo posavskega alpinizma. Več pa na četrtekovem ferajnu.

Na letošnjih republiških izpitih smo dobili 4 nove športne plezalce. Simon in Jaka sta že stara plezalska mačka in sta le formalizirala svoje znanje in kilometrino, Stanaka in Lenart pa sta zagreta plezalca iz lanske plezalne šole, ki sta svetel vzor zagnanosti in pravega pristopa k naši športni dejavnosti!

Vsem iskrene čestitke in uspešno nadaljnjo športnoplezalno pot!

V četrtek, 14. februarja, ob 20. uri, na ferajnu. Peter Sotelšek - Pero nam bo predstavil svojo bogato alpinistično in športnoplezalno pot. Na diapozitivih se bomo spominjali starih dobrih plezalni dni, ko smo z veliko entuziazma še zahajali v gore in plezališča. Peter je že sredi 90ih uspel v takrat še precej magični stopnji 8a. Zagotovo nam ne uide tudi ta zgodba ...

Vabljeni!

Jaka Pinterič in Rok Molan, oba dijaka nižjih letnikov Srednje tehnične šole Krško (računalničarja, kakopak;)), sta v četrtek, zadnjega januarja 2013, nastopila na srednješolskem državnem prvenstvu. Tekma vsako leto poteka v januarju, na steni ŠKG Šiška. Naša borca, ki bosta letos znova nastopala v isti kategoriji (kadeti) in (upam) poskrbela za napete interne dvoboje, sta si družno razdelila 19. mesto, tekmovanje pa zaključila na 12. oprimku. Kolegialno, ni kaj!;) Po prvi tekmi sezone torej neodločeno.

Čestitke in pohvale sprejemata na klepetalnici ali osebno;)

Pretekli vikend se je v Kranju zaključila sezona državnega prvenstva 2012. Na Plezalnih dnevih kranja so naši mladi nastopili tako v težavnosti kot v balvanih, nikjer pa niso blesteli. Najbolje se je, po pričakovanjih, odrezal Aljaž Motoh, a ostaja malce grenak priokus zaradi večjih apetitov. Edini med našimi je redno posegal po visokih uvrstitvah in enkrat celo po bronastem odličju. Ostali so predvsem nabirali kilometre in izkušnje. Z njimi bodo lahko nadgradili novo sezono.

Na kranjski tekmi sta Rok in Jaka pustila medel vtis. Rok Molan je po slabi uvrstitvi na balvanski tekmi (16. mesto) tudi v nedeljski težavnosti storil napako in zelo zaostal za željami. Vsakomur se kdaj pripeti smola. Tekmo v Kranju je tako končal kot zadnji, 20., skupno pa prvo kadetsko sezono sklenil na solidnem 15. mestu z vidnim napredkom skozi sezono. Jaka Pinterič je bil na balvanih soliden 20., v težavnosti pa 21. Takšna je tudi njegova skupna uvrstitev. Na tekmah še vedno izstisne za nianso premalo - njegov domet je bistveno višji, kar je že dokazal v maljši kategorijah.

Mlajše je na tekmi spremljala Katja in zapisala:

Aljaž Motoh si je pri mlajših dečkih priplezal 5. mesto in sezono zaključil na 6. mestu, kar je tudi najboljši rezultat od vseh naših petih tekmovalcev na letošnjem državnem prvenstvu. V kategoriji mlajših deklic sta tekmovali Lara Zupanc in Urška Sagernik. Lara Zupanc je dosegla 26. mesto, njeno prvo tekmovalno sezono državnega prvenstva pa zaključila na 27. mestu. Urška Sagernik pa je dosegla 34. mesto, sezono pa skupno zaključila na 39. mestu.

V soboto pa so imeli mlajši dečki in deklice prvo (in zadnjo) tekmo balvanov v državnem prvenstvu. Aljaž je po solidnem plezanju pristal na 6. mestu, Lara na 31. mestu in Urška na 33. mestu.

Naši mladi tekmovalci so minuli vikend nastopili na predzadnji tekmi državnega prvenstva 2012 v Škofji Loki.

V soboto sta plezala Jaka Pinterič in Rok Molan. Jaka je med starejšimi dečki ostal v povprečju svojih dosedanjih rezultatov. Na koncu je bil 19. med 24 tekmovalci, s plezanjem ni navdušil in bo v Kranju skušal popraviti vtis. Rok pa med kadeti vztrajno pleza po razpredelnici navzgor in je bil tokrat 11. (21 tekmovalcev). To je njegov najboljši rezultat, pri plezanju pa bi, kot sam pravi, še lahko malenkost dodal. Le nekaj težkih gibov ga loči od zelo visokih mest, do katerih ga loči še nekaj predanosti in treninga. Na zadnji tekmi, glede na formo, vsekakor računamo na prvo deseterico.

V nedeljo so imeli tekmo mlajši. Aljaž z rezultatom ni bil zadovoljen, a upanje na skupne stopničke še ni umrlo. S še dvema vrstnikoma bijejo hud boj za pokal v skupnem seštevku, fantu pa se z dobrimi nastopi vse bolj odpirajo tudi vrata v izbrano vrsto. Podrobnejše nedeljsko dogajanje pa je strnila Katja, ki je bila z maldimi na tekmi.

Pri mlajših dečkih je kot drugi začel naš plezalec Aljaž Motoh. Plezal je dobro, vendar na koncu previsa se mu je malce zalomilo in končal je na 5. mestu od 16 sotekmovalcev. Pri mlajših deklicah pa so tekmovale iz našega kluba Lara Zupanc in Urška Sagernik. Lara je končala na 28. mestu (in za eno mesto popravila rezultat s prejšnje tekme), Urška pa na 33. mestu (38 sotekmovalk). Na žalost lahko rečemo, da je bil dan na obnovljeni škofjeloški steni za nas tokrat neuspešen.

Naši tekmovalci so ta vikend merili moči na tekmi za državno prvenstvo v Tržiču. V soboto sta nastopila Jaka Pinterič, ki je pri starejših dečkih končal na 15. mestu, in Rok Molan, ki je bil med kadeti 14. Rezultata sta bolj skromna, a fanta še zagotovo še skrivata adute za zadnje tekme. Po tekmi sta se razplezala še v Preddvoru.

V nedeljo so bili na vrsti mlajši. Izkazal se je Aljaž Motoh, ki je zopet končal tik pod stopničkami in to kljub dejstvu, da je bil zaradi poškodbe prsta mesec dni odsoten s treninga. Obširno poročilo o nedeljski tekmi pa je prispevala Katja:

Tokrat je bil tekmovalni vikend v Tržiču. Smeri mlajših dečkov in deklic so bile deloma previsne, predvsem pa tehnično zasnovane. Punce so imele smeri po desni strani stene, kjer je stena podobna skali ter polna reliefov, zelo razgibana, nato je šla v previs in po plati do vrha. Fantje pa so imeli smer po levi strani stene - po rumenih deloma previsnih ploščah.

Aljaž je štartal prvi izmed naših tekmovalcev. Klub pretekli poškodbi, ki mu je onemogočila treniranje, je danes plezal zelo dobro, gibanje pa je bilo lepo in tekoče. V smeri je imel polno malih oprimkov in mus, vendar njemu to ni predstavljalo velikih ovir, tako da je priplezal do strehe. Tam mu je, zaradi težkega že preplezanega prvega dela, nekoliko zmanjkalo moči. Dejstvo pa je, da je bil vodilni v njihovi kategoriji le nekaj oprimkov pred njim. Tako je končal na odličnem 4. mestu in le za las zgrešil stopničke. Verjamem, da si bo do naslednje tekme še bolj opomogel od poškodbe in da mu stopničke ne uidejo.

Pri puncah je od naših tekmovalk prva štartala Urška. Plezala je lepo, vendar se ji je zataknilo pod previsom, ko je naredila napako in pozabila na noge (pustila jih je prenizko). Zaradi storjene napake je pristala na 33. mestu. Nato je plezala Lara, ki je prišla sicer dlje kot Urška - že v previs, vendar je prav tako delala napake zaradi postavljanja nog in posledično ji je zmanjkalo moči in pristala je na 30. mestu.

Tako lahko rečemo, da se je za naše tekmovalce prva tekma v novem šolskem letu odlično začela, tako da komaj čakamo drugo tekmo, ki bo 11. novembra v Škofje Loki.

Po tekmi smo se veseli, ker je bila za nami uspešna tekma in je vreme zdržalo, odpravili v Škofje Loko, kjer smo odšli (na trening) v plezališče Kamnitnik. Plezali smo lahke smeri, kot so Kepica sladoleda, Ana-Marie, JAT, Žvčk, Saško, Hladilnik. Iz plezališča pa nas je pregnal šele dež. Mislim, da se je dan za nas uspešno končal in čeprav utrujeni in zaspani smo se veselo vrnili proti domu.

Intervju, njegov pogled na alpinizem in kako je biti član alpinistične mladinske reprezentance Slovenije, je z Nejcem opravil Luka Šebek, Posavski Obzornik.

https://posavje.info/ostali-sporti/nejc-pozvek-predan-goram.html

Neverjetno vreme in pomanjkanje plezalnega časa sta tipika letošnjega avgusta zame. Vseeno se tu in tam moram pregrešit in it pogledat na teren. Smer Hot line je novost v naših stenah. Lani sta jo nadelala in splezala Luka Krajnc in Bine Simonič, Luka na koncu tudi prosto. 300 metrov vertikale in večkrat tudi čez, 9 raztežajev, 7b+: podatki, ki vabijo. Tako sva se z Grmo odločila, da bo dan, ko gre Marija v nebo, pravi za obisk Križevnika. Pristopila sva z vrha, se spustila pod steno in jo gladko preplezala v 6 urah, oba prosto in na pogled oz. flash. Čeprav se sliši enostavno in hitro, je, sicer izjemno lepa smer, ponudila obilo resnega in zahtevnega plezanja, redke možnosti varovanja in 5 raztežajev med 8. in 9. stopnjo. Sestopila sva na izhodišče čez idilično planoto Veža in tako vesela zaključila celodnevno uspešno turo.

Reportažica je že na ogled v galeriji. Vreme pa kar ne odneha ...

Poletje je tu in črne ter ostale mačke hodijo vsepovsod. Posebna koncentracija v mestnih in nakupovalnih središčih, pa tudi na deželi jih ne manjka. Že star pregovor pravi, da če ti črna mačka prečka pot ...  pa tudi Domicelj nekaj poje o tem. In da ne bo naša stran preveč bedno samevala v teh vročih poletnih dneh, jo je vredno malo popestriti. Zanimivih slikic je za galerijo premalo (ker se črnih mačk ne spodobi preveč slikat), na klepetalnico se nočejo nalimat, bodo pa zato krasile prvo stran.

Črna mačka pa že nekaj časa sameva tudi v Vežici. Le redko jo povoha kak mačkon. A prejšnji teden sva bila pri njej na obisku z Antejem. Čudno vreme, ki ni bilo ravno naklonjeno vasovanju, naju je že navsezgodaj pregnalo pod steno. Ko pa sva bila pod njo, naju je nezadržno zvabila v svoje nedrje. Slikice prikazujejo borbo mačkov z muco in eno redkih osvojitev - kar na (prvi) pogled. Kozjekova mojstrovina slovi po precej dobri skali, kak raztežaj je tudi v žgočem poletju še moker, kot se za mačko tudi spodobi, večinoma pa se uživa v strmih in previsnih pokah, kamor metulji in zatiči prav radi uhajajo.

Tako sva z Antejem v borih štirih jutranjih urah opravila s Črno mačko. Naslednjič se vrneva po njeno sosedo - Črno lepotico. Zgodba se že piše ...;)

Za vikend je v Šmartnem pri Litiji potekala tekma za državno prvenstvo v težavnosti. PAKovci smo imeli na tekmi 5 predstavnikov. V soboto sta v sredjih kategorijah nastopala Rok in Jaka, v nedeljo pa v mlajših Lara, Urška in Aljaž.

Rok Molan je v težki kadetski smeri plezal solidno, a dosti premalo odločno za dober rezultat. Napake so se seštevale čez ves spodnji del smeri, detajl v stropu pa je bil absolutno prevelik zalogaj. Tam je odpadla tudi večina konkurence. Žal je bil Rok med prvimi. Na koncu je bil 18. Jaka Pinterič je med starejšimi dečki prav tako plezal precej zadržano, v nekakšnem krču. Posledica je bil rezultatsko slab nastop, vzrok pa je verjetno tudi v slabem ogledu smeri in pomanjkanju idej pri rešitvi problema. Tudi on je pristal pri repu razpredelnice. Vsekakor sta se odrezala slabše od pričakovanj. Vtis sta popravila na popoldanskem treningu v plezališču Čerjan. Rok je prikazal zelo dobro borbo v težkih smereh.

V nedeljo je mlade spremljala Katja. Nejno obširno, rahlo obdelano poročilo pa se glasi:

V nedeljo, 17.6.2012, je bila v Šmartnem pri Litiji še zadnja tekma za državno prvenstvo v težavnosti v tem šolskem letu (2011/2012). Tekme so se pri mlajših kategorijah udeležili trije naši tekmovalci. Najbolje je naš klub zastopal Aljaž Motoh, ki je pokazal kako dobro zna plezati, ter da mu »minimalci«, »muse« in previs ne delajo prevelikih preglavic. Tako je spodnji del smeri preplezal zelo suvereno, precizno in natančno. Napako je naredil le, ko bi moral levo nogo »petkati« pri levi roki na minimalcu (imel pa jo je v zraku) in je bil zaradi tega prekratek za naslednji oprimek. Gib je bil zelo težak in »na moč«. Fantovska smer je bila namreč zelo težka in je imela od začetka do konca same »minimalce« in »muse« potekala pa je pretežno po previsu (na levem delu plezalne stene). Nihče te smeri ni preplezal. Najbližje vrhu sta bila vodilna v tej kategoriji M. Kotar in L. Drolc iz ŠPO Rašica. Do naslednje višine pa so prišli kar trije, in sicer si je Aljaž delil 3. mesto z J. Jerovškom iz PS Ascendo in K. Čopom iz Šaleškega AO. Ti trije sotekmovalci bijejo boj za skupno uvrstitev na stopničkah (kdo bo zasedel 3 mesto, prva dva tekmovalca sta trenutno precej pred ostalimi), tako da bo dogajanje na tekmovanjih jeseni v tej skupini in predvsem za Aljaža še zelo zanimivo. Vseh tekmovalcev je bilo 15.

Pri mlajših deklicah pa smo spet lahko opazovali mnoga dekleta (bilo je kar 40 tekmovalk), ki so se trudila priti do vrha. Tudi ta smer je bila precej težka, zato nobeni ni uspelo, sta se pa dekleti iz Šaleškega AO morali še enkrat pomeriti v superfinalu, saj sta prišli do istega oprimka. Našima pa na žalost tudi tokrat ni šlo najbolje. Lara Zupanc si je delila 29. mesto, Urška Sagernik pa 36. mesto. Tako sta končali na repu kategorije mlajših deklic. Menim, da imata obe dekleti velik potencial za boljše uvrstitve v jesenskem delu tekmovanja. Vendar pa bo potrebno vložiti še veliko truda, časa in volje, da bosta osvojili boljšo plezalno tehniko, pridobili več plezalskih izkušenj, bili bolj pogumni in samozavestni pri plezanju ter predvsem bolj odločni, kar se tekmovalnega dela tiče. Namreč: vse te stvari so na današnji tekmi obema primanjkovale in ni bilo videti velike želje po dobri uvrstitvi. Morali bosta premagati strah in se predvsem naučiti skoncentrirati na samo plezanje, ko gresta v smer oz. steno, se sprostiti in pozabiti na ostalo. Najbolje je, da plezalec v smeri začuti povezanost s steno in je v mislih samo vrh. Mislim, da Lari in Urški manjkajo predvsem izkušnje ter več plezanja na večjih stenah oz. v skali. To pa bosta zagotovo pridobili tudi v taboru v Paklenici in v drugih plezališčih.

Naši mladi upi so v soboto, 2. 6., nastopili na tekmi za državno prvenstvo v Slovenski Bistrici. Vsi po vrsti so plezali dobro, a žal rezultati tega ne pokažejo.

Prvi je bi na steni naš največji adut, mlajši deček Aljaž Motoh. Smer je do glavnega detajla preplezal odlično, zagotovo najpopolnejše od vseh, a na ključnem gibu je pozabil na dogovorjen trik in izgubil moč za izvedbo. Končal je zopet tik pod stopničkami, ki pa so bile tokrat oddaljene kak gib več kot v Grosupljem. Vseeno mu gredo velike pohvale za suvereno opravljeno delo.

Kmalu nato je med mlajšimi deklicami plezala Lara Zupanc. Bila je nakoliko prehitra in neučakana, pozabila na ugodna mesta za počitek, tehnične napake so se seštevale, na koncu pa je imela smolo še z zdrsom. Plezanje je zadostovalo zgolj za 31. mesto, a že zadržan oprimek in poskus napredovanja, bi jo izstrelila daleč v prvo polovico nastopajočih. Torej, še eno "mojstrsko" delo postavljalca.

Popoldne sta na sceno stopila Rok in Jaka. Rezultat je vsaj delno tudi posledica slabega pristopa in precejšnje nezainteresiranosti pri "bivanju" v coni. Na steni je Rok Molan med kadeti izgledal zelo suvereno. V strupeno težki smeri se je dobro boril, plezal odlično na oko, a izdala ga je majhna polička in rezultat je bil na koncu zgolj 15. mesto. Vsekakor je zmožen dodati še kaj.

Jaka Pinterič je med starejšimi dečki poskušal po najboljših močeh, a z bistveno preveč cincanja. Že tradicionalno ga je tudi zelo hitro navilo, kar je zadoščalo za 17. mesto. Dotik naslednjega oprimka pa bi ga izstrelil tik pod stopničke! Velika priložnost za odličen rezultat je splavala po vodi.

Mladi bodo imeli naslednjo priložnost že čez dva tedna v Šmartnem pri Litiji.

V soboto, 19. maja, se je s tekmo v Grosupljem zaključila letošnja Vzhodna liga. Postregla je z veliko vrhunci in kakšnim debaklom v organizacijskem pogledu, prav tako z nešteto veselimi in kakšnim žalostnim otroškim obrazom.

Med našimi so na zadnji tekmi blestela že uveljavljena imena. Prvo ime je nedvomno Aljaž Motoh, ki je kljub slabšemu začetku, na koncu nizal uvrstive na stopničke in dosegel celo eno emago. V Grosupljem je pristal na 3. mestu, prav tako je domo v odnesel pokal z 3. mesto v skupnem seštevku lige. Še bolj je razveseljivo dejstvo, da bi v absolutnem seštevku (posebnost ločenega točkovanja), ki je konec koncev najbolj pošteno, osvojil 2. mesto (skupaj 26 tekmovalcev).

Najlepše presenečenje je letos pripravila mlajša deklica Lara Zupanc. Tekmovala je v nelicencirani (šibkejši skupini), bila trikrat na stopničah, v Ribnici na najvišji, v Grosupljem pa na najnižji. Skupno je sezono zaključila z delitvijo 2. mesta, kar je odličen dosežek. Živa Bezjak je v isti kategoriji prav na zadnji tekmi dosegla svojo najboljšo uvrstitev, 8. mesto. Skupno je bila 12. V kategoriji zasledimo tudi Glorijo Županc, ki pa je nastopila zgolj na eni tekmi in bila skupno 28. Urška Sagernik je tekovala med licenciranimi mlajšimi deklicami (močnejša skupina). Na zadnji tekmi je bila 14., skupno pa 13. Pogled na absolutne rezutlate med mlajšimi deklicami pokaže, da je najboljšo uvrstitev dosegla Lara, 15. mesto, Urška je bila 20., Živa 27. in Glorija 42. (skupaj 44 tekmovalk)

Med starejšimi dečki nas je v močnejši kategoriji zastopal Jaka Pinterič. Z zadnjo tekmo je, po rezultatu in doseženih višinah sodeč, opravil zelo dobro, bil na koncu 6., skupno pa končal na 7. mestu. Med nelicenciranimi (šibkejša kategorija) je bil Jakob Preskar 12. in skupno 15. Absolutno bi Jaka pristal na 11. mestu, Jakob pa na 23. (34 tekmovalcev) Med deklicami iste starosti je nastopila le Lea Mahne. Po dobrem začetku sezone je nadaljevala slabše. Na zadnji tekmi in skupno je končala na 6. mestu. Absolutno to pomeni 13. mesto med 25 tekmovalkami.

Novost v ligi so bile letos srednješolske kategorije. Rok Molan je imel visoke cilje, odlično začel sezono, na koncu pa pokvaril uvrstitev in na zadnji tekmi ter skupno pristal na nehvaležnem 4. mestu med 16 tekmovalci. Prav tako so bile letos v ligi na novo razdeljene cicibanske kategorije. Med starejšimi (nelicenciranimi) cicibani je le na prvi tekmi nastopil Kajetan Voglar. Skupno je to zanj pomenilo 18. mesto, v absolutni razvrstitvi pa 26. mesto (27 tekmovalcev).

Podorbnejše rezultate in druge zanimivostvi v zvezi z Vzhodno ligo si lahko ogledate na uradni strani tekmovanja.

V nedeljo, 20. maja, se je v Grosupljem, le dan po zaključku Vzhodne lige (poročilo s tega dogodka še sledi), odvila še 1. tekma letošnje sezone za državno prvenstvo za mlajše kategorije. Posavski alpinistični klub so zastopali Mlajši deklici Lara Zupanc in Urška Sagernik ter mlajši deček Aljaž Motoh.

Lara se je že na svoji prvi tekmi na državnem nivoju znašla zelo dobro in zasedla 11. mesto. Urški se nastop ni posrečil in je končala pri repu tekmovalk - bila je 39. med 42 udeleženkami v konkurenci. Odlično pa se je odrezal tudi Aljaž, ki mu je do tretje stopničke zmanjkal le dotik oprimka. Tako je končal na nehvaležnem, a še vedno vrhunskem, 4. mestu med 18 tekmovalci v njegovi kategoriji.

Začetek sezone nedvomno obeta veliko. Nova priložnost pa bo za vse naše, tudi srednje kategorije, že čez slaba dva tedna v Slovenski Bistrici.

Med prvomajskimi prazniki se je po Omišu in okolici potepalo preko 20 posavskih plezalcev. Uživali smo v lepem vremenu in vročih stenah, peš, na kolesu in v vodi. Osrednja ekipa je bila sestavljena iz 5 mladenk in mladeničev, za katere je skrbelo prav takšno število odraslih. Poleg pa so bili še familija Zorko, Jože in Petra, Levi z mariborskim ferajnom in Jevševarji.

Mladina se je naplezala v vročem Marjanu, nekateri tudi na Markezini gredi, center dogajanja pa so predstavljale stene nad Cetino. Vsi so zagotovo izpolnili ali pa celo presegli svoje želje in pričakovanja in zagotovo se še kdaj odpravimo v tisti konec. Več o dogajanju pa naj povedo priložene fotografje.

Naš mladi up Aljaž Motoh se je znova izkazal na tekmovanju. Tokrat na državnem prvenstvu osnovnih šol, kjer je med fanti svoje generacije posegel po bronastem odličju. Njegovi dosedanji nastopi že nakazujejo na res odlično sezono. Trdo delo na treningih je več kot očitno obrodilo sadove. Čestitke!

Ostali šolarji posavskih šol so se odrezali solidno. Nekateri so z rezultati in plezanjem lahko zadovoljni, drugi se bodo bolj potrudili na naslednjih tekmah, ki sledijo v maju. Podrobnejši rezultati še niso javno objavljeni, nas bo pa z njimi morda razveselil Ambrož;)

V torek, 10.04.2012, smo preživeli prijetno popoldne v telovadnici OŠ Brestanica. Učenci in vrtičkarji so se pomerili na odprtem občinskem prvenstvu osnovnih šol.

Da so pridno vadili preko celega leta in nekateri že več let, smo lahko videli ob borbenosti  in premagovanju smeri, lažjih in težjih. Otroci, njihovi starši, inštruktorji PAKa, vsi smo glasno spodbujali mlade plezalce. Veselje, jeza, navdušenost, pomoč prijatelju, solidarnost, navijanje... vse to smo lahko videli v dobrih dveh urah. Bliskavice pa so prišle "na dan" ob podelitvi priznanj, medalj in pokalov najboljšim. Čestitke res vsem!

Rezultate si lahko pogledate tukaj.

Pred nami je Osnovnošolsko državno prvenstvo. Dobri rezultati in pridobljenih veliko izkušenj kar kličejo po lepih rezultatih v Kranju. Držimo pesti.

V soboto, 31. 3. 2012, je v športni dvorani Mozirje potekala že 4. tekma Vzhodne lige.

Aljaž Motoh je v skupini mlajših dečkov v močnejši kategoriji zopet dokazal, kako dobro in lepo zna plezati. Po prvi smeri je bil le oprimek za vodilnim. V drugi smeri pa mu je po težjem previsnem delu smeri malce zmanjkalo moči in je padel tik pod vrhom. V skupnem seštevku je dosegel odlično 2. mesto.

Naslednja je nastopila Urška Sagernik, ki je plezala zelo lepo, vendar je klub temu pristala na 11. mestu, saj  tekmuje v skupini mlajših deklic v močnejši kategoriji. Druga od naših mlajših deklic je plezala Živa Bezjak. Dala je vse od sebe in se trudila lepo plezati, kar ji je tudi uspelo. Vendar pa, ker ima še malo plezalskih izkušenj, ki so bile na tem tekmovanju zelo dobrodošle, ji je uspelo priplezati na 15. mesto. Lari Zupanc, ki je nastopila zadnja od naših mlajših deklic pa tokrat ni uspelo doseči stopničk v kategoriji mlajših deklic v šibkejši skupini. Spodnji del obeh smeri je plezala lepo. V prvi smeri pa je storila napako in zato pristala na 6. mestu. Tudi njej je tokrat primanjkovalo nekaj plezalskih, predvsem pa tekmovalnih izkušenj.  

V starejših skupinah pa so bile smeri še bolj težavne in tehnično zahtevne, zato tokrat ni bilo bleščečih rezultatov. Med starejšimi deklicami v šibkejši kategoriji je plezala Lea Mahne. Tudi njej ni šlo v prvi smeri, medtem ko je v drugi smeri plezala bolje, in na koncu dosegla 9. mesto. Jakob Preskar je plezal v kategoriji starejših dečkov šibkejše kategorije. Kljub njegovemu prizadevanju in trudu je zasedel zgolj 17. mesto. Naš klub pa sta zastopala še Jaka Pinterič in Rok Molan. Jaka je bil v skupini starejših dečkov v močnejši skupini na 7. mestu. Prav tako pa je bil 7. tudi Rok v enotni skupini kadetov. 

V primerjavi s prejšnjo tekmo je bila ta odlično organizirana in vodena. Smeri, ki jih je postavljal Erih Obrez pa so bile predvsem tehnično zasnovane, kar pomeni, da so morali tekmovalci pokazati vse znanje, ki ga imajo iz plezalne tehnike. Smeri so potekale po dokaj previsni steni, z manjšimi oprimki ali »musami«. Skratka, Erih Obrez je smeri dobro sestavil in res se je pokazalo, kateri tekmovalci so dobri ter kateri malo manj. Prav tako pa smo ugotovili, kaj je tisto, kar primanjkuje našim otrokom, da bodo še boljši na naslednji, zadnji tekmi Vzhodne lige v Grosupljem, ki bo 19. maja.

Aljaž Motoh in Lara Zupanc sta zmagovalca 3. tekme Vzhodne lige v Ribnici. Aljaž je to storil na izjemen način, s prepričljivim plezanjem, borebnostjo. Dokazal je, da je morda celo najboljši plezalec med mlajšimi dečki na vzhodu države. Lara je med mlajšimi deklicami brez licence (šibkejša skupina) prav tako suvereno opravila s konkurenco.

Ostali naši niso blesteli, predvsem starejši so bili oškodovani zaradi slabih smeri in celo nekompletno izvedene tekme.

Ambroževo poročilo se glasi:

V soboto, 17. marca 2012, je v Ribnici potekala tretja tekma za Vzhodno ligo. Na tekmi smo imeli 8 predstavnikov. Tekma se je pri cicibanih zavlekla, razlog za to pa je bila predolga ena izmed smeri, ki je imela 63 gibov. Prišlo je do 1,5-urne zamude pri startu tekme za mlajše dečke in deklice. Po malo manj uspešni demonstraciji smeri (demonstrator je na eni smeri padel pod vrhom) se je pričela tekma za mlajše dečke in deklice. Prva je od naših v smer vstopila Živa, ki je s solidnim nastopom priplezala približno do polovice smeri. Pri drugi smeri je plezala za kanček slabše in na koncu pristala na 13. mestu. Nato se je kot naša druga predstavnica v prvo smer podala Urška, ki je plezala za odtenek bolje kot Živa. V drugi smeri je bil zanjo usoden prvi detajl. Na koncu je osvojila 12. mesto pri mlajših deklicah močnejše skupine. Kot naša zadnja predstavnica pri mlajših deklicah se je v smer podala Lara. Prvo smer je plezala lepo, a ji je na detajlu zmanjkal kanček odločnosti in je po prvi smeri pristala na 2. mestu. Druge smeri se je lotila odločneje, plezala zelo suvereno in tekoče, usoden pa je bil trenutek nepozornosti. Kljub temu je z odličnim plezanjem ugnala svojo konkurenco in najbolje obplezala drugo smer. S tem si je prislužila prvo zmago na Vzhodni ligi in tako prevzela vodstvo v skupnem seštevku za mlajše deklice šibkejše skupine. Pri mlajših dečkih smo imeli enega predstavnika. Aljaž je z izjemnim plezanjem dokazal koliko zmore in v prvi smeri za las zgrešil vrh. Svoje plezanje je v drugi smeri samo še stopnjeval in ugnal vso konkurenco za kar nekaj gibov. Priboril si je prvo letošnjo zmago na Vzhodni ligi.

Starejše kategorije pa so zaradi časovne omejitve razpoložljivosti dvorane in daljše zamude pri cicibanih plezale le po eno, zelo težko, smer. Obe smeri so imele za marsikoga usoden detajl že takoj na začetku. Kot edina predstavnica starejših deklic se je v smer podala Lea, ki pa je žal padla že na prej omenjenem prvem detajlu. Na koncu je dosegla 8. mesto. Podobna zgodba se je zgodila pri Jakobu za katerega je bil prav tako usoden prvi detajl in je na koncu pristal na 12. mestu. Malo bolje sta se v smeri za starejše dečke in kadete odrezala Jaka in Rok. Ampak žal tudi njuni predstavi nista bili blesteči. Jaka je v kategoriji starejših dečkov močnejše skupine dosegel 7. mesto. Rok pa je v kategoriji kadetov dosegel 5. mesto. Verjamem, da so imeli naši starejši tekmovalci malo smole in da se bodo na naslednji tekmi izkazali bolje.

Naša mladež se je minuli vikend uspešno spopadala s platami in previzi na umeti steni v Radljah ob Dravi, kjer je potekala 2. tekma Vzhodne lige. Domov so zopet prišli z medaljo, tokrat je srebro osvojil kadet Rok Molan. Kar trije tekmovalci so ostali tik pod zmagovalnim odrom. Aljaž Motoh je v močnejši kategoriji mlajših dečkov medaljo izgubil šele po superfinalnem plezanju. Obe smeri je splezal do vrha, klonil pa na predzadnjem grifu superfinala. Do napake je plezal super, samozavestno in brez napak. Lea Mahne je bila v težkih smereh odlična 4. v šibkejši skupini starejših deklic, Lara Zupanc pa med mlajšimi deklicami, potem ko je v drugi smeri splezala povsem pod vrh. V isti kategoriji je bila Živa Bezjak 13. Jaka Pinterič ni bil razpoložen in je med močnejšimi starejšimi dečki priplezal na 8. mesto.

Spremljevalec Mitja je pohvalil organizacijo tekme in povedal, da so se imeli fajn. Naslednja tekma pa bo na vrsti že čez dva tedna!

V minulem mesecu smo PAKovci dobili tri nove športne plezalce. Republiški izpit, ki obsega teoretični in praktični del, so uspešno opravili Tanja Tušek ter mladinca Tit Voglar in Rok Molan. Uradno jim pripada športni naziv športni plezalec 1.

Vsem trem čestitke za opravljeno delo!

V nedeljo, 29.1.2012, je bila na Ptuju prva tekma Vzhodne lige. Naš klub je zastopalo kar 9 otrok.

Med starejšimi cicibani (v šibkejši skupini) je Kajetan Voglar dosegel 14. mesto. V obeh smereh je plezal zelo lepo, vendar pa mu je za boljšo uvrstitev zmanjkal le kanček večje samozavesti ter poguma.

Aljaž Motoh je v kategoriji mlajših dečkov (v močnejši skupini) dosegel 6. mesto. Po prvi smeri je bil na 4. mestu. Bil je le za en oprimek za vodilnim. V drugi smeri pa je plezal veliko slabše in naredil večjo napako, zato je pristal na 6. mesto in tudi skupno zaključil na 6. mestu. Na žalost mu ta dan plezalsko ni bil naklonjen in je bil na koncu razočaran, saj je zmožen veliko več.

Lara Zupanc je tekmovala v skupini mlajših deklic (v šibkejši kategoriji). V prvi smeri je plezala povprečno in zaradi nepravilne postavitve nog dosegla komaj 6. mesto. Nato smo si pogledali posnetek ter pokomentirali preplezano smer, zato je v drugi smeri (ki je bila težja od prve) pokazala kaj zmore in skoraj prišla do vrha. Dala je res vse od sebe in »razturala«, zato je po drugi smeri dosegla 2. mesto. Na koncu pa je bila skupno na 3.mestu.

Poleg Lare je v skupini mlajših deklic (v šibkejši kategoriji) tekmovala tudi Gloria Županc. Gloria je v obeh smereh plezala zelo dobro in predvsem iznajdljivo, saj je kar za »eno glavo« manjša od svojih sotekmovalk. Pri prvi smeri je malce napačno postavila noge in padla. Na žalost pa ji je višina ponagajala predvsem pri drugi smeri, saj ni dosegla naslednjega oprimka, sicer verjamemo, da bi lahko prišla še višje. Po prvi in drugi smeri je bila na 19. mestu, vendar pa je na koncu v skupnem seštevku pristala na 20. mesto.

Urška Sagernik je tekmovala v skupini mlajših deklic (v močnejši skupini). Spodnji del obeh smeri je plezala zelo lepo, vendar pa se je v obeh smereh na določeni točki predala in kar vrgla na naslednji oprimek, zato je po prvi smeri dosegla 13. mesto v drugi pa 12. mesto in skupno 14. mesto. Urška je plezalka, ki zmore veliko več, kot pa je pokazala na tej tekmi.

Lea Mahne je letos prestopila v starejšo kategorijo, in sicer v skupino starejših deklic (šibkejša skupina). Predvsem nas je prijetno presenetila, ko je plezala prvo smer. Napako je storila le, ker ni prijela dovolj visoko oprimka, in zato ni dosegla naslednjega. Po prvem krogu je bila na 3. mestu. Seveda smo od nje pričakovali, da uspešen nastop ponovi, vendar pa so ji ponagajali manjši oprimki in previs, zato je v drugo plezala slabše, in dosegla 4. mesto ter si tako tudi skupno priplezala 4.mesto. Seveda pa upamo, da bo pridno trenirala in na naslednji tekmi tudi ona osvojila stopničke, saj je pokazala, da to zmore.

Jakob Preskar je tekmoval v skupini starejših dečkov (šibkejša kategorija). Zaradi slabšega plezanja je po prvi smeri dosegel 21. mesto, po drugi 20. mesto in bil na koncu na 21. mestu. Če bo pridno treniral, verjamemo, da lahko tudi on poseže na višja mesta.

Jaka Pinterič je tekmoval v skupini starejših dečkov (v močnejši kategoriji). V prvi smeri je plezal kar solidno in zasedel 5. mesto, v drugi smeri pa je plezal slabše in dosegel komaj 7. mesto, zato je bil na koncu na 6. mestu.

Pozitivno pa nas je presenetil tudi naš najstarejši in zelo dober plezalec Rok Molan. Tekmoval je v skupini kadetov. Po prvi smeri si je delil 4. mesto, vendar pa bi lahko še bolje plezal. V drugi smeri pa je tudi on »raztural«, dal vse od sebe, plezal tekoče in lepo in na koncu le za las zgrešil vrh. Vrha se je namreč le dotaknil in po drugi smeri pristal na 2. mestu. Skupno pa je bil na 3. mestu.

Tako lahko zaključimo, da smo imeli kar nekaj odličnih nastopov in nekaj povprečnih, za katere verjamemo, da se lahko še izboljšajo. Sledijo temeljite analize plezanja na treningu (saj smo imeli s seboj tudi kamero) ter seveda popravljanje napak in treniranje na tistih stvareh katere še primanjkujejo našim tekmovalcem. Imamo na voljo kar nekaj časa, saj je naslednja tekma Vzhodne lige 3. marca v Radljah ob Dravi.

Katja Krejan

Posavski alpinistični klub vam v novem letu želi varen korak na gorskih poteh, dober prijem in čvrsto skalo pri plezalnih podvigih ter obilo dobrih zavojev. Predvsem pa se vedno varno vrnite v dolino in prinesite informacije in dobro voljo tudi na vsak četrtkov ferajn.

Srečno!

V soboto, 17.12.2011, so se naši mlajši plezalci udeležili božično-novoletne tekme v težavnostnem plezanju, ki je potekala v telovadnici OŠ Laško. Vsak tekmovalec je plezal dve različni smeri, upošteval pa se je tudi čas plezanja. Naših pet tekmovalcev je nastopilo solidno in so dosegli tudi odlične rezultate.

Pri mlajših plezalcih, ki jih je bilo samo pet, je Aljaž Motoh odlično plezal, in na koncu tudi zmagal. Pri prvi smeri je bil malce nepazljiv pri postavljanju nog v previsu, saj mu je spodrsnilo. Pri drugi smeri pa je z dobrim plezanjem prišel do vrha. Z drugo uvrščenim sta prišla do istih višin, ampak tokrat je bil čas na Aljaževi strani, saj je obe smeri hitro plezal in si s 30 sekundami prednosti priplezal zmago.

Med mlajšimi deklicami so naš klub predstavljale kar štiri dekleta. Najbolje se je odrezala Lara Zupanc, ki si je priplezala 4. mesto (13 nastopajočih). Prvo smer je plezala z manjšimi napakami, ki so jo na koncu tudi stale uvrstitve na stopničke. Drugo smer pa je plezala bolj sproščeno in suvereno. Lara je sicer tekmovalka, ki je začela s plezanjem komaj januarja letos, vendar s svojim plezanjem in voljo že dosege prve odlične rezultate. Urška Sagernik je prvo smer plezala lepo in si delila četrto mesto z Laro in še dvema tekmovalkama, vendar se ji je kasneje malo ponesrečil drugi nastop in je na koncu pristala na 8. mestu. Glorija Županc je osvojila 10. mesto in Živa Bezjak 11. mesto. Obe sta plezali odlično za svojo prvo tekmo na »nedomači« plezalni steni.
 

Iskrene čestitke vsem petim tekmovalcem!

Katja Krejan
 

S Plezalnimi dnevi Kranja, ki so potekali od petka do nedelje, se je zaključila tekmovalna sezona v športnem plezanju. Naši trije tekmovalci so nastopali solidno, na Vzhodni ligi so izpolnili cilje in pričakovanja, državno prvenstvo pa je v splošnem izpadlo malce slabše. Vsi trije so naredili velik plezalni napredek tudi v skali, Rok in Aljaž sta svoj rekord postavila celo na 7b.

V Kranju je v petek nastopil Aljaž Motoh in si v težavnosti priplezal 8. mesto (delil s še precej tekmovalci). Ustavil ga je dolg dinamičen gib. V skupnem seštevku je svojo prvo sezono med mlajšimi dečki končal na 13. mestu med 21 uvrščenimi. Prav nobena tekma se mu ni najbolje posrečila, zato je končni rezultat pod pričakovanji in tudi njegovimi realnimi zmožnostmi. A nič ne de, plezamo naprej in drugo leto pridejo nove priložnosti. V balvanih je v soboto zvečer nastopil dobro, končal na 7. mestu (17 tekmovalcev), možnost za boljšo uvrstitev so odnesle redke dosežene cone v težjih balvanih.

Rok Molan in Jaka Pinterič sta z balvani opravila v soboto popoldne. Končala sta v drugi polovici 29 nastopajočih. Presenetljivo je bil boljši Jaka, ki je za dva vrhova potreboval prav toliko poskusov, kar je na koncu zadostovalo za 21. mesto. Rok je za isto število vrhov moral poskusiti kar 9-krat, kar je seveda prineslo skromno 27. mesto. Velja dodati, da je bil na balvanski tekmi sploh prvič in izkušnje niso bile na njegovi strani. V težanosti sta se pomerila v nedeljo dopoldne. S smerjo je bolje opravil Rok, ki je bil 19., Jaka je na 28. mestu precej zaostal (29 nastopajočih). Skupno je zelo lep razultat v svoji prvi tekmovalni sezoni na državni ravni dosegel Rok z 20. mestom, Jaka je bil skromen 32. (35 uvrščenih). Ne gre pozabiti, da je Rok tudi aktualni osnovnošolski državni prvak v kategoriji brez licence.

Po dolgi sezoni fante čaka še nastop na domači balvanski tekmi, nato pa gredo na zaslužene počitnice do prihodnjega leta.

Se je zgodil danes, 11.11.11. S Simsom sva vztrajno in nasmejano sprejemala trume obiskovalcev in plezalskih interesntov - od otrok do upokojencev. Skratka, imeli smo se fino, MC živi, tako stenca kot ostal lajf. Super dogaja! Mladi, ki ste bili danes na obisku in bi si še želeli priti - le pogumno. Vedno lahko potrkate na naša vrata v prvem štuku MCja, če želite več informacij, pa le pokličite. Če malo pobrskate po naši spletni strani, boste zagotovo našli pravo številko!

Se vidimo na stenci!

V Škofji Loki je potekala predzadnja tekma za DP v športnem plezanju. V soboto sta nastopala starejša dečka Rok Molan in Jaka Pinterič ter si družno razdelila 26. mesto. Smeri so bile menda precej slabe, detajlaste, ogromno je bilo delitev mest. Vsekakor z rezultatom ne moremo biti zadovoljni, saj je pripravljenost na treningu kazala drugače. V nedeljo je med mlajšimi dečki nastopil Aljaž Motoh. Neverjetno hitro je popustil v stropu, pozabil na noge in z neverjetno lahkoto padel. To žal ni zadoščalo za več kot 15. mesto. Škoda, smer mu je bila pisana na kožo in glede na njegovo fizično pripravljenost je bil dosegljiv tudi oder za zmagovalce.

Srčno upam, da se bodo naši mladinci do naslednje tekme zbrali in se tako v plezanju kot rezultatih dvignili iz globoke depresije. Dokazali so že, da to prav dobro znajo. Dejmo, naši!

Naši trije mladci so za vikend nastopili na tekmi za državno prvenstvo v Tržiču. V soboto sta bila med starejšimi dečki na štartu Rok Molan in Jaka Pinterič. V zelo zahtevni smeri se je veliko bolje znašel Rok in priplezal na zelo dobro 13. mesto. Plezal je optimalno, borbeno, presegel moja pričakovanja in tako precej izboljšal uvrstitev iz prvih dveh tekem. Jaka je v previsu bistveno premalo odločen, nezagnan, zato je svoj nastop končal na 26. mestu. Vseh tekmovalcev je bil 34.

V nedeljo je v Tržič v želji po ponovitvi lanskega uspeha odpotoval Aljaž Motoh. Vendar pa letos še zdaleč ni v tako dobri formi, pleza zelo zadržano, zakrčeno, močne roke ga ovirajo pri dobri tehniki. Med 19 mlajšimi dečki se je uvrstil na 10. mesto. Do konca sezone so še tri tekme in upamo, da se mu bo izšlo bolje kot na dosedanjih.

V soboto smo po tekmi obiskali tudi prijetno plezališče Dovžanovo sotesko in uživali v jesenskem soncu. Mladinci so izgledali precej utrujeni od tekmovanja, trenerju pa je šlo nekoliko bolje. Na pogled sem uspel v Direktni smeri z oceno 7c.

Naš mladi up Aljaž Motoh se je udeležil mednarodne tekme v italijanskem športnoplezalnem središču Arco. Gre za vsakoletno veliko prireditev in druženje mladih plezalcev, ki je tudi tekmovalnega značaja, namenjeno pa je vsem nadebudnim plezalcem in tudi njihovim družinam, brez omejitev.

Tekmovali so v vseh treh disciplinah. Aljaž je bil rezultatsko najuspešnejši na balvanih, kjer je zasedel 19. mesto, v težavnosti je bil 28., v hitrosti pa 36. V skupnem seštevku je to pomenilo 31. mesto med 41 tekmovalci. Razultati pa vseeno ne pomenijo toliko, kot vse pridobljene nove izkušnje in seznanjanje z evropsko plezalno sceno ter plezalskim nivojem, ki ga imajo najboljši plezalci njegovih let.

Aljažu gredo vse čestitke za nastope, seveda pa tudi za hiter sprejem odločitve, saj je bil razpis posredovan le teden dni pred tekmo.

Več o dogajanju so lahko preberete na uradni spletni strani tekmovanja. Kaj več pa vam/nam bo Aljaž zaupal tudi sam.

V pričakovanju ...

V soboto, 1. oktobra, sva Nejc Pozvek in Nadja Korinšek (AO Litija) v Paklenici preplezala znamenito smer Rumeni strah (7c, 350 m). Smer je bila le ena izmed več preplezanih na najinem 5-dnevnem plezalnem dopustu. V celoti sem jo preplezal kot prvi, vse raztežaje na pogled. V zgornji polovici smer ni navrtana, zato je potrebno tudi nekaj alpinistične vplezanosti in psihe.

Sicer pa je smer delo legendarnih slovenskih alpinistov Kara in Kozjeka, ki sta jo v duhu časa preplezala z izdatno pomočjo tehnike. Danes je preopremljena za športno plezanje, seveda pa razdalje med svedri še daleč niso podobne tistim v plezališčih. V spodnjem delu, kjer poteka po smeri Waterworld, je pri oceni 6b potrebno zanesljivo splezati 10-metrske razdalje, ali pa si dodatno varovanje urediti z zatiči in metulji. Te sva imela s seboj za morebitno uporabo v zgornjem delu smeri, pa te potrebe ni bilo, saj je bilo na ključnih mestih še najti nekaj klinov.

Žal pa se zopet težko strinjam z oceno smeri, ki je po mojem mnenju previsoka vsaj za +. Inflacijo je sicer zaznati v marsikateri pakleniški smeri (tudi Rajna je npr, sedaj ocenjena s 7a+, Albatros 7a ...), k sreči pa še vedno ostaja nedotakljivi železni repertoar smeri, kjer je za navedene ocene potrebna poštena borba.

Kljub izpolnjenemu nekdaj velikemu življenjskemu cilju "posajtat" Rumeni strah, dela v Paklenici še ni zmanjkalo. Kanjon je nedvomno vreden obiska, zato vas že sedaj vabim, da se mi pridružite v katerem izmed sledečih vikendov.

Naši mladi tekmovalci so minuli vikend tekmovali v Trbovljah. V soboto sta med starejšimi dečki plezala Jaka Pinterič in Rok Molan. Slednji je plezal hitro, tvegano, a ga je vseeno pošteno navilo. Priplezal je na zelo solidno 18. mesto. Jaka je plezal v svojem slogu, počasi in zanesljivo. V previsu je zgodbo zelo hitro zaključil in pristal na 27. mestu. Vseeno sem z njunim nastopom zadovoljen, saj sta odplezala prvo plato, ki je bila zelo neugodna.

V nedeljo je med mlajšimi dečki nastopal Aljaž Motoh in se uvrstil na 13. mesto. S plezanjem ni bil zadovoljen, z rezultatom je prav tako težko. Ostane le tolažba, da bo drugič bolje.

Smo se pa v soboto podali plezat še Pod Reško planino, kjer sta Rok in Jakec večinoma tehničarila, jaz pa sem premagoval gravitacijo do ocene 7c. Zvečer smo si ogledali še finale članov in članic ter se čudili njihovim mojstrovinam.

Državno prvenstvo se nadaljuje čez tri tedne v Tržiču.

Andrej Grmovšek (AO APD Kozjak Maribor) in Nejc Pozvek sva v petek in soboto, 16. in 17. septembra, kot prva ponovila Ulino smer v severni triglavski steni. Smer sta prva preplezala in opremila Tomaž Jakofčič in Tina Di Batista v letošnjem avgustu. Podala sta oceno IX/VII-VIII, dolga pa je 1000 metrov (25 raztrežajev in nekaj vmesnega plezanja). Za smer sva potrebovala 20 ur efektivnega plezanja, bivakirala sva pod zgornjim, najtežjim delom. Oba sva smer zmogla prosto, Andrej celo na pogled.

Nekaj novic o vzponu je zbranih v alpinističnih novicah. Še več informacij o dogajanju, podprtih tudi s slikovnim gradivom, pa najdete v GALERIJI.

Za vikend, 24. in 25. septembra, se v Trbovljah nadaljuje državno prvenstvo, kjer nas bodo zastopali tudi naši mladi trije mušketirji. V soboto zjutraj lahko držite pesti za starejša dečka Roka Molana in Jako Pinteriča, v nedeljo popoldne pa za mlajšega dečka Aljaža Motoha.

Z rezultati se javimo ob koncu tekmovanja.

Fantje, na moč!;) 

Naši mladi upi so se včeraj vrnili z enotedenskega tabora v Kotečniku, kjer so se po prvih informacijah imeli zelo dobro, plezali pa še boljše. Znova so premikali svoje meje v previsih ter splezali lepo število smeri. Več informacij pa predvidoma že jutri zvečer, ko fantje strnejo vtise. Tako se mi je zapisalo pred dnevi, danes pa je znanega že precej več. Vsi trije so zadovoljni s taborom in tudi s svojim plezanjem. Rok in Aljaž sta uspela dvignit svojo mejo pri plezanju z rdečo piko na 7b. Rok izstopa tudi po kvaliteti vzponov na pogled (do 6c/c+), medtem ko Jako in Aljaža čaka še precej vaje do mojstrstva.

Svoje vtise so naši trije zbrali posebej za vas v obliki poročil/prostih spisov. Njihove izdelke, v katerih je že močno zaznati novodobno računalniško (facebook) usmerjenost (gledano slogovno in pravopisno), si lahko ogledate v spodnjih prilogah.

Bravo naši!

Prosti spisi: Aljaž, Jaka, Rok.

Naši mladi upi so se danes odpravili na plezalni tabor v Kotečnik, kjer bodo ves teden pridno plezali in se tudi izobraževali. V zadnjem času so trenirali predvsem v Armeškem, kjer izpod njihovih rok nastajajo celo nove zamisli - številne prečke in balvanski problemi po vseh skalah. Solidno skalno formo bodo skušali kronati v težkih smereh senčnih sektorjev Kotečnika. Želimo jim čim več uspeha!

Nejc Pozvek je v navezi z mariborskim soplezalcem Andrejem Grmovškom preplezal smer Symphonie de liberte v sloviti severni steni Eigerja. O svojem plezalskem izletu v Švico je pripravil fotozgodbo, ki jo lahko najdete v Galeriji fotografij.

Nejc je na devetdnevnem taboru v Montblanškem pogorju preplezal štiri zahtevne skalne smeri, vse v navezi s soplezalcem Andrejem Ercegom (AO Črnuče). Vzponi so vidni v Knjigi vzponov, Nejc pa je pripravil tudi  že poročilo tabora, ki je dostopno v priponki. Galerija fotografij bo na ogled kmalu.

Poročilo z letnega tabora perspektivnih alpinistov Slovenije

Marko Levičar, naš mladi up, je kot član 1. odprave poklicnih gasilcev Slovenije, osvojil najvišji Bolivijski vrh, ognjenik Sajama, 6542 m. Na vrhu so bili vsi trije člani mini odprave že zgolj 9 dni po odhodu iz domovine - 10. julija. Potem, ko jim je vreme sprva povzročalo precej preglavic, se je nato ustalilo, tako da so vsi osvojili še 6052 metrov visoki Acotango.

Za Marka so to prve izkušnje z izvenevropskimi visokimi gorami. Očitno je preizkušnjo dobro prestal. Posavci smo tako dobili še enega človeka, ki se je povzpel nad 6000 metrov, verjamemo pa, da cilja še više.

Marku gredo vse čestitke in pohvale s strani klubskih tovarišev in soplezalcev! Le tako naprej ...

Marko Levičar se je pridružil 1. alpinistični odpravi poklicnih gasilcev iz Slovenije, ki so si za cilj zadali osvojiti najvišji vrh Bolivije, čudovit ognjenik Sajama. Njegova javljanja lahko zasledite na klepetalnici. Zaenkrat jim nagaja vreme, a napved je boljša in če bo vse po planu, naj bi vrh osvojili v nedeljo.

Sajama je z višino 6542 metrov eden višjih vrhov Amerike in eden najvišjih ognjenikov sploh. Zaradi svoje lege je, kot vsi osamelci, vremensko precej poseben, nemalokrat težavo povzročajo močni vetrovi. Letošnje razmere so po besedah Marka specifične tudi zaradi precej nizkoležečega snega. Vrh se sicer cilj številnih alpinističnih odprav v Cordillero Real, na svojem seznamu ga imajo tudi številne tamkajšnje agencije.

Marku želimo srečo pri vzponu in predvsem varen povratek v dolino!

Med 25. in 28. junijem je v Paklenici potekal že 2. poletni tabor PAK. Tokrat v bolj razredčeni postavi, bolj športnoplezalsko obarvano. Vsekakor pa smo se vsi imeli fino, precej plezali in tudi marsikaj dobrega splezali. Zahvala in pohvala gre organizatorju Gorazdu, pomočniku Mitji in družini Molan, ki je prevzela prehransko skrb nad mladci.

Obširnejše poročilo je objavljeno v prilogi.

Tekma v Grosupljem je minila ekspresno, tekmovalci so končali svoje nastope v zgolj dobre pol ure. Zapomnili si jo bomo lahko še po smeri z dvema detajloma, predčasnem začetku (ja, prav ste prebrali!) in 5 kvadratom ogrevalne stene.

Aljaž je bil po moji oceni na tekmo pripravljen optimalno, žal pa se mu je nastop povsem ponesrečil. Do prvega detajla je šlo gladko in lepo, nato pa je po nekaj težavah s preprijemanjem oprimka in obviselimi nogami zelo hitro zaključil nastop. Razočaranje je seveda bilo, a nimamo kaj. Tudi najboljšim se dogaja. V številkah to pomeni delitev 15. mesta in uvrstitev pri repu razpredelnice. Tekma mora kar se da hitro v pozabo, glava pa na zaslužene počitnice, ki bodo (upam) čim bolj začinjene s sproščujočim plezanjem.

Pomladanski del sezone je tako zaključen. Tekmovalci se oglasimo zopet ob koncu septembra, ko nadaljujemo s tekmami.

Med vikendom je na veliki steni v Šmartnem pri Litiji potekala tekma za državno prvenstvo v športnem plezanju v prav vseh kategorijah.

V soboto dopoldne sta med starejšimi dečki nastopila Jaka Pinterič in Rok Molan, oba precej nauspešno. Rok je bil na tekmi tega ranga sploh prvič. Z že izkušenim tovarišem Jako si smeri nista uspela dobro nagledati, zato ju je izvrgel že prvi resnejši detajl (kakor tudi tretjino njunih soborcev). Prave eksplozivnosti ni bilo, tako da je tudi uspeh izostal. Na koncu je to pomenilo 26. mesto za Roka in 31. za Jako (zgolj plus manj) med 32 uvrščenimi. Potrebno je morda še dodati, da so bile smeri občutno pretežke in je v nekaterih kategorijah zgornja tretjina oprimkov ostala nedotaknjena. Res škoda - pa tako velika stena!

V nedeljo je bilo v maljših kategorijah s smermi bolje. Že prejšnjič sem zapisal, da bi Aljažu Motohu stena in smer utegnili ležati. In nisem se zmotil. Žal ga je zopet izdala trema, plezal precej slabše, kot smo ga bili vajeni v najboljših dneh, a si vseeno priboril zelo dobro 6. mesto (20 uvrščenih). Prepričan sem, da bi na treningu takšno smer zmogel do vrha in še do polovice nazaj navzdol. Škoda, vrh in finale nista bila daleč. Zanj bo nova priložnost že naslednji teden v Grosupljem. Kakorkoli, fant je nedvomno med najboljšimi svoje generacije! Bravo!

Mimogrede smo sobotni dan z Jako in Rokom izkoristili še za plezanje v Čolnišču pri Zagorju ter večerni ogled finala članov in članic. Torej, več kot izkoriščen dan zanju.

Z novimi rezultati pa se javimo, kot že rečeno, prihodnji vikend.

Bravo naši!

V Armeškem smo za potrebe alpinistične in športnoplezalne šole ustvarili nov poligon. To pomeni nekaj novih navrtanih sidrišč na sprednji strani stene v skrajno levi in skrajno desni smeri (se pravi Raz armeških polhov in Brezimena). Ploščice najbolj vpadljivih sidrišč in pa tistih, ki bi utegnila zmotiti plezalca, smo pobrali dol. Seveda se pred vsako "šolsko" akcijo te enostavno namestijo nazaj - le pri sebi jih je treba imet.

Za vas sva se potrudila Goran Butkovič in Nejc Pozvek.

Z Aljažem Motohom sva se že zgodaj popoldne vrnila iz Šempetra pri Novi Gorici, kjer je nastopil na prvi tekmi državnega prvenstva, tokrat premierno v kategoriji mlajših dečkov. Nastop se mu ni posrečil, plezal je netekoče, žal pod prevelikim vplivom njegove že stare spremljevalke - treme. Uvrstil se je na 9. mesto v sicer precej izenačeni konkurenci. Uvrščenih je bilo 17 tekmovalcev.

Smer je bila sicer zelo kratka, močno previsna, dvakrat je bilo potrebno izpenjat v vsega 18 gibih, za vse kategorije praktično pretežka (brez osvojenega vrha), a kaj drugega na tako nizki steni ni bilo pričakovati. Skratka, na robu regularnosti. A organizatorji (www.des.si) so se trudili po najboljših močeh in pokazali voljo po izpeljavi tekme.

Urška Sagernik se zaradi bolezni tekmovanja ni udeležila.

Vsekakor gredo Aljažu čestitke za trud in borbenost, uspeh pa na naslednji tekmi zagotovo ne bo izostal. Šmartno bi mu lahko ustrezalo ...

S 7. tekmo se je zaključila letošnja Vzhodna liga, plezalno tekmovanje, ki vsako leto pokaže boljšo organiziranost, predvsem pa veliko veselje in motivacijo otrok. Čestitke v prvi vrsti zato našemu članu in vodji priljubljenega tekmovanja Martinu Bedraču.

Mladi upi pa so se znova dobro borili, nekateri bolj, drugi manj uspešno. Rezultate in povzetek predhodnih šestih tekem ste si lahko že ogledali v Posavskem obzorniku, tokrat pa pristavljamo še piko na i. Med cicibankami se je vso sezono s smermi spopadala Ema Resnik. Na Ravnah je plezala v svojem slogu (veliko oziranja nazaj in iskanja spodbude za nadaljevanje), kar ji je prineslo 12. mesto (19 tekmovalk; abs. 15. od 24 uvrščenih). Potrebno je dodati, da ima Ema še veliko rezerve in da se spodbuda s tribun vedno dobro obrestuje, Ema pa po skorajšnji predaji vedno naredi še 10 gibov.

Mlajši deček brez licence - Jakob Preskar - je imel tokrat malo smole. V prvi smeri si je želel malce pomagati s kompletom, ki mu je nagajal pri izpenjanju, zato je predčasno zaključil. Tudi v smeri po plati mu ni šlo vse po načrtih, zato je tekmovanje zaključil na 12. mestu (14 tekmovalcev; abs. 16. od 18 uvrščenih). Svojega dneva zares ni imela Urška Sagernik (mlajše deklice z licenco). Nezbranost in nesproščenost (verjetno posledica številnih navijačev na tribuni) sta botrovala napakam pri plezanju in posledično slabi uvrstitvi: 12. mesto (12 tekmovalk; abs. 22. od 22 tekmovalk). Veliko bolje je šlo Aljažu Motohu, a ga nervoza in breme uvrstitve preveč hitro potegneta k tlom. Preboj na vrh bo vsekakor počakal do spremebe mišljenja, do takrat pa bodo sicer izredni rezultati imeli kanček grenkega priokusa: lahko bi ... Na Ravnah je bil Aljaž sicer srebrn (4 tekmovalci; abs. 3. od 18-ih), kar je naša najboljša uvrstitev. Za borbo mu gredo vse čestitke, v drugi smeri je prigaral celo do vrha! Bravo!

Starejša kategorija je pustila mešan vtis. Nina Kurinčič je pri deklicah z licenco zasedla 6. mesto (6 tekmovalk; abs. 9. od 9-ih). V prvi smeri ji je zmanjkal le kanček vztrajnosti v ključnem momentu in oprimek bi bil njen, uvrstitev pa višja. Odločila pa je druga smer, kjer je nelahkotno plezanje v previsu in močno stiskanje oprimkov hitro zahtevalo davek. Razultatsko vikend res ni bil njen, se pa lahko iz napak človek vednno največ nauči. Jaka Pinterič je v močnejši kategoriji plezal preveč zaspano in neodločno (to je pri njem že nekako stalnica). Pomanjkanje žara se pozna tui na uvrstitvi: 8. mesto (10 tekmovalcev; abs. 14. od 24-ih). Tokrat mu ni pomagala niti lepa in lahkotna tehnika. Precej drugače pa je plezal borbeni Rok Molan v šibkejši kategoriji. Zagotovil si je 3. mesto na tekmi (15 tekmovalcev; abs. 9. od 24-ih), hkrati je dobil tudi pomemben boj v skupnem seštevku in proti moštevenmu tovarišu. Ne gre pa spregledati, da je predvsem v previsni smeri pustil precej oprimkov in še boljšo uvrstitev. Tehnika je vsekakor še malce za konkurenco.

Sedaj pa še skupni seštevek. Klub je na sedmih tekmah z enajstimi predstavniki osvojil nekaj če 2159 točk, kar ga uvršča v zlato sredino. Drugačen pokazatelj je tako imenovani indeks (s koliko uvrstitvami smo prišli do toliko točk), ki pa je za nas slabši v primerjavi z drugimi (16. klub od 21-ih). Kakorkoli že, naši tekmovalci so nas pošteno zastopali, zato si zaslužijo vse pohvale. Seveda pa lahko mentorji še marsikaj izboljšamo, a tu se soočimo že z drugimi, večjimi problemi, za katere tu ni mesta.

Pri cicibanih brez licence je bil Matija Bedrač skupno 34. (46 uvrščenih), pri cicibankah brez licence Kaja Resnik 36., njena sestra Ema pa zelo dobra 14. (42 uvrščenih). Gredo ji pohvale za pridno nabiranje točk, vztrajnost in dobro voljo. Pri mlajših dečkih brez licence je bil Jakob Preskar na koncu 18. (28 uvrščenih), le tekma več pa bi ga lahko potisnila v prvo polovico. Pri deklicah iste starosti je bila Lea Mahne skupno 9. (19. uvrščenih), realno bi morda lahko pridobila le še kakšno mesto. Pri starejših dečkih brez licence je bil Tit Voglar najboljši med tistimi z le eno uvrstitvijo - skupno je to pomenilo 16. mesto (20 uvrščenih), Rok Molan pa si je z udeležbo na vseh tekmah in konstantnim dobrim plezanjem (najslabši je bil 4.) v napeti končnici priboril pokal za skupno 3. mesto! Kapo dol in le tako naprej.

Med licenciranimi je blestel mlajši deček Aljaž Motoh, a na koncu ostal pod zmagovalnim odrom na 4. mestu (5 uvrščenih). Pokal za drugo mesto je bil oddaljen le za 12 točk. Pri mlajših deklicah je bila Urška Sagernik na koncu 13. (14 tekmovalk), formo je vseskozi dvigovala, a konkurence še ni dohitela. Pri starejših dečkih je Jaka Pinterič na koncu osvojil 10. mesto (14 uvrščenih), dosti višje s svojim pasivnim slogom tudi ni mogel. Nina Kurinčič pa je bila mes starejšimi deklicami skupno 8. (10 uvrščenih), konkurenca na prvih mestih je močna, a nikakor ne predaleč. Pri mladih se lahko stvari zelo hitro obrnejo.

Trenerjeva misel se da morda ujeti med vrsticami, izluščena pa je navoljo vsakemu, ki jo želi slišati - v živo, na štiri oči. Vsekakor je bilo naporno, a ob uspehih tudi zelo sladko. Še enkrat vse čestitke mladim upom. Gremo naprej!

Rok je naslov zanesljivo osvojil na tekmi v Kranju, smer starejših dečkov brez licence je edini preplezal do vrha. Res fantastično!

Ostali so danes rezultatsko precej zaostali za Rokovim uspehom, so pa nekateri prikazali solidno plezanje. Zelo dobro 6. mesto je v kategoriji mlajših dečkov z licenco osvojil Aljaž Motoh, vsekakor pa so bila njegova pričakovanja (in zmožnosti) precej večja. A biti šesti najboljši posameznik v državi vseeno ni mačji kašelj - in to v močnejši kategoriji. Rezultatsko je zelo spodobno uvrstitev dosegel tudi Jakob Preskar - 19. mesto med več kot 50 uvrščenimi mlajšimi dečki brez licence. Še veliko bolje bi bilo, če v previsu ne bi tako hitro popustil. Med mlajšimi deklicami brez licence so tekmovale kar tri. Ema Resnik je zamudo na tekmovanje plačala z neogretostjo in posledično slabim plezanjem - uvrstila se je pri repu razpredelnice. Malce bolje je šlo Lei Mahne, a je vseeno predolgo čakala na enem izmed ključnih gibov. Bila je 39. Najboje med njimi se je v smeri znašla borbena Lara Zupanc, ki je sicer s sila nesproščenim plezanjem prigarala visoko v smeri - na koncu je to zadostovalo za 29. mesto ter izpolnjene zastavljene cilje. Čestitke!

Med starejšimi dečki brez licence je bil na steni Tit Voglar. Plezal je dobro, a v previsu ni šlo. Si je pa zagotovil lep nihaj globoko v dvorano, česar ga je bilo, po predvidevanjih sodeč, malce strah. Jaka Pinterič je imel v izjemno težki smeri starejših dečkov z licenco težko delo in tudi nekaj smole. Manjša nezbranost pri vpenjanju četrtega kompleta se je končala le nekaj centimetrov nad tlemi. Prav tako se ni izkazala Nina Kurinčič - v steno je šla premalo ogreta, smer pa je bila neizprosna od samega začetka. Rezultati slednjih dveh torej niso bili dobri, žal pa tudi plezanje ne.

Vseh rezultatov v številkah žal ni, saj še niso objavljeni. Sicer pa so cifre kot take precej nepomembne, čeprav jih tako slavimo. Bistveno je plezanje in zadovoljstvo z nastopom. Je pa tudi res, da prav te številke dostikrat pokažejo realno sliko. Kot opombo bi še dodal, da otroci tokrat niso zastopali kluba, temveč svoje osnovne šole.
 

Pa lahko sestavim bolj popolno poročilo - dopolnila mi je poslal Ambrož.

V mlajših kategorijah nas je zastopala zgolj Ema Resnik - nelicencirana cicibanka. Po odlicnem plezanju v prvi smeri je to nadaljevala tudi v drugi. Pristala je na 14. mestu (21 tekmovalk; absolutno 19. od 26ih).

Med mlajšimi dečki je očitno svoj dan končno dočakal Aljaž Motoh in potrdil dobro formo s treningov. V obeh smereh je prišel do vrha, prav tako kot njegova sotekmovalca v kategoriji licenciranih mlajših dečkov. Vsi trije so si torej razdelili najvišjo stopničko. Bravo! Med mlajšimi deklicami z licenco je Urška Sagernik pristala tik za deseterico. Bila je 11. (13 tekmovalk; absolutno 15. od 22ih), plezala pa je, po Ambroževih besedah, hitro in natančno.

Med starejšimi deklicami z licenco je bila Nina Kurinčič 9. (9 tekmovalk; absolutno 11. od 13ih). Med licenciranimi starejšimi dečki je Jaka Pinterič tokrat premagal nekaj tekmecev. Dosegel je 8. mesto (10 tekmovalcev; absolutno 7. od 24ih). Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je lepo odplezal obe smeri. Med nelicenciranimi starejšimi fanti pa je Rok Molan znova segel na stopničke. Razdelil si je odlično 2. mesto (14. tekmovalcev; absolutno 11. od 24ih ). V prvi smeri je bil celo v vodstvu, v drugi pa storil napako. Seveda sta prav slednja rezultata tudi najzanimivejša, saj naša mlada rivala plezata vse bolje in vse više po razpredelnici. Tokrat je prvič letos Jaka v absolutni razvrstitvi premagal Roka. Prav nestrpno že pričakujemo zadnjo tekmo čez dva tedna - zagotovo bo napeto!

Bravo naši! Fantovska trojica je naredila res lep vtis. Bravo tudi starši, ki ste spremljali in prevažali vaše mlade upe!

1. bolder tekma Vzhodne lige

Četrtkovi tekmi Občinskega prvenstva je sledila 1. bolder tekma Vzhodne lige. V nedeljo se je kar deset tekmovalcev PAK pomirilo s predstavniki še petnajstih klubov vzhodne Slovenije. Predstavnike smo imeli tako v vseh starostnih kategorijah. Vsi so se trudili v petih bolderjih.

Ciciban Matija Bedrač je v šibkejši skupini zasdel 23. mesto. Sestri, cicibanki Kaja in Ema Resnik sta si priplezali 23. oziroma 13. mesto. Ema je navdušila s preplezanimi tremi vrhi.

V močnejši skupini mlajših dečkov si je kljub vsem osvojenim balvanom, le enega je preplezal v drugo, Aljaž Motoh delil 3. mesto. Vse nas je prepričal z močjo in res lepo tehniko plezanja.

Pri mlajši dečkih, šibkejša skupina, je Jakob Preskar spretno vijugal med oprimki in si priplezal 14. mesto. To je bila zanj celo prva balvanska tekma.

Mlajše deklice, šibkejše, je zastopala Leja Mahne in bila na koncu 9. V skupini močnejših deklic je Urška Sagernik osvojila dva balvana, zasedla pa 10. mesto.

Pestro je bilo med starejšimi dečki. V boju za sam vrh je bil v šibkejši skupini Rok Molan. Osvojil je tri balvane in končal na odličnem 3. mestu. Družbo mu je delal Tit Voglar. Sam sebe je presenetil z osvojenima balvanoma in ker je bil letos prvič na tekmovanju Vzhodne lige, domov odšel vesel deveti. V skupini močnejših je Jaka Pinterič sicer osvojil tri balvane, kar pa je zadostovalao za 9. mesto.

Tekmovanje je bilo zanimivo in atraktivno. Izpeljani način je dokaz, kako z dobro organizacijo in sodelovanjem pritegneš zanimanje in povečaš željo po še boljšem treningu. S primerno težkimi smermi so za premagovanje bolderjev Celjani tako navdušili tudi čiste začetnike.
 

OBČINSKO PRVENSTVO ZA OSNOVNOŠOLCE V ŠPORTNEM PLEZANJU 2011

V četrtek, 10.03, se je v dvorani OŠ Brestanica odvijalo občinsko prvenstvo v športnem plezanju. Tekmovanja se je udeležilo 25 osnovnošolcev, ki sedijo v klopeh OŠ Jurija Dalmatina Krško, OŠ Senovo, OŠ Brestanica in OŠ Koprinica. Ker pa krožek in treninge obiskujejo tudi otroci iz Artič in Brežic, smo tekmovanje poimenovali tudi Prvenstvo osnovnih šol Posavja. Ker redno vadijo in si krepijo prste in mišice tudi vrtečani, bratci in sestrice naših šolarjev, so se med sabo pomerili tudi oni.Plezalci so bili razporejeni v sedem kategorij.

Vrtečani: štiri in petletniki so pokazali svoje znanje v smeri cicibanov. Karakter in želja po najvišjih mestih, sta pripeljala Nikolaja Keva Brežice na 1. , Benjamina Petana iz Krškega do 2. mesta in Tevža Zorka iz Brežic na 3. mesto.

Tri cicibanke so si razdelile stopničke: 1. je bila Julija Petan, 2. Katarina Kevo, obe iz Brežic, 3. mesto pa je zasedla Kaja Resnik iz Brestanice.

Cicibani so se razvrstili: 1. je bil Luka Zupanc iz Brestanice, 2. mesto je zasedel Matija Bedrač, 3. pa Patrik Petan, oba iz Krškega.

Mlajše deklice: 1. mesto je zasedla Ema Resnik, Brestanica. 2. mesto si je priplezala Lara Zupanc, prav tako iz Brestanice, 3. je bila Laura Bohorč iz Senovega.

Med mlajšimi dečki je Aljaž Motoh tekmoval brez konkurence in bil absolutno prvi.

Starejše deklice: Briljirale so senovčanke, saj so si razdelile prva tri mesta. 1. je bila Nina Kurinčič, 2. Lea mahne in 3. Nika Radi.

Starejši dečki: Tu pa so prevladali krčani. Konkurenca je bila močna, a vendar je Rok Molan ugnal tako drugaga Jako Pinteriča kot tretjega Tita Voglarja.

Pokal Šol: 1. OŠ Brestanica, 2. OŠ Krško, 3. OŠ Senovo

Klubski podmladek si je tako ponovno nabral novih izkušenj. Zadovoljstvo nad tekmo in rezultati je bilo enkratno. Vsi tako že nestrpno pričakujemo naslednje prvenstvo.

Povprečni nastopi in rezultati naših tekmovalcev.

V soboto, 5. februarja 2011, je v Ribnici potekala druga tekma Vzhodne lige. Naše moštvo je bilo zaradi številnih bolezni malce okrnjeno, nekateri že odpisani pa so se vseeno v zadnjem trenutnku odločili nastopiti. Precej previsna in reliefna stena, direktne, enostavne, neposredne plezalne linije - smeri, so od plezalcev zahtevali precejšnjo odločnost, hkrati pa tudi natančnost in potrpežljivost v pravem trenutku. Občutki po nastopih naših tekmovalcev so mešani, toplo-hladni. Vsekakor pa je večina pustila boljši vtis kot na Ptuju, torej so napredovali.

Že navsezgodaj je pozitivno presenetila cicibanka Ema Resnik. Kljub trenerski/moji napaki (ki se je nato izkazala za dobro) in neusmiljenem tempu organizatorjev (ki zaradi svojih napak niso pustili dovolj časa za ogled smeri), je Ema v prvi smeri plezal odlično in bila na polovici tekme celo na 5. mestu. V drugi smeri se je že čutil pritisk dobre uvrstitve, detajl v spodnjem delu pa ji kljub borbi ni prizanesel. Tekmo je Ema končala na zelo dobrem 9. mestu v nelicencirani kategoriji (19. uvrščenih). Vsekakor si zasluži čestitke za posrečen nastop.

V kategoriji mlajših deklic brez licence je naše barve zastopala Lea Mahne. Občutno pretežki smeri sta uničila tekmo srednjih kategorij (vsaj ena izmed njih zanesljivo), tudi Lea se v njih ni najbolje znašla. Zasedla je končno 8. mesto med 10 tekmovalkami. V kategoriji dečkov iste starosti brez licence je imel podobne težave na steni tudi Jakob Preskar. Vseeno je njegova uvrstitev solidna - 10. mesto (16 uvrščenih). Višje pravzaprav v tej konkurenci skoraj ne bi šlo. Je pa med mlajšimi dečki z licenco precej boljše plezanje kot na zadnji tekmi prikazal Aljaž Motoh. Vseeno je malce zaostal za konkurentoma, v konkurenci treh pa je seveda zadostovalo za najnižjo stopničko, torej 3. mesto. Gledano absolutno bi stal le mesto niže, kar je seveda dober rezultat. Vsekakor pa je fant sposoben še marsikaj več in to kaže tudi na treningih.

Med starejšimi deklicami z licenco je tekmovala Nina Kurinčič, ki ji, kakor tudi na prvi tekmi, smeri z daljšimi, dinamičnimi gibi, niso ustrezale. Z zakrčenim plezanjem ni šlo više od 9. mesta (10 uvrščenih), absolutno gledano je bila 11. Smo v pričakovanju boljše forme in predvsem kvalitetnega preskoka v smislu sproščenega in samozavestnega gibanja. Med fanti pa smo zopet spremljali zanimiv dvoboj naših matadorjev Roka Molana in Jake Pinteriča. Prvi je v kategoriji nelicenciranih bolezni navkljub zopet pokazal konkurenčnost, a plezanje še zdaleč ni bilo na nivoju Ptujskega. Rok se je ustavil mesto pod stopničkami (12 uvrščenih), z dobrim plezanjem bi lahko šlo precej višje. Jaka je v močnejši skupini (licenciranih) zasedel 9. mesto (10 tekmovalcev), absolutno gledano pa sta si naša konkurenta razdelila 12. mesto, ravno nekja v sredini razpredelnice. Jako so zopet malce izdali dolgi gibi, ki so zahtevali obilo dinamike, tudi s sproščenostjo nastopanja ima še precej težav.

Tako je bilo torej v Ribnici. Čez tri tedne pa potujemo v Radlje ob Dravi, ki bodo prvič gostile tekmo.
 

Ambrož Novak se je udeležil  17. srednješolskega prvenstva R Slovenije v športnem plezanju v Ljubljani. Na tekmi B - starejši dijaki - je zasedel z višino 22 (zmagovalec 24-) 7. mesto med 36. tekmovalci.  Čestitamo.
 

Na prvi letošnji tekmi so se naši plezalci izkazali približno v skladu s pričakovanji. Na koncu so bili vsi zadovoljni, kakor tudi trenerji in spremljevalci. Med rezultati izstopa Rokovo srebro. Čestitke!

Na Ptuju je v nedeljo, 23. 1. 2011, potekala 1. tekma Vzhodne lige v letošnjem letu. Tekmovalci Posavskega alpinističnega kluba so se je udeležili z eno najštevilčnejših zasedb do sedaj. Tekmovalo je 10 tekmovalcev, spremljali so jih nekateri starši ter trenerji: Sandra, Ambrož in Nejc.

Najmlajši so se s tekmovanjem šele spoznavali, zato so rezultati povsem v drugem planu. Med cicibankami brez licence sta prve izkušnje nabirali sestri Ema in Kaja Resnik. Obe zelo zagriženi in perspektivni sta danes dosegli 16. (Ema) in 22. mesto (Kaja) med 23 tekmovalkami. Pri cicibanih je svojo spretnost prav tako prvič na tekmovanjih preizkusil Matija Bedrač, ki je po dveh smereh zasedel 24. mesto med 25 uvrščenimi. Prvič sta bila na tekmi tudi mlajša deklica Lea Mahne - plezala je obetajoče in zasedla 9. mesto med 12 tekmovalkami brez licence - in mlajši deček Jakob Preskar, ki je navdušil v prvi smeri, v drugi pa so ga izdale noge. Na koncu je bil 12. med 16 tekmovalci brez licence.

Izkušenejši del ekipe je danes deloval toplo-hladno. Naši že dokaj izkušeni plezalci in tekmovalci se na začetku nove sezone še lovijo, tudi treningi niso prilagojeni prvim tekmam Vzhodne lige, temveč so zamišljeni za daljše časovno obdobje. Vseeno se je na tekmi s pravo željo, borbenostjo in pristopom dalo poseči visoko. Mlajša deklica Urška Sagernik je plezala po pričakovanjih, v zadnjem času je napredek viden. Vseeno v močni konkurenci rezultat ni zadoščal za več kot 12. mesto (med prav toliko uvrščenimi mlajšimi deklicami z licenco). "Klubski dvoboj" z Leo ji je tokrat (še) suvereno pripadel.

Daleč od svoje prave forme je bil danes naš največji adut in najtrofejnejši mladi plezalec Aljaž Motoh. V obeh smereh je bil neprepričljiv in ga do naslednjih tekem čaka še nekaj dela. Rezultat je sicer na pogled zelo dober - 4. mesto (od sicer 4 mlajših dečkov z licenco), pa tudi v absolutni konkurenci bi z lahkoto pristal v deseterici. A plezalsko gledano dan vsekakor ni bil njegov ... tudi najboljšim se zgodi. Važno je, da se iz takšnih situacij čim več naučimo in se vrnemo še močnejši.