Težko bom strnil vse misli v nek “kratek” zapis, zato se bom kar malo bolj razpisal. Leto 2024 je bilo res prelomna točka v moji plezalni karieri. Začetek ni bil najboljši – v februarju sem si poškodoval prst in tako izpustil velik del zimske sezone. Sledila je rehabilitacija in postopna vrnitev v formo. Med prvomajskimi počitnicami, ko smo s tekmovalci šli v Arco, sem že začel čutiti napredek in opazil, da se lahko spet bolj samozavestno držim na steni.
Kmalu je sledil uspešen, čeprav vremensko neidealni, plezalni trip v Švico. Po tem pa se je začela moja saga z novomeškim Mačkovcem, kjer sem med poletnimi treningi s tekmovalci redno razbijal rutino tudi z obiski balvanov v Kamniški Bistrici. Hitro sem v Mačkovcu preplezal vse uradne linije, z Ambrožem pa sva ugotovila, da ima blok še veliko neizkoriščenega potenciala. Tako sva začela dodajati nove povezave. Na koncu je nastalo 11 novih povezav (15, če prištejem spodnje štarte) z ocenami od 7B do 8A+. Izstopajo predvsem Anomalija (8A+), Možganska kap low (8A), Adijo pamet low (8A) in res kul skok Dopamin (7C+). Večina linij še čaka na prvo ponovitev, zato ste vabljeni, da jih poskusite! To obdobje je trajalo od junija do septembra.
Oktober me je pričakal z nižjimi temperaturami, kar je pomenilo, da se lahko vrnem na Pohorje. Že ob prvem obisku sem preplezal svoj stari projekt, Trnjeva krona sit (8A+), kar mi je potrdilo, da sem v dobri formi in da lahko letos še preplezam kaj težkega. Dva tedna kasneje sem imel dva uspešna dneva v Vitovljah (opisano v članku Krompirjeve počitnice v Vitovljah in Ospu), kmalu za tem pa sem med solo sešnom v Lukanji pod Roglo preplezal še linijo Wolf (8A).
Vse se je zdelo, kot da teče kot po maslu – težki vzponi so se nizali eden za drugim. A v sebi sem vedel, da me čaka tista ena linija, ki mi res veliko pomeni in bi izpolnila moja pričakovanja. To je Ramadan v Ožbaltu. Linijo sem prvič poskusil že lansko leto, ko še nisem imel preplezanega niti 8A+, in takrat je presegala moje zmogljivosti. Letos pa sem bil pripravljen. 23. oktobra, teden dni po vzponu na Trnjevo krono sit, sem se končno opogumil in prvič letos obiskal Ramadan. Dan je bil lep, razmeroma hladen, skala pa popolnoma suha. Običajno najtežje projekte plezam sam, da se lahko povsem posvetim plezanju in študiju smeri. Tokrat pa sem imel družbo – Urško Repušič in Anjo Šerbinek. Skupaj smo iskali optimalno beto in testirali različne kombinacije gibov. Že med prvim obiskom mi je uspelo narediti vse posamezne gibe, kar pa seveda še ne pomeni veliko, če jih ne znaš povezati v celoto.
Nekaj besed o Ramadanu: gre za linijo v Ožbaltu z oceno 8B, ki je po mojem mnenju ena najlepših te težavnosti v Sloveniji. Plezanje zahteva zelo specifične gibe, tenzijo skozi celotno plezanje in natančno delo z nogami. Najtežji del je izrazit gib na podprijem, ki ga primeš na ramo, in nato prehod z izjemno tenzijo čez podprijeme. Do samega vrha moraš ostati zbran, saj je vsak gib lahko usoden – zdrs noge ali majhna napaka pomeni padec ali pa porabiš preveč energije.
Naslednji obisk z Ambrožem je bil namenjen študiju zgornjega dela, ki sicer ni tako težak, a ko si utrujen hitro narediš kakšno napako. Ponovil sem vse gibe in naredil nekaj zelo dobrih povezav. V naslednjih treh tednih sem se na linijo vrnil še dvakrat – enkrat s kolegom Davidom Trostom in enkrat sam. Vsakokrat sem bil osredotočen na resne poskuse od začetka, čeprav je bil navadno le en poskus zares dober, ostalo pa učenje in ponavljanje gibov.
V vmesnem času sem pridno treniral na plastiki in doma izvajal treninge za prste. Zadnji mesec sem treniral specifično, obenem pa pazil na zdravje, saj sem čutil utrujenost in vedel, da ne bom dolgo zdržal tako intenzivnih treningov. Psihološki pritisk je bil velik, saj sem si želel to realizirati še letos. Da bi zmanjšal pritisk, sem informacije o projektu delil le z ozkim krogom ljudi in raje izvajal solo obiske.
In potem je prišel ponedeljek, 16. 12. Vreme je kazalo še kar dobro – dopoldne 9 stopinj. Odločim se za solo obisk, pripravljen, da preplezam. Najprej dolga, dvourna vožnja in nato še utrujajoča, nekaj več kot 10-minutna hoja v hrib. Pridem do balvana, sledi dolgo ogrevanje, mentalna priprava in – bam – grem v prvi poskus. Počutim se odlično, naredim prvi gib, dvignem noge višje in ... “dabnem” v kamen zadaj. Ah, šit. Zmedlo me je. Sestopim, naredim reset in se pripravim na drugi poskus. Tokrat se postavim, začnem. Vse gre super, perfektno zadanem podprijem na ramo, počutim se močnega in se prebijem čez najtežji del. Držim rob in sledi še zadnja, precizna peta. Haklam ... in zdrs. V moji glavi je nastala popolna tema. Imel sem perfekten poskus, brez napak v spodnjem delu, s super flowom, a peta mi je zdrsnila. Kera bedarija. Naredim daljšo pavzo, a medtem že začne sijati sonce direktno na balvan in občutno se segreje. Poskusim se še zbrati za kakšen poskus, a itak ni šlo. Sprijaznim se, da je to za danes to, in se odpravim domov. Med vožnjo že razmišljam o naslednjem obisku in se odločim za nedeljo. Napovedane so res dobre razmere, 3 stopinje – plan je bil narejen.
Cel teden sem imel v mislih nedeljo. Nekaj več ljudi je vedelo, da projektiram nekaj težkega, da sem precej blizu realizaciji in da grem za vikend to poskusit splezat. Pride petek, gledam napoved – sneg v nedeljo. Ne vem če je za riskirat. Pogledam sobotno napoved: super! Še bolje kot nedelja, -2 °C. Malo se obotavljam, saj prestavljanje plana ni kar tako. Pripravljal sem se na nedeljo, zdaj pa bi prestavil na soboto. Odločim se, da je sobota pravi dan, in da grem ponovno sam.
Sobota, 21. 12., solsticij. Zbudim se ob 6.15, pojem zajtrk in ob 7.15 se odpravim na pot. Res je bilo hladno. Spet dolga vožnja, hoja, ogrevanje. V prste me je zeblo, ampak to je dobro – lažje jih segreješ kot ohladiš. Grem čez celo linijo po gibih, čeprav jo itak znam na pamet. Klasična rutina pred prvim poskusom: poščetkam vse oprimke in stopke, naredim “tick marke” da vem kje točno prijeti, nastavim crash pade – čeprav upam, da jih ne bom rabil – in obvezno vključim GoPro in telefon, da snemata. Pripravljen sem. Prvi poskus. Vse pripravljeno, fokusiran sem, grem. Prvi gib, drugi, podaljšam in slabo zadanem podprijem na ramo. Vseeno probam stisnit, ampak ne gre. Nič, bo treba še enkrat. Energije nisem porabil preveč, tako da bo 5-minutna pavza dovolj. Ostanem osredotočen in ko se počutim spočit, grem v drugi poskus.
Začnem. Prvi gib, drugi, podaljšam, zadanem bolje, a še vedno ne perfektno. Vem, da lahko stisnem. Napnem se in očitno drži dovolj, da prestavim noge in zakrižam. Vse je pod kontrolo. Spustim desno nogo, pustim, da odniha, in jo hitro pritisnem nazaj v steno. Prestavim še levo roko iz podprijema na ramo, nato na podprijem naprej. Podprijem sem treniral, bicepsi držijo, prsti tudi. Naredim dolg gib na stranca v levo, a čutim, da mi desna roka malo zdrsne iz podprijema. Hitro izvedem sekvenco z nogami in haklam prste. Ko jih zahaklam, imam spet vse pod kontrolo. Ujamem naslednji podprijem z desno roko, sledi sekvenca z nogami, da zamenjam iz prstov na peto, in naredim gib na rob. Leva peta drži, zdaj pa moram desno peto res dobro postavit, da ne zdrsne. Postavim in drži. Naredim gib naprej in sledi še nekaj gibov po areti. To sem imel tako naštudirano, da tukaj nisem imel dvomov. Pridem na dobro polico. Še trije gibi. Čutim, da imam hladne prste, a vem, da bom zdaj zaril. Zadiham, naredim zadnje gibe in ... uf, noro. Splezal sem! Kakšen občutek! Sledi krik zmage.
Sestopim z balvana, nepopisno vesel. Odločim se, da še malo "pochilliram" pod balvanom in naredim kakšno fotko. Poščetkam oprimke, pobrišem “tick marke” in pospravim opremo. Pred odhodom še objavim story na IG in grem. V Mariboru sem se še na hitro dobil s Havijem (Havijer Lešnik), ki je med prvimi izvedel, da sem preplezal Ramadan. Ob čaju sva se že pogovarjala o novih projektih – lažjih, težjih, sploh ni važno, samo da se še naprej klajmba.
Kaj naj si človek lepšega želi, kot ponoviti čudovit dogodek. In ta želja se nam je v popolnosti uresničila. V Brežicah smo 11. decembra ponovili prednovoletno plezalno druženje za otroke po vzoru brestaniškega dogodka izpred dveh tednov. Znova je bila motor dogodka Sandra Voglar, njena desna roka Julita Hribar, vsi ostali smo prispevali po svojih najboljših zmožnostih. Večje brežiško prizorišče je omogočalo dodaten poligon, kar je bilo še posebej dobrodošlo zaradi večjega števila otrok. K sreči pa je bilo dovolj daril, majic in ličnih koledarčkov, za vse – in še ostalo jih je za vse, ki se dogodka niso uspeli udeležiti.
Ekipa PAK je po obsežnih predpripravah (v brežiški dvorani smo v letošnji jeseni dobili tudi nekaj novih rekvizitov!) z delom na prizorišču začela že nekaj čez 15. uro, otroci so začeli prihajati poldrugo uro kasneje. Ob 17. uri se je vrvež razvnel in približno stotnija otrok je, razdeljena v štiri starostne skupine, skoraj uro in pol obdelovala štiri gibalne postaje, ki so ponujale različne gibalne, predvsem pa plezalne izzive. Ti so se v svojih različnih variacijah izkazali kot zahtevni in utrujajoči, tako da zaspati v sredo zvečer gotovo ni bila težava. Vsem, ki smo z našo mladežjo preživljali zabavne urice, pa se čez usta še danes razteza velik nasmeh, ki je posledica zadovoljstva ob pogledu nanje in na dobro opravljeno delo.
Ob zaključku koledarskega leta lahko tako najprej povabimo k ogledu dveh galerij z brežiškega zaključka (izjemna hvala Tomiju Nagliču ter Mihi Rainerju za čudovitke fotke!), prav tako galerije brestaniškega zaključka ter vsega ostalega dogajanja, ki je predstavljeno na klubskem spletišču. Predvsem pa je čas, da se zahvalimo drug drugemu za skupne trenutke, ki smo jih preživeli v letu, ki se poslavlja, hkrati pa z vedrino v srcu gledamo naprej na dobre stvari in izzive, ki nam jih prinaša 2025. Naj vam/nam bo lepo!
Minulo soboto se nas je četverica pogumnih odpravila v Kotečnik, v sektor Nad Hišo. Od srede naprej smo večkrat preverili ARSO napoved in kljub sodri v petek, potrdili izlet. Na parkirišču -3°C, pod skalo pa v kratke rokave. Krasno! Sektor Nad Hišo se ponaša z vertikalno skalo (platami), ponekod ostrimi, večinoma pa majhnimi grifi ter stopi. Prevladujejo tehnične smeri z oceno 7. Vsi štirje smo že splezali smer Guru (7a/a+), tokrat pa je bil na vrsti nov projekt.
Klemen in Jakob sta zarinila v Ožarjeni kamen (7a), midva z Matjažem pa v smer Božičnica (7a+). Jakob je s smerjo dokaj hitro opravil, Klemen pa jo je naštudiral, vendar bo moral na uspešen vzpon počakati še vsaj teden dni. Smer je dolga 15m in ima precej zahtevni prvi 2/3, kjer se pričakuje vzdržljivost in dobro delo nog. Detajl čaka na prehodu v lažji, delno krušljiv svet. Omenjeni zadnji del zahteva nekaj poguma, saj je navrtan precej narazen.
Sosednja smer Božičnica je 5m daljša in po karakteristikah podobna, ima pa v srednjem delu izrazit tehnično zahteven detajl z minimalci. Po zasluženem počitku sledi vstop v lažji svet s sumljivo nestabilno skalo skoraj do sidrišča. Vzpon je bil uspešen v tretjem poizkusu, Matjaž pa je naštudiral vse razen vstopa v detajl, saj je tu zaradi postavitve nog verjetno bolje, če si manjši.
Za vzpon dneva je poskrbel Jakob v smeri Zvezdni prah (7a+/b). Smer je dolga le 12m, težavnost pa vztraja vse do police pod vrhom. Na pogled zelo zahtevna smer s celo paleto težkih grifov, ki jih dosežeš z dolgimi gibi, pri tem pa stopaš visoko po minimalcih. Vzpon je uspešno opravil tik preden je sonce zašlo za hrib in se je zimska idila spremenila v hladilnik. V prilogi nekaj slik narejenih v izdihljajih tega plezalnega dne.
Zadnjih 14 dni so naši najmlajši in malo starejši pridno tekmovali v okviru Frikšn lige. Odvijala se je 2. tekma, ki je bila 24.11.2024 in 3. tekma 8.12.2024. Na obeh tekmah smo imeli po 8 predstavnikov, spodaj si lahko pogledate poročilo z druge tekme, ki ga je spisala Eva, naša mlada bodoča trenerka ;) Po poročilu 2. tekme sledi povzetek današnje 3. tekme, ki je bila rezultatsko pestra, za konec pa še krajši odstavek o skupnih uvrstitev.
"V nedeljo, 24. novembra je bila v Frikšnu v Novem mestu 2. tekma Frikšn lige. Tekma je organizirana za otroke do 14. leta. Od naših tekmovalcev so se je udeležili Bor, Lana in Zoja, ki so tekmovali v najstarejši kategoriji. V kategoriji U12 so plezale Ajda, Lea in Maša, v najmlajši kategoriji pa sta se borila Žan Fiorelli in Liam. Spremljala sva jih Eva in Ambrož.
Okoli pol dvanajste ure smo se zbrali v Frikšnu, kjer so se otroci ogreli. Tekma se je začela ob dvajnajsti uri. Vsaka kategorija je imela po 10 bolderjev, ki bili oštevilčeni po težavnosti. Vključeni so bili vsi stili, od skokov do slab-a. Za plezanje so imeli 2 uri in pol časa, do pol treh.
Vsi so plezali dobro, na stopničke pa je uspelo priti Liamu, ki je bil 2. v najmlajši kategoriji; Lani ki je bila na koncu tretja in Zoji, ki je priplezala do drugega mesta. Boru so za las ušle stopničke in je končal na četrtem mestu. Ajda, Maša in Lea so si delile deveto mesto, Žan je pa na koncu pristal na petem mestu."
Tudi na 3. tekmi se je vse odvijalo dokaj podobno kot na 2. tekmi. Razlika pri nekaterih je bila, da so morda sami od sebe pričakovali dobre rezultate (na podlagi prejšnjih) in so si ustvarili kanček dodatnega pritiska, s katerim pa so se skozi tekmo dobro spopadli.
Pri mlajših smo imeli 2 predstavnika, Liama in Žana. Oba sta s prvimi sedmimi balvani opravila z odliko, v prvo splezala vse razen enega, nato pa se kar 2 uri borila z zadnjimi tremi balvani. Liam je preplezal 2 od zadnjih treh, Žan pa je na obeh padel z zadnjega oprimka, škoda, a plezala sta super! :)
Pri kategoriji U12 so plezali Lea, Ajda in Nejc. Mislim da so imeli oni najtežje balvane za svojo starostno skupino, saj je bila tudi konkurenca tu najštevilčnejša. Punci sta plezali dobro, na koncu je na plan prišlo nekaj čustev, a tudi s tem se je potrebno kdaj spopasti in iz tega čim več odnesti za naprej! Nejc je imel plezalno sicer malo slabši dan, a vseeno je bila to super trening tekma pred začetkom Vzhodne lige, ki se kmalu bliža.
Kategorija U14 je prinesla kar veliko pestrega dogajanja, predvsem pri fantih so bili boji za visoka mesta napeti do zadnjih minut. Tokrat je tekmo zmagal Bor, vse čestitke, zmago si je priboril s flashom koordinacijskega balvana, skoraj pa jo je potrdil še v zelo zahtevni platki, v kateri je padal na zadnjem gibu. Prav tako je na stopničke ponovno stopila Zoja, tokrat je bila 3., tam pa jo je prav tako ponesel koordinacijski balvan. Lana je tekmo končala malo pod stopničkami, sicer je imela nekaj težav s fizičnim balvanom v previsu, a se ni vdala!
Na kratko, še ena super tekma za nami, veliko preplezanih balvanov, kar nekaj kože puščene na oprimkih, tudi nekaj potočenih solz a na koncu so bili najštevilčnejši še vedno nasmeški na obrazih po preplezanih balvanih kar je vedno lepo videti!
Skupni rezultati so super, sicer čisto vsa mesta še niso znana in bodo objavljena na instagramu Frikšna v naslednjih dneh, stopničke v vseh kategorijah pa so bile znane že danes, in imeli smo kar 3 predstavnike, ki so stopili nanje in prav vsi na isto stopničko. Pri kategoriji U10 je Liam zasedel odlično 2. mesto in tako lepo začel letošnjo tekmovalno sezono. Prav tako sta v kategoriji U14 2. mesto zasedla Zoja in Bor, ki sta bila vse tekme zelo konkurenčna. Vsem trem in seveda tudi ostalim udeležencem lige iskrene čestitke, mi se že veselimo naslednjih tekem.
Spodaj si lahko ogledate še nekaj fotk z zadnjih dveh tekem.
Ko se leto bliža koncu, PAKovci vsakič znova pripravimo plezalno druženje. Začelo se je več kot desetletje nazaj z balvansko ekshibicijo v Brestanici, ki je kmalu prerasla v odličen dogodek, na katerem ni manjkalo hudega vzdušja, norih balvanov in tudi dobrih mož. Z leti in hkrati izjemno povečanim vpisom na naše vadbe za najmlajše smo postopoma prišli k druženju, ki je namenjeno le njim - vadečim na vadbah, plezanje pa le ena od številnih oblik gibanja, ki ga ponujajo naši domiselni poligoni, katerih avtorica je (več ali manj) naša profesorica športne vzgoje in plezanja, klubska mama, motor tovrstnih dogodkov - Sandra Voglar. Letos je ob asistenci Julite Hribar in številnih prostovoljcev, ki pomagamo na vadbah in v društvu, znova stekla odločna akcija in prvi od dogodkov je že za nami.
V torek, 26. novembra, so se v prenovljeni brestaniški telovadnici zbrali otroci, ki vadijo v Brestanici in v Krškem, seveda ob podpori svojih staršev, starih staršev in drugih prijateljev, ki so jih budno spremljali s tribune. Telovadnica je pokala po šivih, glasba je odmevala iz zvočnikov, Sandra je spretno vihtela mikrofon, otroci, več kot 60 jih je bilo, pa so bili v varnih rokah vaditeljev soočeni s tremi vrstami gibalnih izzivov. Uro in pol čistega užitka v plezanju, plazenju, tekanju, skakanju, lovljenju ravnotežja, premagovanju ovir ... na koncu pa klubsko darilo, ki so - tudi letos - majice z našim znakom in logotipom naših najzvestejših podpornikov, za nameček pa smo dodali še čudovit koledar, na katerem bodo Blazinice, liki naše alpinistične navdušenke Nine Tomšič Polegek, zaživeli v otroških in mladinskih sobah širom Posavja.
Na koncu ne gre še enkrat poudariti, da je dogodek plod zagnanih entuziastov, ki za dobrobit (plezalne) skupnosti namenijo številne proste ure, popoldneve, da polepšajo dan drugim in sebi. Hvala vam!
Slike brestaniškega dogodka so že na voljo v GALERIJI, znova pa se na zaključni prireditvi srečamo že v sredo, 11. decembra - takrat v Brežicah, ki bodo gostile vse otroke, ki obiskujejo plezalne vadbe v tamkajšnji športni dvorani (ter seveda tiste, ki so morebiti zamudili brestaniški dogodek;)).
V soboto, 23. 11., smo se člani Posavskega alpinističnega kluba podali v Zagorje ob Savi na skupno turo alpinistične sekcije. Tokrat je plezanje potekalo v malo drugačni obliki, saj smo plezali z orodji – cepini in derezami. Drytooling, kot imenujemo tovrstno plezanje, je že dlje časa uveljavljena aktivnost med alpinisti. Priporočljiv je predvsem kot priprava na prihajajočo zimo, nekaterim pa predstavlja tudi zabaven način preživljanja prostega časa. Na turo se je prijavilo kar osem članov našega kluba. Tudi potovanje do plezalne destinacije je bilo tokrat nekoliko drugačno – na turo smo se odpravili z vlakom.
Zbrali smo se ob 9:10 na železniški postaji v Krškem. Po relativno kratki vožnji smo prispeli v Zagorje, od koder smo se peš odpravili do plezališča, oddaljenega približno pet minut hoje od postaje. Plezališče Zagorje ob Savi ponuja ravno prav zahtevne smeri za vplezavanje ter za tiste, ki so se s to obliko plezanja srečali prvič. Na začetku smo bili v plezališču sami, pozneje pa sta se nam pridružili še dve navezi. Kljub temu ni bilo gneče, kar je ustvarilo prijetno vzdušje.
Kot ekipa smo preplezali praktično vse smeri v sektorju Warm Up. Izkušenejši člani – Mato, Andreja, Blaž in Arno – so se lotili smeri s težavnostjo do D6+, medtem ko smo se ostali (Romana, Sims, Nina in Matej) urili v lažjih smeri, ki segajo do D5+.
Povratek z vlakom in navite ter utrujene roke so poskrbeli, da smo plezarijo zaključili okoli tretje ure popoldan. Dan smo preživeli v čudovitem vremenu in ob dobri družbi, večer pa nadaljevali ob pivu.
Zahvala gre vsem udeležencem skupne ture in Slovenskim železnicam, ki so poskrbele za še en nepozaben dogodek.
Kot je že z naslova jasno, je v soboo 16.11.2024 potekala 3. in tudi zadnja tekma jesenske Zagrebačke lige. Najprej preberite nekaj besed, ki jih je spisala Katja, sama je sicer tokrat prvič tekmovala na tej ligi, glede na rezultat, škoda da ni že prej ;)
"V soboto 16.11. smo se udeležili še zadnje 3. tekme Zagrebačke boulder lige. Na tej tekmi se nas je udeležilo malo več kot prejšnjič in sicer: Vita, Eva, Miha, Jure, Lana, Zoja, Bor, jaz (Katja) ter trenerja Ambrož in Aljaž. Ob 13.00 smo se odpravili iz Krškega in v Brežicah pobrali še Jureta. Štart je bil že ob 14.00, vendar smo začeli plezati malo kasneje. Te tekme sem se udeležila prvič in je ne morem primerjati od drugih, vendar se mi zdi da je bilo kar nekaj bolderjev za višje tekmovalce. Kvalifikacije so potekale do 18.00, po katerih smo se v finale uvrstili: Miha, Vita, Aljaž in jaz. Med odmorom pred finali so Lana, Zoja in Bor že odšli domov, medtem pa smo mi čakali na začetek finala, ki naj bi se začele ob 20.00. Vsi finalisti smo morali že pol ure prej v izolacijsko cono. V naši kategoriji je bilo kar 8. finalistk zato smo prišli na vrsto malo kasneje. Finalni balvani so bili kar zahtevni. Na koncu sva na stopničkah stala dva: Aljaž, ki se je uvrstil na 1. mesto in jaz, ki sem bila 3. Ker pa je bila to zadnja tekma so podelili še medalje skupnih rezultatov. Miha in Aljaž sta bila v skupnem 1. in Vita je bila 2. Po podelitvi smo se še ustavili na kar pozni večerji in se odpravili nazaj proti Krškem."
Katja je podala super opis dneva, sicer je želja, da v svoje opise dodajo še malo več osebnih doživetij, a počasi bo tudi to. Tekma je bila sicer kar tžka, za razliko od prejšnjih rund, je bilo tokrat v kvalifikacijskem delu veliko več balvanov, iz 16 v Zoni na kar 25 v Hivu. Tako da je bil tudi redni del malo bolj utrujajoč, finale pa še toliko težje. Kot vidite iz rezultatov, so se naši dobro odrezali. Tokrat je predvsem Aljaž dominiral pro kategorijo in tudi v finalu prepričljivo zmagal, z "lahkoto" je opravil tudi z zadnjim slab-om, ki ga je pred plezanjem malo skrbel! Mihi je zmanjkal kanček energije v finalu, je pa tudi res, da je imela moška hobby kategorija v finalu 3 zelo fizične balvane tako da bi z malo več energije lahko iz sebe stisnil še malenkost več, saj mu je za še en končen vrh, ki bi ga popeljal v boj za 1. mesto zmanjkalo malo. Vita v finalih še išče tisto pravo iskrico oz. nekaj, kar jo bo sprostilo in ji dalo malo zagona, da še v finalu prikaže plezarijo, s kvalifikacij. Katja, kot omenjeno, je debitirala na Zagrebački ligi prvič in se je dobro znašla. Tudi plezanje v finalu ji je šlo dobro od rok, nekaj težav ji je sicer povzročil 2. balvan, ki je imel tehničen začetek a je vtis popravila že v naslednjem, tretjem balvanu, ko je padla v zadnjem gibu, po kar neprekinjeni dvominutni borbi z balvanom. Tako da vse čestitke, za zmago ji je zmanjkal res samo en gib! Pa seveda da ne pozabimo na mlajše, ki so se Zagrebačke lige udeleži predvsem z namenom nabiranja tekmovalnih izkušenj in plezanja tekmovalnih in to so tudi storili! Zoja, Lana in Bor so pustili ne malo kože na kvalifikacijskih balvanih in so jih tudi kar nekaj izmed njih preplezali, tako da; samo tako naprej!
Skupne rezultate ste lahko prebrali pri Katjinem delu poročilo, dve zmagi in eno 2. mesto je res lep izkupiček, upajmo, da ga spomladi, ko mislim da bo na sporedu nov krog Zagrebačke lige še malo nadgradimo!
Spodaj si lahko ogledate še nekaj fotk z zadnje tekme.
Zadnje tri dni krompirjevih počitnic smo s tekmovalno skupino preživeli na plezalnem taboru na Primorskem. Ekipo je sestavljalo devet tekmovalcev (Eva, Katja, Vita, Jure, Miha, Bor, Ajda, Nejc in Zoja) ter dva trenerja, Ambrož in jaz (Aljaž). S kombijem in avtom smo se podali na pot, pripravljeni na tri dni plezanja na balvanih in v smereh.
Prvi dan: Balvanišče Vitovlje
Po dveh urah vožnje in dodatnih 20 minutah hoje smo prispeli do prve destinacije – balvanišča Vitovlje. Mlajši tekmovalci so s svojo mladostno energijo švigali po poti in nas na razpotjih potrpežljivo čakali (morda jim naslednjič dodamo kakšen težji nahrbtnik ali crashpad!). Ko smo le zagledali prve balvane, je sledil kratek premor, nato pa ogrevanje.
Ker je Ambrož že dobro poznal območje, sva hitro določila plan plezanja. Začeli smo pri bloku Kapelca, ki ga krasi kamnita kapelica in zdravilna voda, nato pa nadaljevali na bližnje balvane. Mlajši tekmovalci so se prvič resneje srečali z balvanskim plezanjem na skali, Ajda celo čisto prvič, a so se vsi pogumno lotili izzivov in večino balvanov uspešno preplezali. Starejši, ki že imajo izkušnje s plezanjem na skali, so se lotili težjih linij, medtem ko so mlajši raziskovali lažje smeri.
Da bi zagotovila varnost, sva ekipo razdelila – jaz sem prevzel mlajše, Ambrož pa starejše. Plezali smo na balvanih različnih težavnosti: mlajši do 6A, starejši pa so se spopadli z balvani do 7A. Kmalu smo se vsi zbrali pri bloku Bruce Lee, ki je postregel z zanimivimi linijami, med katerimi so nekatere kljub nižjim ocenam precej zahtevale od plezalcev.
Dan smo zaključili z lepimi uspehi: Vita, Katja in Miha so preplezali balvane ocene 6C, Ajda in Nejc do 5C, ostali pa so se povzpeli do 6B+. Trenerja sva imela bolj malo časa za plezanje, saj sva bila osredotočena na spremljanje in svetovanje mladim plezalcem. Kljub temu se nisem mogel upreti skušnjavi, da ne bi preizkusil kakšnega balvana. Z Ambroževo beto sem na hitro preplezal balvan težavnosti 7C na "flash", kmalu za tem pa sem v nekaj poskusih enega bolj poznanih skokov pri nas Dynozaver 8A. Po plezanju smo se odpravili proti Ospu, kjer smo prenočili pri Silvu Karu. Ob prihodu nas je pričakala večerja, večer pa smo preživeli v sproščenem druženju.
Drugi dan: Plezanje na štrik v Ospu
Naslednje jutro smo po zajtrku peš krenili proti sektorju Babna v Ospu, ki ponuja veliko lažjih smeri, idealnih za trening. Družbo so nam delali italijanski plezalci, pri katerih smo lahko videli, kako se v plezališčih ne varuje – odličen opomnik za nas!
Mlajši so plezali na top rope, starejši pa so se preizkusili tudi v plezanju v vodstvu in na pogled. Kljub temu, da so naši tekmovalci večinoma bolderaši (verjetno tudi zato, ker sva oba trenerja bolj naklonjena balvanom, ups), so se spopadli z več smermi do težavnosti 6C. Bor se je posebej izkazal, saj mu plezanje na štrik bolj ustreza, medtem ko so se nekateri raje držali znotraj cone udobja. Upam, da bodo v prihodnje pogumneje izbirali težje smeri, saj plezanje na štrik pomembno dopolnjuje razvoj plezalca.
Popoldansko sonce nas je pošteno utrudilo, zato smo se ob koncu dneva z užitkom vrnili v nastanitev, kjer je večer minil v sproščenem vzdušju ob gledanju filmov.
Tretji dan: Spet v Vitovljah
Zadnji dan smo se vrnili v Vitovlje, kjer smo raziskali nekaj novih balvanov. Starejši člani ekipe so želeli poravnati račune z izzivi, ki jim prvi dan niso povsem uspeli, mlajši pa so preizkušali svoje moči na novih linijah. Plezali smo na blokih Čaven Krnica in Bruce Lee, nato pa obiskali še Hueco Wall, ki slovi po nekaterih najtežjih balvanih v Vitovljah. Miha je na bloku Bruce Lee uspel preplezati Shaolin traverse (7A), nato pa se je na Hueco Wall lotil balvana ocene 7B. Zaradi nejasno narisane linije v vodničku je preplezal nekoliko lažjo varianto. Ostali starejši člani so preizkušali Hueco warm up (6B) ali pa le utrujeni čakali na odhod. Sam sem medtem hitro povezal gibe v liniji Flower in the Sky (7C+), nato pa se pridružil ekipi na Hueco Wall. Tam smo se Ambrož, Miha in jaz spopadli z linijo M13 (7C+), ki predstavlja pravo preizkušnjo za prste. Po kratkem projektiranju mi je uspelo premagati to zahtevno krimpažo. Miha se je solidno držal, a mu za uspeh manjka še nekaj treninga in izkušenj, medtem ko Ambrož trenutno ni v svoji najboljši formi.
Tabor je bil več kot uspešen – nekateri so prvič okusili čar plezanja balvanov v skali, drugi so premikali svoje meje in pridobivali dragocene izkušnje. Čeprav utrujeni, smo se vrnili domov polni navdušenja, lepih spominov in sveže motivacije za nove plezalne podvige.
21.11.2024 |
Matej Zorko,
13.11.2024,
0 fotk |
Splošno |
Obvestila
Vabimo vas na predavanje našega alpinista Mateja Balanta, ki bo potekalo v prostorih našega kluba naslednji četrtek. Matej bo predstavil svojo alpinistično pot, delil svoje izkušnje in dosežke ter nas popeljal skozi nepozabne zgodbe iz sveta alpinizma.
Vse zainteresirane člane in ljubitelje Dry-toolinga vabimo, da se nam pridružijo na plezalno/izobraževalnem dnevu v plezališču Dol pri Hrastniku. Namen druženja je, da bi alpinistom (tečajniki,pripravnik in ostali), dodatno razširili obzorja in jih podučili o tehniki plezanja in treniranja z lednim orodjem v skali. Menimo, da glede na mile zime, ki jih imamo v zadnjih letih je izpopolnjevanje na področju Dry-toolanja zelo priporočljivo.
Zato bi skupaj kot že omenjeno obiskali plezališče:
Za nami je skoraj že drugi mesec napornih treningov naših mladih tekmovalcev.
Že v začetku meseca, 5.10.2024 smo se s starejšo tekmovalno skupino odpravili na trening v ljubljansko Balvanijo. Mislim da je bil trening v celoti zelo uspešen, plezalo se je tisto, kar nam v teh koncih primanjkuje in to so seveda malo zahtevnejše platke in bolj tekmovalen stil balvanov, s skoki, čudnimi pozicijami itd. :) Več si lahko preberete v spodnjem odstavku, ki ga je spisala Eva Sluga.
"Že tekom tedna smo razmišljali kam bi se odpravili plezat čez vikend, na koncu pa smo se skupno odločili, da bo trening izveden v Balvaniji. V soboto 5. oktobra, smo po enodnevni pavzi plezali v Ljubljani. Ob dveh popoldne smo se zbrali pri osnovni šoli Leskovec, od koder nas je trener Ambrož s kombijem odpeljal do plezalnega
centra.
Treninga smo se udeležili Miha, Vita, Katja, Eva, Lana in Jure. Skupaj smo se ogreli in splezali še nekaj lahkih bolderjev, potem pa smo se lotili tudi težjih. Plezali smo predvsem slab-e in bolderje s skoki, saj je pri nas to težje izvedljivo. Do okoli osme ure smo se vsi naplezali, da pa si povrnemo energijo, smo šli še v Mcdonald's. Vožnja nazaj je bila tiha, v Leskovec pa smo se vrnili okoli desete ure. Tam so nas pričakali starši, ki so nas odpeljali domov."
Kmalu po tem, pa se je nekaj članov starejše tekmovalne skupine udeležilo tudi 2. Zagrebačke lige. Tokrat so se na tekmo podali zgolj trije, ampak glaven razlog ne tiči v tem da ostali ne bi želeli iti, ampak je to, da je takoj naslednji dan potekala tudi 1. tekma Frikšn lige, zato so vsi mlajši od 14 let tekmovali tam! Spodaj nekaj besed Vite Omerzu o 2. Zagrebački ligi, ki je tako kot Miha in Aljaž ponovno plezala v velikem finalu runde.
"V soboto 19.10. smo se zopet udeležili Zagrebačke boulder lige. Na tekmi smo sodelovali jaz(Vita), Miha, Eva in pa trenerja Ambrož in Aljaž. Ob 13.00 smo se odpravili iz Krškega in na poti do Zagreba v Brežicah pobrali Aljaža. Tekma se je začela ob 14.00, mi pa smo začeli s plezanjem malo kasneje. Kvalifikacije so trajale do 18.00, ker pa smo bili že vsi dokaj utrujeni, smo končali nekoliko pred časom zaključitve. Kvalifikacijski balvani so bili precej težki, saj so vsebovali veliko zahtevnih gibov, vsebovali so tudi nekaj bolj dinamičnih gibov. Na splošno se nam je zdelo, da so bili balvani bolj namenjeni višjim tekmovalcem, zato so bili za naše malo manjše člane bolj zahtevni. Po kvalifikacijah smo odšli nekaj pojest, da smo si znova napolnili moči za finale. V finale smo se uvrstili jaz, Miha in Aljaž. Približno pol ure pred začetkom finala smo se morali vsi finalisti zbrati v izolacijski coni, kjer smo se ogreli, da ne bi prišlo do kakšnih poškodb. Še vedno ne vemo kaj se je zgodilo, ko smo morali v izolacijski coni čakati še pol ure dlje (Aljaž je med tem časom malce zadremal). To ni bila ravno idealna situacija, saj smo se do finala že ohladili in pri nekaterih je to verjetno tudi vplivalo na končni rezultat. Finalni balvani so bili težki in so nam vsem povzročali malo težav. Na koncu je bil najuspešnejši Miha, ki je dosegel 2. mesto. Po podelitvi smo se izmučeni odpravili nazaj proti Krškem."
Za dodatek pa še nekaj besed s 1. jesenske Frikšn lige, katere smo se udeležili s kar 10timi mladimi nadebudnimi tekmovalci! No, nekaj izmed njih, Zoja, Lana in Bor so že skoraj naši mladi veterani a vseeno ;) Poleg njih so se tekme udeležili tudi vsi mladi tekmovalci, ki letos prvič bolj resno trenirajo v mlajši tekmovalni skupini in je bila to tudi ene vrste uvertura v njihovo tekmovalno sezono.
Najmlajši; Liam, Žan in še en Žan ;D so po moji oceni plezali zelo dobro in se super spopadli z malo bolj dinamičnimi balvani, ki so za večino nekaj, kar so najmanj trenirali do sedaj.
Malo starejša druščina; Nejc, Lea, Maša in Ajda so skupaj pod vodstvom Eve Sluga (ki od letos pomaga pri samih treningih najmlajših in pridno nabira trenerske izkušnje) plezali dobro. Potrebno pa je poudariti, da so imeli nekaj res težkih balvanov pri tej starostni skupini, saj je bila tudi kategorija številčno največja. Kljub temu so se dobro borili, preplezali vsaj polovico balvanov, pri nekaterih padali z vrha, pri drugih pa ugotavljali kako narediti uvodni skos.
Pa seveda, da ne pozabimo še na prej omenjeno starejšo trojico, tudi oni so imeli v svoji rundi kar nekaj zahtevnih balvanov, kar nekaj teh pa so tudi preplezali. Izpostavil bi en bolder, ki je imel poleg začetnje koordinacijske zagonetke še malo bolj tehničen vrh in 10. balvan katerega je v čisto zadnjem delu tekmovanja preplezal Bor Klenovšek, to je bila tehnična platka, ki ga je popeljala na stopničke in je tako tekmovanje zaključil na 3. mestu.
V splošnem super prva tekma za mlajše kategorije, trenerji smo s prikazanim zadovolni in sledimo naprej začrtani poti treningov! Kaj kmalu (v novembru) bodo na sporedu naslednje tekme, to bo 3. Zagrebačka liga in 2. Frikšn liga. Med počitnicami pa z manjšo oz srednje veliko ekipo skočimo na 3 dnevem tabor na slovensko primorje!
Spodaj si lahko pogledate še nekaj fotk z zgoraj omenjenih dogodkov.
Vikend dnevi med 18. - 20.10.2024 so bili rezervirani za nas, pakovske dedce. Kljub začetni napovedi o 100 kilometerski burji za vikend je vseh 12 udeležencev vztrajalo in verjelo, da se vreme do vikenda ziher porihta...
Stalnica je že, da dedci ne dobimo kombija od Športne zveze Krško in tako smo tudi letošnji petek ob 16.00 na moč tlačili opremo v premajhne prtljažnike. Veliko gostoljubja, potrpežljivosti in prijaznosti sta nam izkazala naša gostitelja Hajdi in Pero na naslovu Šegote 69, pri Stinici. Dva dni smo plezali na območju Strogirja, kjer v glavnem prevladujejo kače, medvedi in lepe plataste športnoplezalne večrastežajne smeri z izredno ostro skalo. Mi smo našli le slednje. Pa tudi lepa poka se najde vmes. Ker so nekateri fantje plezali prvič večraztežajke, smo že v avtu naredili "šnelkurs", ter povadili teorijo, gibanje naveze, spust po vrvi in ostale nujne manevre..., jih že naslednji dan prenesli v prakso v smeri sami. Oba dni nas je v stenah nad Stinico grelo jesensko sonce, občasno pa nas je ohladila prijetna sapica oslabele burje. Andrej, Maks in Boštjan so v nedeljo prehodili najlepši del Primužičeve staze od Zavižana do Alana. V Krško smo se vrnili v nedeljo okoli 20. ure.
Če na kratko povzamem... ta vikend smo bili Pakovski dedci najboljši plezalci na svetu!
Plezali in družili smo se: Arno, Matej Z., Blaž, Matej B., Bojan, Boštjan, Val, Matic, Miha, Andrej, Maks in Peter
Še pesmica:
Moški vikend smo imeli, fino pili, mal peli.
Pri Haidi apartma smo si najeli, kulinariko dobro tam smo meli.
Čas za rekreacijo smo si vzeli, zjutraj plezat smo hiteli.
Ko v steni na sončku smo se greli, mrzlo pijačo smo vsi želeli.
A želja po plezanju bila je velika, zato ''splezat še eno'' to je olika.
Dobra družba, res prava ekipa, s smehom polna, da te kar na rit skipa.
Morda kako damo naš ''sausage fest'' mika, a kaj, ko ta z bingelnom ne miga.
Kdo? Vodja Sandra in klubske dame: Bojana, Jerca, Tanja, Mija, Martina, Maja, Natalija in Romana.
Kje: Rijeka in plezališča nad njo: Vela Peša in Kamenjak
Kako: Kombi in spanje v hiškah kampa Oštro, Kraljevica
Nova jesen, nova destinacija. Devet se nas je letos podalo v nove stene, plezalne stence nad Rijeko.Želela sem si nekaj novega. Z lažjimi smermi plezališč ravno ni na voljo v nedogled. In sem našla: Vela Peša in Kamenjak nad Rijeko.
Zbor je bil že 16:00 pred City hotelom (Sandra, Bojana, Jerca, Tanja in Mija: zmagovalke!), nato skozi Brežice (Martina in Maja), mimo Smednika (Natalija) in po Romo v NM. (…pa imamo en avto, pa imamo otročke, pa bom sveže pecivo spekla, pa bom s kavico in činarjem postregla…) in smo ob 17:30 šele v Novem mestu. Navigatorka je obvladala: da ne bo samo športni vikend smo imele na programu še večerno vožnjo mimo Grobnika in skozi center Rijeke. Krožno zavijemo in smo se le obrnile nazaj proti Kraljevici.
Spale smo v kampu Oštro, Kraljevica. Imele dve krasni dvonadstropni hiški. Ugodno in lepo. Nabasale smo jih s hrano in našimi teleščki. No le čez noč.
Za večerjico top lečina župca, narezek, štrudeljčki, pecivo. Sledil je nekaj ur kasneje seveda bogat fruštek. Ob 10tih smo štartale proti plezališču Veli Peši. Uuuuu, guuužva na parkingu, pod steno še bolj! Dve šoli po cca. 25 tečajnikov in še nas 9. Smerc pa dvakrat toliko ko v Armeškem.
Zapolnile smo še fraj linije. In kaj je lepšega kot lepe in lahke smerce, sooončen dan in polno modelov okoli nas. Ene so preplezale skoraj vse, druge pol smerc. Opravile smo tudi tradicionalni fotošuting na Vidikovcu – krasen pogled na Kvarnerski zaliv in Grobnik ter osvojile vrh Vele Peše, nakatere trikrat.
Po zaključeni plezariji smo se odpravile še na bližnji Platak: rekreacijsk – smučarsko - pohodni center. Opravile pohodič na Veliko Radeševo, spet fotošuting in pobeg na pico.
Jutranja rutina: fruštek in pakiranje. Pred deseto smo že štartale na Kamenjak. Pred plezališčem je bila nenormalna gužva, zato se vrnile v Velo Pešo. Top, nikogar. So pa bile kar hladne razmere. Megla. Plezališče se nahaja na višini cca. 800m. Splezale smo še vse, kar nam je ostalo. Smo se pa tudi naklepetale v plezališču, nad plezališčem, pri kombiju, na pohodu, v bajticah, gostišču in seveda v nam zelo družabnem kombiju.
Drugo leto ponovno, še več nas, novinke pa vsekakor čaka krst! In odvijal se bo 1. vikend v oktobru.
Sandra
ROMA. 13.10., takoj isti nedeljski večer: Evo, moja malenkost..tko na brzino...
Ne zgodi se prav pogosto v naših krogih, da lahko poročamo o tako težkem vzponu. Čeravno je minilo že kak mesec dni, to prav nič ne zmanjša uspeha in pomena vzpona, ki ga je mladi študent Kajeta Voglar, našega kluba otrok, vknjižil v začetku septembra; še pravi čas, preden se je kot bruc mariborske univerze usedel za knjige. Kot je zapisal v zgodbi, je bil to zanj prvi resen projekt, ki je terjal nekaj časa in energije, predvsem pa veliko predanega treninga. Kajo je natančno popisal tudi večino gibov, tako da ste ponavljavci rešeni ugibanja prave kombinacije;) Vabljeni k branju doživetega zapisa!
In še umestitev v posavski prostor-čas: za večino med nami, ki smo zrasli v nedrjih PAK, je bil Specialist vstopnica v razred 8a+ (ali nekdaj X-); Andrej Sotelšek (1997), Nejc Pozvek (2003), potem pa (po sedaj zbranih podatkih) le še Aljaž Motoh kakših 15 let kasneje. 8a+ so sicer dosegli še nekateri plezalci, ki sodijo v naš krog (mdr. Andrej Trošt), a so se kalili (tudi) v drugih sredinah, Specialist pa je do sedaj tako videl le za prste ene roke posavskih vzponov, nekaterim med njimi pa je študij te smeri (žal pa ne tudi vzpon) pomenil vrh športnoplezalne kariere.
In za konec "uganka": koliko jih bo še vpelo njegov vrh?
Vsi dedci brez izjeme lepo vabljeni na moški vikend, ki bo trajal med 18. - 20.10.2024.
Letos se odpravljamo proti Stinici, ki bo naše zatočišče in izhodišče v plezalno, pohodniško, kolesarskem smislu. V bližini Stinice se nahaja več plezalsko zanimivih ciljev; Strogir, Veliki Kozjak, Velika Čelinka, pa tudi Dabarci so blizu. Pohodniško in turnokolesarsko zanimiv pristop do planinarske kuče Alan in naprej na tisočake severnega Velebita, ki ponujajo konkretne ture,...
Za informacije in prijave se obrnite na Peter Sotelšek, 041 738 694 ali peter.sotelsek@gmail.com.
Začetni tečaj športnega plezanja je namenjen odraslim, tudi dijakom in študentom, ki bi želeli začeti s plezanjem - kot popolni začetniki. Tečaj vas s postopno vadbo in učenjem pripelje do plezalne samostojnosti v raztežaj visokih smereh, tako v dvoranah, plezalnih centrih kot v naravi. Obsega okvirno 13 srečanj v dobrem mesecu dni, med njimi so tudi izleti v plezalne centre in plezališča po Sloveniji. S končnim izpitom pridobite naziv pripravnik_ca športnega plezanja.
Informativno srečanje bomo izvedli v petek, 18. oktobra 2024, ob 18. uri, v prostorih kluba v MC Krško (1. nadstropje). Veseli pa bomo, če nas o vašem interesu/udeležbi že prej obvestite na info@pak.si, kjer smo vam na voljo tudi za vsa morebitna vprašanja.
S tečajem začnemo v nedeljo, 20. oktobra. Sledila bodo srečanja do začetka decembra, predvidoma ob petkih in ob vikendih. Z vami bomo na vsakem srečanju izkušeni inštruktorji (trenerji in vaditelji) športnega plezanja. Osnovna oprema bo tekom tečaja na izposojo, za pristop k zaključnem (neobveznem) izpitu pa se pričakuje že uporaba lastne opreme.
Cena tečaja je 220 EUR (s popustom za dijake in študente). Izveden bo v primeru najmanj 6 udeležencev.
S septembrom se je zaključila počitniška plezarija in malo bolj sproščen urnik tekmovalnih treningov. Fokus se bo počasi preusmeril nazaj na plastiko, saj ne da nam vreme tudi ne dopušča drugega ampak vseeno.
Pričeli smo z rednimi treningi, povečali itenziteto in na polno zagrizli v novo sezono priprav na letošnje tekme. V začetku septembra smo obiskali Frikšn, ko je praznoval 3. rojstni dan, nekaj besed je tokrat spisala Katja:
"V petek, 13.9. je Frikšn praznoval svoj 3. rojstni dan, zato smo se odločili da izvedemo še 4. trening tega tedna tam. Odšli smo z dvema avtomobiloma, eden iz Brežic, eden pa iz Krškega.
V Novo mesto smo prispeli nekje ob 16. uri, se ogreli in začeli plezati. Na treningu smo bili prisotni: Jure, Miha, Eva, Vita, Bor, Zoja, Lana, Katja in trenerja Aljaž in Ambrož. Tam smo tudi videli Leo in Žana iz našega kluba. Imeli so veliko različnih bolderjev, ki so bili zelo zanimivi. Frikšn je tudi prenovil eno izmed sten, kjer smo se lahko preizkusili na novih izzivih. Bilo je kar zahtevno. Izbira smeri je bila kar velika. Ker pa je bila rojstnodnevna zabava je bila tudi muzika z DJ-jem, ki je vrtel raznoliko glasbo, da je bilo plezanje še bolj zabavno. Prišlo je tudi veliko staršev in otrok, ki so se lahko preizkusili na lažjih bolderjih.
Ko smo se po nekaj urah naplezali, smo se dogovorili, da gremo še v McDonald's nekaj pojest. Ko smo se najedli, smo se odpravili proti domu. V Krško smo prispeli nekje ob 21.35, kjer so nas čakali starši. Popoldan mi je minil zelo hitro, saj se je veliko dogajalo. Bili smo kar utrujeni in še dobro, da je bil začetek vikenda, da smo se lahko odpočili. "
Proti koncu meseca pa smo se udeležili že prve tekme, tokrat je bilo to v okviru Zagrebačke boulder lige, ki sestoji s treh tekem. Preberite nekaj besed, ki jih je spisal Miha, nato pa podam še svoj kratek komentar na celotno tekmo:
"V soboto, 28. 9., je v Zagrebški Boulder zoni potekala naša prva tekma letošnje sezone. Udeležili smo se je jaz (Miha), Vita, Bor, Eva, Zoja, Lana ter trenerja Ambrož in Aljaž. Tekma je bila razdeljena na tri ženske in tri moške kategorije: rekreacija, hobby in pro. Vsi smo tekmovali v kategoriji hobby, razen Aljaža, ki se je prijavil v kategorijo pro.
Zbrali smo se ob 13.00 pri OŠ Leskovec in se s kombijem odpeljali proti Zagrebu. Po prihodu smo se ogreli in začeli plezat kvalifikacijske balvane, za kater smo imeli čas od 14.00 do 18.00. Balvani so bili zanimivi, za vsako kategorijo pa je bilo do 16 balvanov. Po kvalifikacijah so bile uvrstitve naslednje: jaz 1., Vita 1., Aljaž 2., Zoja 8., Eva 10., Lana 12. in Bor 11.
Po dveh urah premora se je ob 20.00 začel finale, v katerega smo se uvrstili jaz, Aljaž in Vita. Pol ure pred finalom smo morali v izolacijsko cono v kateri smo se ogreli. Vsaka kategorija je imela svoje balvane, za ogled vsakega balvana pa smo imeli na voljo dve minuti, medtem ko smo za plezanje imeli štiri minute.
Vsi trije smo bili precej nervozni in utrujeni od kvalifikacij. Aljaž je v finalu splezal en balvan in osvojil eno zono, Vita je splezala en balvan, jaz pa vse tri. Na koncu smo se uvrstili: Aljaž 1., Vita 4. in jaz 1. Vsi smo bili zadovoljni, počakali smo še na podelitev pri kateri je bila nagrada za prvo mesto VIP vstopnica na Psicobloc v Umagu, potem pa smo se v poznih urah odpeljali domov."
Rezultatom ni kaj oporekati, vsi naši so se izkazali, tudi mlajši so dali v rednem delu od sebe110%, kategorija sicer zajema vse starosti od 12 let naprej, tako da so tudi njihove uvrstitve super ;) V samem finalu se je morda pokazala kakšna pomankljivost trenutnega treninga, a to je bila zgolj "trening" tekma, naš glavni cilji sezone je seveda Vzhodna, liga aktivno pa se bomo udeležili tudi NLP lige v kolikor ne bo sovpadala z Vzhodno ligo. Vsi naši finalisti so se v rednem delu res izkazali, veliko balvanov so preplezali v 1. poizkusu, kar je tudi dobro delo za nadaljevanjem saj so s tem privarčevali nekaj energije in kože. Naša mlajša 2 finalista Miha in Vita nimata veliko ali pa skoraj nič izkušenj s čakanjem in plezanjem iz zolacijske cone. Moje mnenje je, da je tudi to pustilo svoj vpliv in je kdo morda plezal malo manj sproščeno kot bi sicer. A kot vedno, nekaj smo se naučili in to je najpomembnejše ;) Generalno gledano so rezultati super, tako da se že veselimo naslednje tekme, ki bo že 19.10.2024 v boulder centru Fothiam kjer bo konkurenca verjetno še malo močnejša.
V Planpincieux, majhen kraj blizu Courmayerja, kjer je naše izhodišče, prispemo nekaj čez eno uro ponoči. Kamp v tem kraju je zaprt, zato parkiramo na označenem parkirišču, šotore pa postavimo v bližnji gozdiček.
Sobota 23.09.
Po prespani noči, kolikor jo je še ostalo, okoli 10 ure se odpravimo proti bivaku Boccalette. Bivak je pravzaprav koča, ki pa zadnja leta ni oskrbovana, zato je potrebno imeti vse potrebno s sabo. Posledično so nahrbtniki težji.
Bivak, ki stoji na višini 2800m, dosežemo približno v času markirane poti in sicer 4 ure hoje. Pot je dobro nadelana, na posameznih odsekih zavarovana z debelimi vrmi oziroma kovinsko lestvijo. Pri tako tako težkih nahrbtnikih, nam pridejo varovala še kako prav.
Voda, ki je tukaj omejena dobrina, nam je delala dodatne skrbi, saj jo s sabo v potrebnih količinah nismo mogli prinesti. Kljub temu, da ima koča speljano vodo iz bližnjega ledenika, so bile zaradi bližajoče zime že vse cevi izpraznjene. K sreči je ostala napol polna zunanja cisterna, iz katere črpamo vodo.
Na koči smo sami, že nekaj časa tudi tukaj ni bilo nobenega. Pred večerom se odpravimo še v izvidnico. Pridemo približno do 3100 m višine, kjer se začne ledenik.
Nedelja 24.09.
Bujenje ob 01:45 uri.
Ob 02:00 smo že pripravljeni na odhod, Romana se je zaradi slabega počutja odločila, da bo ostala v koči.
Najprej nas čaka 300 m vzpona po skali, kjer hodimo nenavezani. Razporedimo se v naveze za ledeniško navezo in tako napredujemo. Ker je noč, prehode iščemo z pomočjo GPS -a. Ledenik je precej razbit, polno je ledeniških razpok.
Ko prispemo do prve skalne stopnje, ledeniško navezo zamenja plezalna naveza. Peter in Tanja sta se odločila, da obrneta, saj ima Tanja težave z slabostjo. Formiramo dve navezi in sicer Matej Z.-Bojan-Silvo in Matej B. – Simon P.
Plezanje je zaradi novega snega upočasnjeno, v strmem delu so navrtana sidrišča, vmesno varovanje je na metulje.
Teren se po približno 300 m položi, napredujemo po grebenu, kjer je kar precej snega. Do konca grebena porabimo približno 6 ur, nadaljevanje pa ni nič kaj optimistično, saj je pot zaprta z velikim serakom, katerega ne moremo prečkati. Glede na porabljen čas, težko nadaljevanje in ne najboljša napoved vremena za popoldanski čas, pade odločitev, da se obrnemo. Dosežena višina 3700m.
Sestop poteka predvsem z spusti po vrvi in nato nazaj po ledeniku v ledeniški navezi.
V dolino prispemo še isti dan okoli 16:00 ure.
Tokratni cilj nam ni uspel, želja ostaja, vrnemo se naslednjič.
Z kar precejšnjo zamudo še zadnji update o poletnih dogodivščinah tekmovalcev.
Sicer ste že lahko prebrali, kako smo poletje zakčljučili, s taborom v Maltatalu. Če ste ga spregledali, hitro preberite in poglejte kako smo se imeli.
Drugače smo pa v avgustu pridno trenirali na krški bolderci, prav tako pa smo vsak teden do 2x obiskali skalo. Opravili smo 2 izleta v Mačkovec in 2 izleta v Kamniško bistrico. Res da je bilo malo topleje, a se tekmovalci niso dali.
V avgustu so padli nekateri mejniki, pri puncah je bila Vita uspešna v nekaj balvanih z oceno 7a (v Kamniški Bistrici in Maltatalu), pri fantih je to oceno prebil tudi Jure Knez (kot ste lahko prebrali že v poročilu za Mlatatal). Miha pa je že pred odhodom v Maltatal posegel po nekaj balvanih z oceno 7B in enem 7B+! Proti koncu mesca so se nam na treningih pridružili tudi mlajši člani, tako da so imeli lažji prehod v naporne treninge, ki so jih pričakali s septembrom. ;)
Zakorakali smo že v jesen, dnevi so se začeli krajšati in kmalu bo postalo še mrzli in mokri, tako da bodo spet aktualne PAK-ove umetne stene (od ponedeljka 30.9.2024 naprej!).
S plačilom klubske članarine so člani upravičeni do plezanja na vseh klubskih umetnih stenah (ŠD Brežice, MC Krško in OŠ Brestanica) v točno določenih terminih.
S klubsko članarino se direktno podpre delovanje kluba. Namen članarine je tudi nabava opreme za klubske umetne stene, nabava materiala za opremljanje klubskih naravnih plezališč, za organizacijo in izvedbo tekmovanj v športnem plezanju ter za organizacijo in izvedbo klubskih dogodkov.
V klub se lahko včlanite tudi tisti, ki ne plezate, a bi vseeno želeli postati naši člani in tako podpreti naše delovanje. Hvaležni vam bomo.
Na zadnji seji IO PAK smo sprejeli naslednje vrste in višine klubske članarine za plezalno sezono 2024/25. Klubska članarina velja od oktobra 2024 do septembra 2025. Vse vrste članarin si lahko ogledate tukaj.
Kdor prvič plačuje klubsko članarino, mora izpolnit še klubsko pristopno izjavo in jo lastnoročno podpisati. Izpolnjeno pristopno izjavo skenirano pošljite na info@pak.si ali jo pustite pri odgovorni osebi na terminu v ŠD Brežice ali v MC Krško.
v petek, 27. septembra, ob 18. uri, na brežiški velikanki odpiramo indoor sezono na naših stenah. Druženje, smeh, nekaj tudi plezanja, bogate nagrade!;) V skrbi za dobro naše plezalne skupnosti vabljeni, da se nam pridružite, podelite kakšen nasmeh ali lep pogled, stkete nove vezi ali celo navezo, spodbujate prijatelje na tleh in v oblakih (pod stropom) - skratka, se imate fino. Saj zato plezamo, ane?
Veselimo se vašega obiska!
23.09.2024 |
Nejc Pozvek,
23.09.2024,
10 fotk |
Splošno |
Poročila
V septembru smo se posavski plezalci udeležili promocijskih športnih dogodkov, ki jih športni zvezi Brežice in Krško tradicionalno prirejata ob začetku šolskega leta. Tik pred poslabšanjem vremena smo 11. septembra gostovali na Mini olimpijadi v Leskovcu pri Krškem, kjer so se mladi lahko preizkusili na "Jurčkovem balvanu", dober teden kasneje pa (19. septembra) smo mlade spoznavali s plezanjem na podobnem dogodku v športni dvorani v Brežicah. Obilo veselja, obilo navdušene mladine, dobra reklama za naš šport.
Prav tako pa nam je bilo v veliko veselje odpreti svoja vrata in predstaviti šport tudi vsem ostalim, kar smo storili v petek, 20. septembra, prav tako na brežiški velikanki. Z občudovanjem smo opazovali predvsem družinske naveze, ki so skupaj (večinoma prvič) premagovale vertikalo. Verjamemo, da se naših oprimkov niso dotikali zadnjič, pač pa se z mnogimi med njimi vidimo na naših druženjih, tečajih, vadbah.
Posavski plezalci v okviru Brežiškega športnega vikenda vsako leto "odpremo vrata" in povabimo zainteresirane v našo sredino. Tudi letos ne bo nič drugače. Če želiš poskusiti s plezanjem, preveriti svoje spretnosti v vertikali ali previsu, te zanimajo stene v naravi, gore, divja narava ... potem se oglasi v petek, 20. septembra 2024, ob 18. uri, v Športni dvorani v Brežicah - na naši velikanki. Ne pozabi na udobna oblačila in čisto obutev; za vse ostalo poskrbimo mi.
Isti dan bo (če bo le vreme dopuščalo) možno plezati tudi pri MC Brežice, od 16h dalje; tam bo stena namenjena v prvi vrsti otrokom.
Naslednjo soboto (28.12.) bo izvedena tura v ledeno jamo na Stojni - Kočevje. Vsi, ki bi radi potrenirali na ledu, vabljeni.
Info: 041359879 - Matej Zorko, 040371271 - Matej Balant
Še zanimivo branje
Ledena jama je kraška jama ali brezno s stalnim ledom. Led nastaja v posebnih mikroklimatskih razmerah, ki omogočajo možno podhladitev v zimski polovici leta in nizke temperature preko poletja (t.i. jezera hladnega zraka). Glavni vir ledu je prenikla voda (deževnica), ki v ledenih jamah zaradi temperature pod 0 °C zmrzuje.. Če je ledna ploskev odprta proti jugu in občasno osvetljena, prispeva k ohranjanju ledu tudi visok gozd.
V slovenskih klimatskih razmerah se ledene jame začnejo običajno pojavljati na višini okoli 1000 m. Le 10 % ledenih jam od več kot 150 se jih nahaja pod to mejo. Mednje, med najbolj poznane in najmogočnejše ledene jame se uvršča Ledena jama na Stojni, ki se v katastru jam pojavlja pod njenim prvim imenom, in sicer Ledena jama v Fridrihštajnskem gozdu.
Vhod v Ledeno jamo na Stojni leži na nadmorski višini 870 m. Severna stena je povsem vertikalna oz. celo previsna, medtem ko dostop z južne smeri omogoča položnejši žleb. Ker je jama izrazito odprta z južne strani in zato osvetljena v večjo globino, se led nahaja šele v globini 50 m. Tam leži 20 x 30 m velika ledena ploskev, imenovana tudi »ledeno jezero«, ki predstavlja vrh ledenega čoka in je zlasti spomladi polna ledenega okrasja. Iz stenskih razpok še dolgo v pomlad visijo ledeni slapovi. Zaradi taljenja ledu na stiku s steno se jama nadaljuje v globino ob vzhodni in zahodni razpoki – jamarji so med ledom in skalnato steno ob zahodni poči preko vmesne dvoranice prišli najgloblje – do globine 105 m pod vhodom. Količina ledu v jami je ocenjena na 30 tisoč m3, ki pa se zaradi klimatskih sprememb (segrevanje ozračja, razporeditev padavin, manj snežnih dni) hitro manjša. Ledena jama je včasih služila za turistične namene in kot naravni hladilnik. Zaradi hitrega taljenja ledu (5 m v zadnjih 20 letih) je lesena infrastruktura uničena, vstop do ledenega jezera pa brez tehnične opreme izredno nevaren. Zaradi globalnih klimatskih sprememb je pričakovati nadaljnje taljenje ledu, ki pa se bo z globino nekoliko upočasnilo.
Ledena jama na Stojni je vpisana tudi v Inventarju najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, v knjigi Sto naravnih znamenitosti Slovenije in drugi literaturi
Že v prvem gozdnogospodarskem načrtu iz leta 1892 je zapisano, naj se v okolici Ledene jame drevje ne seka. Danes je to območje zavarovano kot gozdni rezervat Ledena jama. Gozdni rezervat leži na platoju pogorja Stojne, jugozahodno od Mestnega vrha, v gozdnem oddelku 69 c. Obsega jelovo – bukove gozdove s površino 14,79 ha. Prvotno je bilo z odločbo Skupščine občine Kočevje že leta 1976 izločeno iz gospodarjenja 2,00 ha gozdov okolici jame. Leta 1993 smo gozdarji območje rezervata razširili predvsem z namenom ohraniti klimatske razmere, ki zmanjšujejo taljenje ledu v jami ter obenem zavarovati naravne znamenitosti kot so Kraljevi studenec, ostenja in kraške jame
Ocena: AD- . Pretežno led, do 45 stopinj, v skali mesta do II.
V petek se odpeljemo do Courmayeurja oziroma nekoliko naprej do majhne vasice Planpincieuxu, kjer prespimo v kampu.
Sobota: pot se začne v Planpincieuxu. Od tu se odpravimo proti proti bivaku Boccalatte(2803 m), kateri ni oskrbovan, potrebno je imeti hrano in pijačo s sabo. (4 ure hoje, 1200 v.m).
Nedelja: Vzpon na vrh- Iz koče Boccalatte se odpravimo proti ledeniku Grandes Jorasses. Pot vodi čez ledenik, kjer je potrebna uporaba derez in cepinov, ter po razčlenjenem grebenu, kjer je potrebno plezati mesta v skali. (6-7 ur 1400v.m.)
Sestop: Sestop poteka po isti poti, še isti dan v dolino
Zaradi precej dolge ture, je dobrodošlo, da si v ponedeljek vzamete dopust, v primeru da se nam časovnica nekoliko podaljša.
Prijave zbiran do srede 18.09, na 041 359 879 (Matej Zorko). V primeru slabega vremena izberemo alternativo.
Bilo je nekje na začetku poletja, ko je vzklila ideja, da bi šli po dolgem času spet v hribe. Ideja je zrastla in sredi avgusta se nas je 5 komadov podalo na Gorenjsko. Klemen, Matjaž, dva Gregata in Jure smo pognali karavana proti severozahodu. Izlet bo začinjen s spanjem v Staničevem domu in zasoljen s plezanjem balvanov v Radovni. Z malo sreče pri vremenski loteriji in z dobrimi kartami kar se tiče logistike, je dišalo po krasnem izletu. In tako se je tudi zgodilo!
Čeprav sprva obeti niso bili najboljši. Ker smo bolj pozne sorte, smo prispeli v Mojstrano okoli 09:30 in takoj padli v časovno luknjo, saj med osmo in deseto zjutraj ni busa, ki pelje v Vrata. Nov režim je oster: parkiranje v Vratih stane 25€/dan, kazni za nepravilno parkiranje se delijo kot za šalo, tesna srečanja dveh vozil, kolesarjev, peščev... v glavnem, zelo živahno. Parkirali smo v Mojstrani pri muzeju planinstva in peš nadaljevali do slapa Peričnik, od koder nas je 'Vandrovc' zategnil v Vrata. Od Aljaževega doma naprej proti Luknji in nato po Bambergovi poti čez Plemenice na Triglav. Lahkoten korak se je spremenil v borbo na žgočem soncu, ko se je steza postavila pokonci pred Luknjo. Potem pa se je začela zavarovana pot, krasni razgledi in svež zrak vse do vrha. Z vrha smo se po grebenu čez Mali Triglav spustili do Triglavskega doma in nato preko Rži do Staničevega doma. Po deloma neprespani noči smo se čez Prag odpravili v dolino. Ko smo prispeli nazaj v Vrata, nas je kot naročen čakal bus in nas zategnil naravnost v picerijo Kot. Tu smo se okrepčali, nato pa osedlali karavana in se odpeljali v Radovno.
Naš cilj je bil spomenik Požgana Radovna, v bližini katerega so raztreseni štirje balvani (sektor A - Mitraljez). Ostalih višje v gozdu (sektor B - Debeli kamen) nismo iskali, saj je bila glava preutrujena, sonce pa je neutrudno žgalo. Najprej smo se zagnali v (balvan) blok št. 2, saj ga je bilo dobro polovico v senci. Po sramežljivem začetku smo samoiniciativno določili katera linija je za oceno 5 in katera za 6a (vse pa imajo sedeči štart). Tam, kjer nam ni ratalo niti riti dvignit, smo rekli, da to ni za 6a, saj tako švoh pa spet nismo. Glede na skice so bile linije bolj kot ne pravilne. Potem smo se prestavili na blok št. 1, kjer so večino 5ice in prečka 6a. Še ena 6a linija s sedečim startom je tudi na zadnji strani balvana, vendar smo jo spustili, saj so bili pol metra levo od štarta robčki in druge sumljive zadeve. Za konec smo zagrizli še v blok št. 4. Na njem so 3 čudovite linije, kjer pa pri Mitraljezu (7c) nismo imeli šans, zato smo se osredotočili na Rafal (7b) in Rafal varianta (7a). Obe linije imata enak začetek, ki je bil tisti dan 'too much' za nas rekreativce. Mogoče bi kdo od nas na kak dober zimski dan pognal na prvo šalco, tisto popoldne pa ni bilo bencina. Da pa ne bi bilo slabe volje smo sestavili svojo linijo z imenom Rafal varianta variante (6c) in tako je volk ostal cel, koza pa sita. Balvaniranje je res družabna aktivnost, gibi atraktivni, top-outi pa zaradi maha na trenutke precej na meji. Verjetno nismo uspeli prebrati povsem točnih linij, smo se pa naplezali in to je najpomembnejše. Sledil je skok v jezero Kreda ali zgolj namakanje natečenih stopal v reki Radovni, ki je bila krasno ohlajena na osvežujočih 10-12°C. Potem smo krenili proti domu.
Poletne počitnice so se že skoraj iztekle, vendar je starejši del naše tekmovalne ekipe ostal aktiven tudi v tem obdobju. Skupaj smo izvedli več treningov na skali ter opravili številne obiske fitnesa. Poleg tega so naši tekmovalci pomagali tudi pri šraufanju brežiške bolderce in bolderce v MC Krško. Da bi zaključili poletno sezono, sva njuna trenerja, Aljaž in Ambrož, organizirala tridnevni obisk avstrijskega balvanišča Maltatal, ki je potekal od 20. do 22. avgusta. Mini tabor so obiskali Miha, Eva, Jure, Katja in Vita. Ambrož se je s svojo družino v Maltatal odpravil že en dan prej, preostali del ekipe pa sem s kombijem pripeljal jaz (Aljaž). Nastanjeni smo bili v kampu v mali vasici Malta.
Ob prihodu se je zgodila zabavna anekdota. Ambrož je pred našim odhodom poslal sporočilo z vprašanjem, če ima kdo skiro. Prišlo je do nesporazuma in namesto skiroja smo s seboj vzeli sekiro. Skiro bi nam prišel zelo prav, saj je bila pot do stranišča precej dolga, približno 30-krat daljša kot pot od parkirišča do balvana v Mačkovcu. Sledilo je postavljanje šotorov, kar je bilo za nekatere mala malica, za druge pa kar precejšen zalogaj. Klini so se zvijali en za drugim, in že smo mislili, da eden izmed šotorov ne bo nikoli postavljen. Na koncu sta se morala postavljalca zadovoljiti z napol zabitimi klini in upanjem, da ne bo dežja in vetra.
Že prvi dan popoldne smo se odpravili do balvanov. Skala v Maltatalu je granitna, in na našo srečo je bila kljub dežju prejšnji dan popolnoma suha. Vsi tekmovalci so prvič plezali na granitu in kmalu ugotovili, da so oprimki nekoliko drugačni, kar zahteva več plezanja na trenje. Kljub novemu okolju jim je šlo odlično, saj so že prvi dan premagovali balvane težavnosti od 6b do 7a+. Čas je hitro minil, in pred temo smo se vrnili nazaj v kamp. Mladina je večer preživela ob kartah z Ambrožem, ki so padale na mizo pozno v noč, medtem ko sem se jaz odpravil prej spat zaradi bolezni.
Naslednji dan smo se tisti, ki smo pravočasno šli spat, hitro zbudili, ostali pa so nekoliko dlje dremali. Dopoldne smo pojedli zajtrk in se odpravili proti balvanom. V Maltatalu je približno 60 blokov, zato seveda nismo mogli obiskati vseh, smo pa vsak dan raziskali več različnih. Ta dan smo se najprej ogreli na zanimivem 6c, nato pa so tekmovalci pogumno napadli balvane težavnosti 7a. Miha jih je hitro premagal, saj je drugi dan preplezal kar štiri balvane te težavnosti. Vita je prav tako plezala odlično, preplezala je svoj drugi in tretji balvan težavnosti 7a (prvega je preplezala nekaj dni prej v Kamniški Bistrici), kar si zasluži čestitke. Tudi Jure je pogumno pristopil in uspešno preplezal enega izmed 7a balvanov. Eva in Katja sta se odlično borili, vendar na koncu le za las ostali brez uspeha na 7a balvanu, vendar sta obe uspeli preplezati vsaj en 6c. Miha je na koncu dneva, tako kot prvi dan, uspel preplezati še en 7a+. Po napornem dnevu smo se vrnili v kamp, kjer smo se mlajši del ekipe odločili, da se osvežimo v bazenu s približno 25 °C osvežujočo vodo. Po kopanju smo se posladkali s palačinkami, večer pa je bil ponovno v znamenju kartanja.
Zadnji, tretji dan je sledilo pospravljanje šotorov in pakiranje. Presenetljivo je bil šotor, ki je bil zadnji postavljen, prvi podrt. Morda je k temu pripomogla začetna prednost. Ko je bilo vse pospravljeno in smo napolnili želodce, smo se še zadnjič podali na skalo. Tudi tretji dan so tekmovalci neutrudno plezali in dosegali nove vzpone. Vsi so že na prvem bloku uspeli preplezati vsaj 6c balvan. Nato smo se premaknili k enemu izmed bolj poznanih balvanov, Helicopter, ki nosi oceno 6c, vendar je že prvi gib precej zahteven, saj je potrebno skočiti na sloper. Tekmovalci so se borili, a na koncu je uspelo poleteti le Mihi. Preostanek dneva smo plezali lažje balvane in uživali v naravi.
Maltatal je zares izjemno balvanišče, ki je nam precej dostopno in ponuja ogromno balvanov različnih težavnosti. Zagotovo se bomo še vrnili.
Spodaj dodajam še res kratek vtis Miha in Vite:
"Skupaj z Aljažem in tekmovalno skupino smo se tokrat odpeljali na tabor v Maltatal (Avstrija), kjer nas je pričakal Ambrož. Tako nas je bilo skupaj sedem: tekmovalci Jure, Miha, Vita, Eva, Katja ter trenerja Aljaž in Ambrož. V torek smo po prihodu razpakirali, postavili šotore in nekaj pojedli, nato pa smo hitro šli plezat. Najprej smo se ogreli na lažjih balvanih, kasneje pa smo preizkusili tudi težje balvane do ocene 7a. Srečali smo se tudi z našim prvim skokom v skali, ki nam je bil zelo zanimiv in zabaven. Naslednja dva dneva smo imeli podoben načrt. Zjutraj smo se zbrali, si spakirali kosilo in odšli v plezališče. Vsi smo preplezali vsaj en balvan z oceno 6c, presenetil pa je Jure, ki je splezal svoj prvi balvan z oceno 7a. Okolica v Maltatalu je zelo lepa, na poti smo opazili slapove in grad. Ko smo se v večernih urah vrnili iz plezališča, smo v skupnih prostorih igrali igre s kartami in nato utrujeni šli spat. Tabor nam je bil zelo všeč in bi ga z veseljem ponovili."
V Posavskem alpinističnem klubu tudi letos izvajamo vadbo športnega plezanja za odrasle. K lanskemu enemu terminu v ŠD Brežice, ki se izvaja ob sredah 19:00-21:00, letos dodajamo še nov termin, ki bo ob ponedeljkih v MC Krško od 18:00-20:00!
Prijava na vadbo je možna samo preko spletnega obrazca (Po končani prijavi na mail prejmete sporočilo, v katerem se nahaja povezava za potrditev prijave, potrditi morate vsak prijavljen termin. Ker sistem prijav za odrasle še ni čisto dodelan, podajamo napotek: v drugem koraku namesto podatke staršev ponovno vnesite svoje podatke.) Osnovne informacije glede vadb, plačila in opreme so enaka kot pri otrocih, zato vas spodbujamo, da si jih preberete. Po spletni prijavi je potrebno ob prvem obisku vadbe prinesti še izpolnjeno in podpisano pisno prijavnico (a samo v primeru, da se še niste nikoli pred tem včlanili v klub in izpolnili takšne prijavnice).
Vpis je zaradi izjemnega zanimanja za plezanje omejen, saj želimo vadbe izvajati kvalitetno in predvsem varno.
Letos z rednimi vadbami začnemo že v ponedeljek, 9. septembra (MC Krško) oz. sredo, 11. septembra (ŠD Brežice).
Prijava na vadbo je možna samopreko spletnega obrazca (Po končani prijavi na mail prejmete sporočilo, v katerem se nahaja povezava za potrditev prijave, potrditi morate vsak prijavljen termin).
Priporočamo tudi, da preberete opis vadb, kjer se nahaja tudi nekaj ključnih podatkov in novosti za letošnjo sezono.
Vpis je zaradi izjemnega zanimanja za plezanje omejen, saj želimo vadbe izvajati kvalitetno in predvsem varno. Pomembno: otroka prijavite tudi, če je določen termin že zapolnjen, saj se v prvem mesecu otroci še odločajo med več športi in je tudi odjav veliko.
Po spletni prijavi je potrebno ob prvem obisku vadbe prinesti še izpolnjeno in podpisano pisno prijavnico. Tako bo prijava tudi uradno zaključena.
V sezoni 2024/25 smo uvedli še več terminov na več lokacijah oz. večje število vadbenih skupin, vendar z manj otroki v skupini (8-10). Nazaj so se aktivirali tudi nekateri naši trenerski kadri, tako da si ob manjših skupinah obetamo še bolj kvalitetno vadbo. Otroci lahko vadbo obiskujejo 1x ali 2x tedensko, ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih, odvisno od izbranega termina.
Perspektivna (tekmovalna) skupina nadaljuje s treningi povsem ločeno od rednih vadbenih skupin.
Letos z rednimi vadbami začnemo že v ponedeljek, 9. septembra (Brežice) oz. torek, 10. septembra (MC Krško in Brestanica).
Kot smo omenili že v prejšnji objavi, še vedno vstrajamo s treningi tekmovalcev kljub vročini
V tem mesecu smo poleg vseh treningov v plastiki, skali in fitnesu, s skupnimi močmi in še s kakšnim dodatnim parom rok prenovili/posodobili 2 naši balvanski plezalni steni in sicer v ŠD Brežice in v MC Krško. Tako da sta obe steni že pripravljeni na prihodnjo sezono z nekaj presenečenji za vse.
V mesecu juliju smo izvedli 3 skalne treninge, v planu je bil še kakšen, ki je odpadel zaradi slabega vremene a vseeno so bili te treningi/izleti zelo uspešni.
Tekmovalci pridno nabirajo skalno kilometrino, punce se vztrajno bližajo bolderjem z oceno 7a, fantje pa pridno napadajo tudi težje bolderje. Predvsem je ponovno treba izpostaviti Miho, ki se sedaj kar hitro približuje ocenam 7b in celo b+!
Tudi v avgustu sledimo zastavljenemu planu, držite pesti za čim več sončnih dni, ko imamo v planu skalni trening.
Spodobi se, da se spet malo oglasimo in poročamo kaj tekmovalci počnejo med počitnicami. Nekateri so izrazili željo, da za razliko od prejšnjih let, letos ne bi 2 meseca počivali od plezarije ampak, da s plezanjem nadaljujemo, drugi pa seveda uživajo na morju in drugih radostih poletja.
Treniramo 2x-3x tedensko. S starejšimi smo se dogovorili, da nekaj treningov opravimo v fitnesu, zaenkrat so rezultati pozitivni, tako da bomo zadevo najverjetneje dodali v letni plan tudi v prihodnje. Ostale dni plezamo v skali, če pa ne gre drugače, pa treniramo na bolderci v MC-ju.
Do sedaj smo izvedli 3 izlete izven Posavja, sicer nam je zaenkrat uspelo priti zgolj do Novega mesta, a že ta vikend planiramo obiskati Kamniško Bistrico.
V začetku junija smo poizkusili fokus prestaviti na plezanje v skali, a ker vreme še ni čiso sodelovalo, smo en izlet izvedli v Frikšnu, 2 pa kasneje v mesecu še v Mačkovcu. Vzponi se nabirajo, Mačkovec sicer ne ponuja zelo veliki izbire in raznolikosti, a še vseeno se najde kaj vse tekmovalce. Vmes smo naredili kakšno objavo na klubskem instagramu, sledite mu, da takšnih objav ne spregledate ;)
Spodaj pa si lahko pogledate nekaj fotk z zadnjega izleta v Mačkovcu, ki je bil temperaturno kar vroč in sončen :)
V Starigradu, v kampu Villa Popo, smo tokrat taborili kar 8 dni. Družine s predšolskimi otroki in tisti še in že brez te obveze, so uživali in plezali prvo polovico, ostali drugo polovico podaljšanega tedna. Tako se nas je tokrat zvrstilo in mišice napenjalo 48 PAK plezalcev, starejših in mlajših generacij.
V senci borovcev in dreves kampa Villa Popo je vsak oz. vsaka družina našla miren kotiček. Zjutraj je bil obvezen checkin v kuhinji, odhod v stene in plezališče v Paklenico, ob vročini oz. tokrat plohi počitek in kopanje, popoldan obvezen povratek v kanjon in zvečer baza. Vsak večer je stekla debata o dnevnih dogodkih: plezalnih, pohodnih, kolesarskih. Da o trenutkih na plaži ne govorim: supi, krofi, očala, plavutke, igrala, pedolini, sladoled. Zvečer pa nujen sprehod v mesto: koruza, sladoled, štanti - no mladina.
Večerna debata je potekala v smeri kaj je kdo splezal, kaj bi oz. bo počel drugi dan. Oblikovale so se naveze za daljše smeri. Povezale so se družine in športni plezalci. Izpeljali smo tudi kolesarsko turo v okolici Obrovca in reke Zmanje. Na Zrmanjo smo izpeljali tudi turistični izlet: kopanje, skakanje, bili smo Tarzani... Super zamenjava za kopanje v tojnfih - ja tokrat v kanjonu ni bilo vode.
Seveda nismo pozabili na skupinsko hranjenje in navijali za slovenske nogometaše!
Tokrat smo imeli vremensko nižje temperature v povprečju zmešane z večkrat dnevno postreženimi plohami. Nenehno škropljenje ali krajše plohice pa nam niso vzele volje do plezanja. V večjem nalivu smo celo preplezali Aniča Kuk, Mosaračo (Tomi, Miha in Sandra). Čestitke Tomiju za pogumno plezanje prvega v navezi v zadnjih težkih treh raztežajih in še v nalivu. Navdušen nad preplezanim in doživetim, tudi njegova prva daljša smer, je bil tudi Miha, tretji v navezi. Oba sta tudi izrazila željo po alpinistični šoli. Naveza Matej, Nina in Andreja je obetala in preplezala največ. Nepredvidljiv dogodek je tokrat navezo razdelil in Nina je tokrat po poškodbi rame spoznavala tudi pohodniške poti Paklenice, Matej in Andreja pa sta se navezala še z drugimi na štrik.
Da je tabor velik plus že vemo, sploh če si oče in mati želita plezati v navezi. Hitro se je našla nadomestna mati in športni dan je bil opravljen. Jerci in Blažu je tako uspel pobeg v kanjon splezat daljšo smer in še malo pofrikat. Ajda, Neva in Svit pa niso bili zadovoljni le s plezanjem le kratkih smeri. Oblikovale so se naveze: Cerjaki, Proseniki, Sotelški z otroci in nanizali vsaka naveza po dve daljši smerki. Veseli, ponosni in zadovoljni.
Veliko klubskih plezalcev je frikalo le v kanjonu, od Crljenice pa vse do Hrama, težavnosti do skoraj splezane 8a, oz. 6c na flash in na pogled do 6c. Kajetan ni našel rešitve za zadnji težji gib v Mrakanu, 8a. Družinice so zasedle in preplezale vse štirice, trojke in petice...
Poročilo ata Miha Rainer: Jaka Rainer: osvojil Mali in Veliki Vitrenik: skoraj vsak dan frikal v kanjonu, večinoma 4kice. Nejc Rainer začel plezati v vodstvu in vpenjati prve štirice, na toprope do 5a. Sabina Rainer splezala Blody Maria 6b na pogled. Miha prvič v dolgi smeri, Mosoraški, nas je pošteno opralo :). Soplezalca: Tomi in Sandra. V kanjonu: WC 6b+, drugi poskus, frikal do 6c. In še doddal: Rainerji smo se mel super. Se že veselim naslednjega leta in pa seveda alpinističnega tečaja. Fajn pedelirajte po Balkanu!
Miha
V soboto 15.6 smo se člani Posavskega alpinističnega kluba podali v Kamniško Bistrico na skupno turo alpinistične sekcije. Po celem tednu slabega in hladnega vremena sem se že spraševal če bom moral turo odpovedati, saj do sredine tedna ni bilo prijavljenega še nikogar. V četrtek pa so vremenarji napovedali obetavno soboto in kmalu za tem začnejo prihajati sporočila s prijavami na turo. Nabrala se je osemčlanska ekipa in kot nalašč nam je prišel prav, predhodno rezervirani kombi športne zveze.
Odhod je bil dogovorjen za ob šestih zjutraj in točni kot urca smo se odpeljali iz parkirišča proti Kamniški Bistrici. Naš cilj je bil južna stena Staničevega vrha.
Med potjo smo sestavili naveze in si izbrali smeri. Formirale so se štiri navze, Tanja-Peter, Andreja-Simon, Maja-Bojan, Nina-Matej. Ob osmi zjutraj smo zapustili parkirišče na Jermenicah in se podali na dvo in pol urni dostop do Staniča.
Pod steno smo se razvrstili po smereh Mrzlo postaja (4c), Košček neba (5b), Svetla stran meseca (6a), Epilog (6a). Vse naveze so dobro napredovale in okoli 13:00 smo že vsi stali na vrhu. Po kratkem počitku je padla odločitev 6 članov ekipe nadaljuje turo po grebenu Zeleniških špic ena naveza pa se spusti po vrvi pod steno in spleza še smer Zatišje (6a+). Za prečenje grebena smo porabili okoli 3 ure. Zeleniške špice po mojem mnenju ponujajo relativno razgibano poplezavanje. Na ključnih mestih je skala dobra in ponuja varno plezanje. Orientacija za izkušenega ni tako zahtevna vendar je ni za podcenjevati. Prečenje Zeleniških špic ti zagotovo pusti zelo dobro izkušnjo in pripravo na plezalno sezono v visokogorju kjer so dostopi in sestopi ključnega pomena.
Po opravljenem grebenu je nato sledil še sestop v dolino, kjer smo se nekje na polovici poti po krajšem počitku ob idiličnem tolmunu ponovno združili z Bojanom in Majo. Okoli 19:00 smo prijetno utrujeni prispeli do našega kombija. Skupaj smo bili sklepčni, da brez piva ni uspešno zaključene ture, zato smo se ustavili v Kamniku na mrzlem pivu. Prihod domov je bil okoli 22:00 ure. Zahvala gre vsem udeležencem skupne ture za dobro voljo in veselo razpoloženje. Športni zvezi za posojilo kombija (Sandra hvala za rezervacijo) in Bojanu, ki je poskrbel za dvig in vračilo jeklenega konjička.
Vse zainteresirane člane in ljubitelje dolgih športnoplezalnih smeri vabim, da se nam pridružijo na skupni turi v Kamniško Bistrico. V planu imamo, da bi obiskali Staničev vrh, ki ponuja tudi velik nabor navrtanih športnoplezalnih smeri. Glede na razmere in čas bi lahko nato našo turo nadaljevali preko prečenja Zeleniških špic.
Glede na to, da se je tekmovalna sezona za naše tekmovalce zaključila, je cilj, da čim več treningov opravimo v skali. A ker vreme vedno ne sodeluje, bomo verjetno morali kakšen trening še vseeno izvesti na plastiki.
Prejšnji vikend (v nedeljo 19.05.2024) smo z nekaj tekmovalci, ki so izpustili zadnjo tekmo obiskali "lokalen" balvan Mačkovec. Pozna se, da smo prvi maj preživeli v skali in večini balvani v skali niso več tuji in se bolje znajdejo. Tokrat so plezali štirje, Katja, Vita, Miha in Eva. Vse punce so preplezale vsaj en balvan z oceno 6B, Katja pa je preplezala svoj prvi 6C! Miha je potrdil formo iz Arca in preplezal mačkovško klasiko Stegn se z oceno 7A+.
Za ta vikend (26.05.2024), je bil plan podoben, a tokrat nas je dž pregnal na trening v dvorano in smo nedeljski popoldan preživeli v zagrebški Boulder Zoni. Treninga so se udeležili Miha, Eva, Vita in Katja. Ker je v petek v Boulder zoni potekal en zelo zanimiv dogodek, smo se odločili, da preplezamo čim več izzivov, ki so jih postavljalci postavili, vse pohvale njim, saj so pripravili res zanimive izzive poleg klasičnih balvanov. Kako pa so nekateri izgledali, si lahko pogledate na fotkah spodaj.
Držimo pesti, da bo vreme naslednje vikende lepše in lahko obiščemo skalo.
Vsako leto se ob dnevu državnosti že tradicionalno odpravljamo vStari grad - Paklenico, kjer se zbere praktično vsa plezalna druščina Posavja. Zato vabljeni vsi željni plezanja in plezalne družbe..
Paklenica je idealen prostor za združevanje različnih aktivnosti: od morja do frikanja in plezanja dolgih smeri, pohodništva, kolesarjenja, sprehajanja, lenarjenja, z zanimivostmi pa je bogata tudi bližnja okolica (rafting na Zrmanji, safari po Velebitu, enodnevni izleti z ladjico, starodavni mesti Zadar in Nin, NP Krka, NP Sjeverni Velebit, NP Kornati, zanimivi otoki).
Plezali in družili se bomo vsaj od 25.06. (torek) do 30.06. (nedelja). Seveda lahko pridete tudi prej ali se priključite kadarkoli vmes in za kolikor dni imate na voljo. Število udeležencev je neomejeno. Zagarantirana dobra družba in po potrebi vodene ture, usmerjanje vsekakor in pomoč pri odločitvah.
Vabljeni vsi člani kluba, še posebej alpinisti in športni plezalci. Smeri je dovolj, da si vsakdo zadovolji plezalne, pohodne in kolesarske potrebe. Tudi morje bo ravno pravšnje za hlajenje razbolelih mišic na rest day.
Nastanili se bomo v kampu Villa POPO, kjer je prostora dovolj, senca zagotovljena, skupna kuhinja, hladilniki, skupni prostor pod streho in na prostem. Do morja, trgovine in barčka na obali je sprehod 5 min, NP Paklenica pa je čisto blizu. V kampu lahko najamete tudi apartma, dovolj jih je tudi v bližnji okolici. Vsekakor bolj priporočamo nastanitev v kampu v šotorih, avtodom saj je tako bolj družabno in zabavno. Cene so ugodne. Za APT pokličite čimprej.
S sabo imejte izkaznico PZS s poravnano članarino za leto 2024. Z njo imate 50% popusta pri plačilu vstopnice v NP Paklenica. Za plezanje krajših in dalših smeri v NP Paklenica obstaja samostojni vodniček Paklenica. Vsa ostala plazelišča v okolici so zbrana v vodničku Croatia.
Zaradi lažje organizacije in rezervacije kampa, da bo za vse in za vas poskrbljeno, mi prosim čimprej javite vašo prisotnost. Ne dvomim v veliko udeležbo. Še vedno smo se imeli super. Glede rezervacij apartmajev pa prosim sami kontaktirajte v kamp. ČAKAM prijave na sandra@pak.si in 031 623 167.
Klubski tabor Omiš je bil letos res družinsko obarvan. Majhnih otrok se je nabralo kar za vrteško skupinico. Skupaj s starši so uživali pod in v stenah, na plaži, v medsebojni igri. Kopanje dopoldan in popoldan obveza na urniku za vse mulce. Najstnika Vili in Ajda pa sta jim ob večerih brala pravljice, pripravila predstavo in še kaj.
Veslali smo po Cetini, splezali feratico na Fortico.
Skupaj smo imeli res kleptljive večere in domače skupinske večerje. Dvakrat pica večer, za kar je poskrbel picopek Peter , pri mesenju testa pa so mu pomagali najmlajši, kar nekaj očkov in mamic pa še v kuhinji. Večerja mesna in še ribja z Matotovega roštilja in je bil slab teden naokoli.
Seveda smo pridno plezali v omiških plezališčih vsak dan. Prav tako v daljših smereh okoliških sten. Izpeljali pa smo tudi kolesarski dan, pod vodstvom Sandre, ponovitev pa sta opravila še Matej in Tedi, drugič.
Letošnjo pomlad smo pričeli tečaj športnega plezanja na predzadnji dan februarja. Tečaja se je udeležilo 9 tečajnikov. Pridno smo vadili, se učili novih manevrov, teorijo pa spoznavali kar skozi prakso in na plezalnih prizoriščih. Spoznali smo vse posavske umetne stene, nekaj bolder centrov, plezaali v domačem plezališču Armeško. Za dvodnevni plezalni izlet smo si izbrali Krk in plezali v plezališču Portafurtuna. Izpit smo izpeljali 12. maja na veliki steni Športne dvorane Brežice. Izpita se jih je udeležilo 6 in vsi so preizkus, tako praktični kot teoretični opravili. Čestitke!
Še ena luštna skupina je zajadrala v naš lep šport. Seveda sedaj vabljeni, na čimveč plezarije na naših naravnih in umetnih stenah, jeseni pa veselo na redne plezalne vadbe.
V soboto 18.05.2024 se je odvijala zadnja tekma letošnje vzhodne lige in sicer je bila to hitrostna tekma v Celju. Kot na prejšnji tekmi smo imeli tudi tokrat na tekmi manj predstavnikov, saj posebnega treninga hitrosti nismo namenili iz večih razlogov (predvsem zato, ker nimamo pogojev za tak trening).
Tekme sta se tokrat udeležila 2 tekmovalca, Nejc Krulec in Zoja Moškon. Nejc je plezal v kategoriji starejših cicibanov, žal se tokrat ni uvrstil v izločilne boje in je tekmovanje zaključil v kvalifikacijah, končna uvrstitev pa je bilo 13. mesto. Zoja, ki res rada hitrostno pleza, je v lastni režiji izvedla 2 hitrostna treninga, kar se je pri plezanju poznalo, a zaradi manjšega zdrsa v srednjem delu smeri pri prvem in drugem plezanju so ji izločilni boji za las ušli. Tekmovanje je zaključila na 11. mestu, smer pa je preplezala v 10ih sekundah.
Na kratko pa še skupeh skupnih rezultatov tekmovalcev, ki so se udeležili vsaj 6tih tekem v tej sezoni. In sicer za skupni seštevek se je letos štelo kar 8 tekem, kar je res veliko, vseh tekem pa je bilo 9 in sicer, 2 balvanski, 2 hitrostni in 5 tekem v težavnosti. Razlika glede na prejšnja leta je bila tudi ukinitev podelitev v B licenci zato so rezultati samo absolutni (Na videz bo zato morda videti, da smo tekmovali slabše kot lani, a temu ni tako). 9 tekmovalcev smo imeli takšnih, ki so se udeležili skoraj vseh tekem z izjemo hitrostnih tekem.
Pa začnimo pri najmlajših, Nejc Krulec, ki je letos prvič redno obiskoval tekme je v skupnem seštevku dosegel zelo dobro 8. mesto. Sam je tudi zelo zagnan, tako da se veselimo prihodnjih tekmovalnih sezon. Isti opis bi lahko uporabili tudi za Lano Lubšina, ki pridno nabira tekmovalne izkušnje na koncu se je uvrstila na 11. mesto v skupnem seštevku. Naša najboljša uvrstitev letošnjega leta je bilo plezanje Bora Klenovška v prevaljah, kot veste je tam osvojil 2. mesto, skupno pa je zasedel 7. mesto! Naša dolgoletna tekmovalka Zoja Moškon, ki se je poleg Nejca edina udeležila vseh devetih tekem je bila čez celotno sezono konsistentna in v številčno močni kategoriji na koncu zasedla 16. mesto.
Sedaj preidemo na malo starejše tekmovalce in sicer letnik 2009 --->. Prva izmed njih je Katja Mešiček, ki je skozi celotno sezono stopnjevala svoje plezanje in dosegala vedno boljše rezultate, na koncu je v skupnem seštevku osvojila 8. mesto. V isti kategoriji je njena kolegica Vita Omerzu prav tako čez celotno sezono formo lepo stopnjevala in na koncu zasedla 10. mesto. Pri kadetinjah smo imeli eno predstavnico Evo Sluga. Trenerji smo dobili občutek, da sama s svojimi rezultati predvsem proti koncu sezone ni bila zadovoljna a rezultati vedno ne povedo celotne zgodbe. Njeno plezanje jo je poneslo na končno 14. mesto. Prvi fantih pa smo imeli pri kadetih 2 predstavnika, Miho Petrišiča in Svena Klenovšeka, za katerega pa je bila to tudi zadnja sezona Vzhodne lige, saj je dosedel zgornjo starostno mejo za nastom na Vzhodni ligi. Miha je bil čez celotno leto konsistenčen, njegovi rezultati pa so se gibali okol 7. mesta., skupno pa je zaradi neudeležbe hitrosti, tekmovanje zaključil na 10. mestu. Sven, ki je bil malo manj konsistenčen a je na kar nekaj tekmah pokazal kaj zmore in se uvrstil 2x na 8. mesto je v skupnem seštevku zasedel 15. mesto.
Še nekaj zaključnih besed, vsi tekmovalci so se čez celotno sezono pridno udeleževali treningov in tekmovanj, tudi ta konsistenčnost se pozna pri njihovem plezanju. Prav vsi so v tej sezoni v plezalnem smislu veliko napredovali in so fizično in tehnično dobro podkovani za nadalnje sezone. Sedaj, ko se je tekmovalna sezona zaključila, bomo več fokusa posvetili plezanju v naravi! Plezalo se bo balvane in smeri, prvi skalni trening smo izvedli že kar v nedeljo 19.05.2024 v "lokalnem" balvanišču Mačkovec. Kot kaže, tudi čez poletje ne bomo ves čas počivali in se namakali v morju, saj imajo mladi željo tudi med počitnicami plezati in nadaljevati s treningi in napredkom, tako da bomo temu z veseljem ustregli.
17.05.2024 |
Peter Sotelšek,
19.05.2024,
3 fotk |
Alpinizem |
Poročila
Ta vikend smo nekateri izkoristili lepo vreme in se iz Krškega premaknili v Starigrad. Vnovčili smo lanski bonus še neizkoriščenega Moškega vikenda. Ker kombija nismo dobili, smo se v petek naložili v Passata, ga nabuhali do stropa in ob 16.20 uri že drveli proti Pakli. Zopet isti stari obrazi, katerih povprečna starost presega 50let...
Naplezali smo se v Nostalgiji, Pink Panterju, Circus in Frau Bluher. Vreme nam je super služilo, najedli smo se rib, klobas in jajc, ter nazdravili načelniku... Imeli smo se po moško, finofajn. V jeseni ponovimo!
Vrnili smo se v nedeljo v večernih urah. Galerija sledi.
Udeleženci: Arno Koštomaj, Matej Zorko, Mitja Kolman, Grega Cerjak in Peter Sotelšek
V soboto 11.5.2024 se je odvijala zadnja tekma težavnosti letošnje Vzhodne lige, ostaja samo še ena tekma hitrosti. Tekma je potekala v plezalnem centru Prevalje, ki se je odprl proti koncu leta 2023, center je res lep in dobro opremljen, tako da smo se tekme veselili, tekmovalo je 9 plezalcev PAK-a.
Zjutraj je plezala Lana Lubšina, s prvo smerjo je opravila super, žal pa ji je malo pozornosti zmanjkalo v drugi smeri in je padla malo prej kot si je želela, uvrstila se je na 9. mesto!
Sredi dneva so plezali trije naši tekmovalci, Nejc Krulec, Zoja Moškon in Bor Klenovšek. Nejc se je najprej spopadel s tehnično platko, po majhnih oprimkih in musah, nekaj težav se je pojavilo, ko je izbral napačno zaporedje oprimkov in plezanje zaključil par gibov za večino, malo slabši prvi nastop mu ni dal mira in tudi v drugo ni plezal sproščeno. Na koncu dneva si je delil 11. mesto. Zoja je bila sproščena, v prvi smeri je sicer naredila manjšo napako saj je po nesreči stopila na svedrovec in ji je bila priznana nižja višina kot pa mesto padca, se zgodi, ni je preveč zmotilo in je drugo smer plezala bolj natančno, skupek obeh pa ji je prinesel 18. mesto. Boru pa je očitno skalni oddih za prvi maj prinesel nekaj nove svežine, s smermi se je spopadel odlično, v prvi smeri je blestel in padel samo nekaj gibov pod vrhom, tudi v drugi smeri je plezal suvereno hitro in natančno. Res lepo je bilo lepo spremljati njegovo plezanje sam pa je bil nagrajen s prvimi stopničkami v sezoni, zasedel je odlično 2. mesto!
V popoldanskih urah so nastopili še najstarejši, se pravi Sven Klenovšek, Miha Petrišič, Vita Omerzu, Katja Mešiček in Eva Sluga. Sven in Miha sta pri kadetih plezala dobrom oba sta prvo smer zaključila na isti višini, Mihi je zdrsnila roka ko je delal gib, Sven pa za kanček precenil svojo višino in padel. V drugi smeri je bila zgodba podobna, le da je tokrat Miha priplezal 2 oprimka dlje kot Sven. Oba sta drugo smer zaključila našutana zasedla pa sta 6. in 8. mesto (Miha 6. Sven pa 8.). Pri kadetinjah je plezala Eva Sluga, se pravi v istih smereh kot Miha in Sven. Sama je imela malo slabši dan v plezalnem smislu in smeri zaključila nižje kot bi si želela, tekmo je zaključila na 17. mestu, nič hudega, dodatna vzpodbuda za še večji fokus na treningih ;) Vita in Katja sta v kategoriji starejših deklic plezali dobro, Katja na vsaki tekmi pleza res suvereno in tekoče, Vita pa pokaže svojo borbenost in včasih ko že mislimo, da bo padla, naredi še par ključnih gibov. Ta borbenost morda pri nekaterih, predvsem mlajših tekmovalcih manjka a se trudimo, da jo s treningom pridobijo. Vita je zasedla 10. mesto Katja pa 6. mesto, pred njo pa so bile samo tekmovalke z DP licenco.
Že ta vikend pa je na sporedu zadnja tekma letošnje Vzhodne lige, res da v hitrosti, ki je za nas manj zanimiva a vseeno. Letošnja liga je bila pestra, imela je veliko tekem, prav tako so bile tekme na novih lokacijah, kar celotno zadevo vedno popestri.
Po nekaj letnem premoru, smo za prvi maj organizirali manjši tabor za našo tekmovalno skupino in sicer smo obiskali Arco, ki je bil v preteklosti redno obiskan s strani PAK-a v tem terminu. Skupno število udeležencev smo omejili na 9 (na koncu nas je bilo 8; Aljaž in Ambrož kot trenerja, mladi plezalci pa so bili Eva, Katja Vita, Miha, Sven in Bor), odločili smo se, da odpotujemo v soboto 27. aprila in se vrnemo v četrtek 2. maja. Kot zanimivost, prvič smo v Arco poleg štrikov spakirali tudi crash pade, to so blazine za balvaniranje v naravi. Verjeli ali ne, v okolici Arca je res ogromno balvanov. :) Plan je bil da 3x balvaniramo in 2x plezamo na štrik. In večino tega plana smo tudi realizirali! Nastanjeni smo bili v campu blizu mesta, iz nobenega drugega posebnega razloga, kot to, da smo se lahko zvečer odpravili v mesto na gelato (Sladoled po domače). Kdor še ni obiskal Arca, tam imajo res res dober sladoled :D
No pa da malo opišemo našo plezarijo, v nedeljo in ponedeljek smo plezali balvane v bližini vasice Dro. Res zanimiva lokacija, bopočje posejano z večjim številom skal/balvanov, seveda pa smo mi začeli s plezanjem skoraj na vrhu hriba, tako da je bil dostop kar naporen. Nekateri so se v nedeljo celo prvič srečali z balvani v skali, tako da smo začeli počasi, splezali nekaj lažjih šestic, proti koncu dneva pa zaprojektirali en 6c. Ker so na koncu dneva nekateri balvani ostali neosvojeni, so mladi izrazili željo, da se naslednji dan ponovno vrnemo na to lokacijo. Seveda se z Aljažem nisva upirala, tako da smo tudi ponedeljek preživeli med skalami v bližini Dro-ja. Tokrat smo ubrali drugo taktiko in smo se ogreli v spodnjem delu pobočja, preplezali kar nekaj lažjih balvanov in kasneje "zarinili" v projekte. Nekateri manj uspešno, drugi bolj, na kratko, večina članov je preplezala balvane do 6b, kar nekaj izmed njih v 1. poizkusu, posebna pohvala gre pa Mihi, ki je preplezal balvan z oceno 7A+/B kar je res dober dosežek, v tem istem bavalnu, se je moral celo Aljaž kar napeti, da ga je preplezal. :)
V torek smo obiskali plezališče na štrik v plezališču Belvedere. Manjše plezališče, ki ima v večini lažje smeri, a ker večini manjka skalne kilometrine je bila to za nas idealna izbira. Ogrevali smo se v smereh do ocene 6a, nato pa so sledili poizkusi v težjih smereh za tiste, ki so imeli še kaj energije in kože. Ta dan gre posebna pohvala Boru, ki je v 2. poizkusu preplezal 6c+!
V sredo smo plezanje izpustili, saj smo pakirali zaradi slabe napovedi, odločitev je padla, da se prestavimo od vseh lokacij na kmetijo Tratnik v Kotečnik in zadnji dan plezamo v sektorju oboki, saj zaradi velikega previsa ponuja nekaj suhih smeri tudi v deževnih dneh. Plan se je speljal kot po maslu in zadnji dan smo napadali previse v obokih. Ta dan je bil nadvse uspešen saj je večina udeležencev v vodstvu preplezala svoje najtežje smeri. Vse punce se pravi Eva, Vita in Katja so preplezale smer z oceno 6b+, Katja pa je bila uspešna še v smeri z oceno 6c+! Tudi fantje so ponovili enake uspehe oz. Sven in Miha sta prvič vpela smer z oceno 6c+, Bor kot veste pa je to naredil že pred tem. Po celodnevnem oz skoraj celo tedenjskem plezanju smo bili vsi že dodobra zmatrani in smo se veselo podali v dolino in proti domu.
Da povzamem, plezalo se je veliko, večere smo preživeli z igranjem družabnih iger, lačni nismo bili, tako da zelo uspešen tabor in mislim da se vsi že veselimo prihodnjih! Spodaj še kratki (res kratki :D) vtisi vseh udeležencev. Seveda malo nižje pa še nekaj fotk, preostanek pa si lahko ogledate v galeriji.
Vita: "Na taboru je bilo zelo zanimivo. Osebno so mi bili bolj všeč balvani, ker so mi nasplošno bolj zanimivi in v njih bolj uživam. Moram pa reči, da mi je plezanje na štrik skozi celoten tabor postalo bolj všeč.
Pokrajina je bila zelo lepa in Arco kot mesto mi je bilo zelo všeč. Celotna izkušnja mi veliko pomeni, saj sem premagala svoj strah pred plezanjem v skali (predvsem plezanje na štrik). Tudi trenerja sta nas vzpodbujala in skrbela za našo varnost, kar se mi zdi ključno za uspeh."
Katja: "Prvi plezalni tabor se mi je zdel zanimiv. Mesto Arco je bilo zelo lepo, obdano z naravo in predvsem zabavno. Preizkusili smo se v plezanju na balvanih in na štrik. Balvani so mi osebno bolj všeč, saj so zanimivi in kratki, vendar me ni motilo plezanje na štriku, kjer sem tudi premagala svoj strah. Izkušnja je neprecenljiva in mi bo za vedno ostala v spominu."
Miha: "Prvi plezalni tabor v Arcu je bil zelo zanimiv. Najbolj všeč so mi bili balvani v katerih zelo uživam, plezanje z vrvjo pa mi je bilo še posebaj lepo zaradi lepih razgledov iz vrhov smeri. Trenerja sta nas pri plezanju spodbujala in nas varovala, ni pa manjkalo zabave. Zelo všeč pa mi je bil tudi kamp in mesto v katerem smo večrat pojedli sladoled, ki je bil odličen."
Sven: "Med prvomajskimi počitnicami smo po dolgem času obiskali Arco. To je mesto, ki leži na obali gardskega jezera. Na plezalnem taboru smo vadili plezanje po smereh in bolderjih. Celoten izlet se mi je zdel zelo zanimiv, saj sem prvič plezal bolderje v naravi. Poleg tega smo plezali tudi smeri v bližnjem kraju Nago. Na taboru sem izpopolnjeval svojo tehniko plezanja, vendar so mi bili najbolj všeč večerni ogledi mesta. Kljub temu pa menim, da bi vreme lahko bilo malo boljše, sploh prve dni, ko je deževalo."
Bor: "Na taboru mi je bilo najbolj najboljše ko smo igrali igre in ko smo plezali. Edino mi je žal da nismo do konca ostali v arcu zaradi dežja. Všeč mi je bilo tudi ker sem prvič splezal 6c+ naprej. Proti koncu so me že vse blazinice malo bolele. Upam da se še kdaj vrnemo v arco."
Eva: "Plezalni tabor v Arcu je bil zelo zanimiv. Prvič sem plezala bolderje v skali in preplezala težje kot sem pričakovala. Tudi težavnostne smeri niso razočarale, predvsem pa mi je bil všeč razgled. Trenerja sta nas spodbujala in nam pomagala podirati naše osebne rekorde. Ko nismo plezali pa smo si krajšali čas z igranjem družabnih iger in raziskovanjem mesta, v katerega smo vsak večer zašli na gelato."
V soboto 20.04.2024 je potekala 7. tekma Vzhodne lige v Slovenski Bistrici, tokrat kot prva hitrostna tekma v sezoni in kot prva po novih pravilih na sploh.
Letošnja hitrostna tekma se je nekoliko razlikovala od teh v prejšnjih letih saj je tekma potekala po novi standardni smeri za hitrostno plezanje, ki se bo od letos naprej pojavljala na vseh hitrostniht tekmah Vzhodne in Zahodne lige in prav tako pa bo takšna smer tudi na državnem prvenstvu. Ta ključna sprememba, bo naredila veliko razliko med tistimi, ki imajo možnosti za trening teh smeri v domačem kraju, in tisti, ki takšnih pogojev nimamo. Tudi zaradi tega, smo se trenerji pri PAK-u odločili, da zaenkrat posebne teže tekmam hitrosti ne bomo namenili, saj se nam to z našimi pogoji za treninge le te ne zdi smiselno.
Še vseeno se je nekaj naših tekmovalcev odločilo, da se želijo tekme v hitrosti udeležiti in se pomeriti proti ostalim, kar smo seveda podrpli in jih spremljali na tekmi. Tokrat so tekmovali "zgolj" trije naši tekmovalci, te so bili Nejc Krulec, Lana Lubšina in Zoja Moškon. Vsi trije so se v svoji kategoriji uvrstili v osmina finala, kjer so se začeli izločilni boji in so poraženci v paru izpadli. Žal so prav tako vsi trije tekmo v osmini finala tudi zaključili, saj so v tej rundi tekmovali proti hitrim nasprotnikom, ki so na koncu končali v top 5. Končne uvrstitve naših plezalcev so bile sledeče, Nejc je tekmo zaključil na 14. mestu, Lana na 13. mestu, Zoja pa na 12. mestu.
Ker smo želeli, da tudi tisti, ki se tekme niso udeležili ta dan malo trenirajo, smo tekmo združili s treningom balvanov v plezalnem centru Slovenska Bistrica. Treninga so se udeležili Katja Mešiček, Eva Sluga, Jure Knez in Miha Petrišič. Vsi so pod vodstvom Aljaža napadali balvane do bele ali rdeče težavnosti. Ker je center še dokaj nov, so bile blazinice po nekaj urah treninga dodobra oguljene, mišice pa utrujene od napenjanja v zanimivih balvanih.
Nekaj utrinkov s tekme in s treninga si lahko pogledate spodaj.
Izhodišče: kamp Vrbas, ali kateri drugi kamp v Kanjonu Tijesno.
Oddaljenost – stroški:
Krško – Banja Luka: 3h, 257 km
Banja Luka – kamp Vrbas: 20 min (z avtom)
Kamp: Šotori, kamp kuča (15 - 20 €/dan po osebi)
V bližini so plezališča: Kameni most, Črna stijena, Suturlja, Kozara, Pecka in še 5 novejših. Pecka je oddaljena cca. uro in pol, ampak se bohoti s 120 smermi v 8-ih sektorjih.
Poleg sten je v bližini Vručica, topli izvir na Vrbasu, Etno selo, Rafting in še in še... V primeru slabega vremena lahko plezamo v dvorani kluba Extreme, ki je pobudnik in gonilna sila za razvoj plezanja na tem območju.
Za informacije in prijave se obrnite na Peter Sotelšek, peter.sotelsek@gmail.com ali na 041 738 694
Že samo en dan po domačem področnem tekmovanju v športnem plezanju v Brežicah, je v Vojniku potekalo državno tekmovanje za osnovnošolce.
Sicer so tu tekmovalci zastopali šolske barve, a vseeno lahko rečemo da smo imeli PAKovci tu 4 svoje predstavnike. To so bili, Bor Klenovšek, Zoja Moškon, Vita Omerzu in Katja Mešiček. Nekaj manj kot ponavadi, a je tekmovanje potekalo samo za letnike 2012-2009.
Zoja in Bor sta tekmovala v kategoriji mlajših učenk in učencev brez licence, ki so štartali prvi. Tekmovanje sestoji iz kvalifikacij, kjer vsi plezajo 1 smer, nato pa sledi finale, v katerega se uvrsti 8 najboljših (oz. več če si mesta delijo). Bor je plezal natančno in zbrano, kljub manjši napaki 3 gibe pod vrhom se je suvereno uvrstil v finale tekmovanja. Zoja pa je prav tako plezala lepo, počasi in natančno vse dokler je ni zdrsl malo pretresel, sicer se je zadržala v steni a se je nevroza kazala v naslednjih gibih, kar je pripeljalo do padca. V svoji smeri je zasedla 14. mesto, od finala pa je bila oddaljena le 4 gibe. Ko so se kvalifikacije zaključile, so se finalisti podali v nove še težje smeri. Bor je poskrbel za nekaj moje nervoze, ko je plezal v srednjem delu smeri, saj je izbral drugačno sekvenco gibov, kot plezalci pred in za njim, a mu je očitno odgovarjala saj je gibe opravil z lahkoto. Na koncu je padel tik na robu zadnje platke, ki tokrat ni bila preplezana. Njegov nastop ga je pripeljal do "nehvaležnega" 4. mesta, le 1 gib ga je ločil od medalje. Super uspeh in se že veselimo njegovega prihodnjega nastopa.
Kasneje v dnevu sta plezali še Katja in Vita, obe v kategoriji starejših učenk. Obe sta plezali res lepo in na pogled zelo sproščeno. Vita je plezala prva, priplezala je do zadnjih treh gibov v smeri, kjer pa se je v gib podala malce neodločno in padla. Katjin nastop v kvalifikacijah pa je bil tako rečeno brez napak in kot se za tako plezanje spodobi, je prišla do vrha smeri s katerim si je zagovotila nastop v finalu! Vita je tekmovanje končala na 9. mestu, tik za mestom, ki bi jo vodil v finale, seveda razlika do tega je bil zgolj 1 gib oz polovička.. Škoda.
Katja je nato po nekaj čakanja v izolaciji (Saj v finalu plezajo na pogled, se pravi da pred svojim nastopom ne gledajo ostalih tekmovalcev in nimajo popolnih informacij kako je kdo smer plezal) nastopila v finalni smeri. Bila je tžka, čeprav je sama rekla, da načeloma ni bilo tako slabih oprimkov. Tudi v tej smeri je plezala odlično in se je brez težav prebijala skozi detajle. Prehod iz stropa v zadnjo platko je zahteval, da je plezalec "zataknil" levo peto za oprimek in se na nogo naložil, da je lahko prijel naslednji manjši oprimek. Katja je peto lepo nastavila, a ko se je želela nanjo naložiti ji je zdrsnila leva roka in nastopa je bilo konec nekaj gibov prehitro. Tekmo je zaključila na 5. mestu kar je še vedno zelo lepa uvrstitev, za stopničkami je zaostala zgolj za +, za prvim mestom pa 2 giba.
Čas se je prevesil v drugo polovico aprila in pred vrati so prvomajske počitnice, prazniki. Vabljeni, da skupaj preživimo čudovit prvomajski dopust. Če spojite dneve od 27.4. - 5.5. so potrebni le 3je dnevi dupusta. Na zelo aktivnem in atraktivnem prizorišču bomo eni od 27.4., drugi od 1.5..... do 5.5., ne glede na vreme, ki je tak vedno OK. Vabljeni.
Omiš? 20 km južno od Splita, začetek makarske revijere, izliv Cetine v morje, stene nad morjem (vodniček Croatia), kolesarski kotički - še več, plezališč v krogu 30 km veliko, ferate, pohodi: Mosor, 1600m nad morjem, malo južneje prekrasno Biokovo... Vsega dovolj in preveč. Pridružite se nam v kampu Lisičina! Lično in ugodno, na razpolago tudi apartmaji, kliči v kamp in rezerviraj .
Za info. vedno na razpolago: Sandra. Pokliči, vprašaj.
Nov vikend in nova tekma bi lahko rekli. :) Seveda smo se tudi tega vikenda veselili, tokrat se je plezalo v Vojniku. Tekma se je standardno začela že "zgodaj" zjutraj ob 9ti uri, končala pa se je pozno popoldan.
Zjutra sta tokrat plezala 2 PAK-ovca, to sta bila Lana Lubšina in Fiorelli Žan. Žan kot naš najmlajši tekmovalec pridno nabira tekmovalne izkušnje in včasih res preseneti s svojim plezanjem. Tokrat je prvo smer opravil z odliko, v drugi smeri pa mu je malo težav povzročil malo daljši gib. Tekmo je tako končal na 11. mestu! Lana pa je v prvo smer vstopila z kar nekaj nervoze in plezanje zaključila nekaj gibov prehitro, saj podlahti še niso bile utrujene. A nič ne de, drugo smer je odplezala odlično in priplezala do zadnje platke, kjer so vedno najbolj zapleteni gibi, njena končna uvrstitev je tako bila 9. mesto.
Z malo zamude je bil 2. štart v dnevu nekje okoli 12:30. Takrat so plezali Zoja Moškon, Bor Klenovšek in Nejc Krulec. S štartno številko 7, sta plezala Nejc in Bor. Nejc je ravno tako kot Lana v prvo smer vstopil malo nervozen in se v vmesnem delu zaplezal, sicer se je rešil iz zapleta a vseeno je porabil preveč energije, da bi bil zadovoljen s priplezano višino, v drugo smer se je podal malo bolj odločno in res hitro je priplezal do zadnje platke, kjer so padli favoriti, vsi znotraj enega giba. Končna uvrstitev je bilo dobro 7. mesto. Bor je že s prvo smerjo opravil dobro, in plezanje zaključil na malih krimpkih v zadnji plati, drugo smer pa končal kanček prehitro, saj mu je zdrs noge onemogočil nadaljevanje. Skupek obeh smeri mu je prinesel 6. mesto! Zoja pa je danes tekmovala dobro in si zasluži pohvale, upoštevala je večino napotkov in malo upočasnila svoje plezanje, ki jo večkrat pripelje v težave, predvsem je dobro opravila z drugo smerjo in priplezala le nekaj gibov nižje kot Bor! Njena uvrstitev je bila 15. mesto.
Najkasneje v dnevu so ponovno plezali naši najstarejši tekmovalci, ki so v večini kar cel dan preživeli v Vojniku in navijali za naše mlajše tekmovalce. Med kadeti sta plezala Sven Klenovšek in Miha Petrišič, oba v kar težkih smereh. Miha je v obeh smereh plezal dobro in plezanje zaključil obakrat tik pod vrhom smeri, a ker so bili tokrat konkurenti še za kanček močnejši, je tekmo zaključil na 8. mestu. Sven se je v obeh smereh malo zaplezal in svoje plezanje zaključil nižje kot bi si sam želel. To mu je prineslo končno 18. mesto. V istih smereh je plezala tudi Eva Sluga, ki prav tako danes ni bila najbolj zadovoljna s svojim plezanjem, saj je bila v 1. smeri malo neodločna, v drugi, pa je prav tako napravila manjšo napako in ji je roka zdrsnila z oprimka in plezanje se je zanjo zaključilo prehitro, to ji je prineslo 15. mestu. Proti koncu dneva sta plezali še Vita Omerzu in Katja Mešiček, obe pri Starejših deklicah 2. Obe sta plezali dobro kljub nervozi, Katja malo bolje v 1. smeri, Vita pa se je izkazala predvsem v 2. in dosegla višino 23+ kar je bilo blizu zadnje plate. Vita je tekmovanje končala na 11. mestu, Katja pa na 9. kar je tudi lepo zaključilo tekmovalen dan PAK-a.
Vabljeni na področno prvenstvo za osnovnošolce in srednješolce, kjer se v težavnostnem plezanju pomerijo otroci iz organiziranih vadb športnega plezanja v Brestanici, Krškem, Brežicah in preostalih občin v Posavju. Na tekmo se lahko prijavijo tudi otroci, ki trenirajo v okviru posavskih šol. Pomembna je predvsem udeležba in ne toliko rezultat, saj je prvenstvo namenjeno prvemu spoznavanju s tekmami v bolj sproščenem vzdušju. Tekma je za marsikoga dodatna motivacija za obisk vadb v prihodnje ter odlična priložnost za preizkus in potrditev treningov.
Vsi otroci iz vadb športnega plezanja v Brestanici, Krškem in Brežicah so že avtomatsko prijavljeni na tekmo, zato tisti, ki morda ne boste tekmovali, zaradi lažje organizacije sporočite svojo odsotnost na info@pak.si. Vsi ostali izven organiziranih vadb, ki bi morda tekmovali, se lahko prijavite na info@pak.si. V prijavi navedite ime in priimek, letnik rojstva, naziv osnovne šole in razred. Za več info kličite na 051 387 799 (Ambrož).
Tekmovanje se bo odvijalo v Športni dvorani Brežice, v petek, 12. aprila, z začetkom ob 16:30.
Otroke pripeljite najkasneje do 16:00, da se lahko v miru preoblečejo, preverijo svoje podatke na štartni listi, se ogrejejo in pripravijo na plezanje. Vsak otrok se bo preizkusil v dveh smereh v svoji starostni kategoriji. Seštevek obeh doseženih višin bo dal rezultat vsakemu plezalcu. V primeru enakega seštevka višin se upošteva še seštevek časov plezanja. Kategorije so naslednje: 1. in 2. razred (letnik 2016/2017), 3. in 4. razred (letnik 2014/2015), 5. in 6. razred (letnik 2012/2013), 7.-9. razred (letnik 2009-2011) in srednja šola skupaj (letnik 2008 in starejši).
Najboljši trije tekmovalci v vsaki kategorijiprejmejo medalje. Več v razpisu tekmovanja.
Lepo vas pozdravljam, Ambrož Novak, vodja tekmovanja
Perspektivna skupina je imela tokrat "fraj" vikend in smo ga hitro izkoristili za trening v skali. Nekaj besed sta tokrat spisali Vita in Katja.
"Na velikonočni ponedeljek smo se s perspektivno skupino odpravili v naravno steno v Mačkovec. Tam smo se prvič spopadli z balvani v skali. Zaradi varnosti smo s sabo prinesli tudi crash pade (posebne blazine namenjene za plezanje balvanov v skali), ki smo jih postavili pod balvane, katere smo plezali. Zaradi dodatne varnosti nas je vedno varoval tudi eden od trenerjev (Ambrož ali Aljaž).
Začeli smo z lažjimi balvani ter težavnost postopoma stopnjevali. Balvani v skali so definitivno težji od tistih na notranji steni. Vsebujejo drugačne in težje gibe, s katerimi se na notranji steni ne srečujemo ali pa se srečamo zelo redko. Zaradi agresivnosti skale je prišlo tudi do manjših površinjskih ran, vendar nič hujšega. Tudi trenerja sta pokazala svoje plezalne sposobnosti, njuna demonstracija smeri je bila zelo dobrodošla.
Mislim da nam je bilo vsem v Mačkovcu zelo všeč in da se že veselimo drugih treningov v skali, ki nas še čakajo."
Kar bi dodal je, da so se mladi za prvo srečanje s skalo res izkazali, preplezali so balvane do ocene 6B, kar vam lahko povem, da za skalne balvane ni mačji kašelj. Ostali so seveda tudi neporavnani računi, tako da bomo v prihodnje, ko se tekmovalna sezona zaključi večkrat izvedli takšne izlete, upajmo da nam bo vreme takrat naklonjeno :)
Spodaj še nekaj fotk idiličnega balvana Mačkovec ob Krki.
Počasi prehajamo v drugo polovico Vzhodne lige 2024, tako se je ta vikend odvijala 5 od 9tih tekem. Tekma je potekala v Radljah ob Dravi, kar je ponavadi najbolj oddaljena lokacija, a kaj kmalu bo na sporedu tekma v Prevaljah v novem plezalnem centru, tako da je tekma v Radljah dobila konkurenco glede oddaljenosti za nas. :)
Tekma se je pričela za prve kategorije že ob 9ih, tako da smo od doma krenili nekje ob 6ih. Za nekatere tekmovalce zna biti to kar naporno, med njih sodi tudi Lana, a je na tekmi kljub naporni poti in zgodnjemu štartu plezala zelo dobro in tekmovanje zaključila z nasmeškom. Prvo smer je odplezala dobro, zataknilo se ji je na težjem izrazitem detajlu, a je bila blizu, da bi ga preplezala. Drugo smer je plezala suvereno in prišla blizu vrha, ostalo ji je le kakšnih 5 gibov in držala bi zadnji oprimek. Izkupiček obeh plezanj ji je na koncu prinesel 8. mesto kar je najboljši rezultat v tej sezoni, prav tako pa se izboljšuje z vsako tekmo. Samo tako naprej.
Na naslednjem štartu ob 13:00 smo imeli nekaj več tekmovalcev. To so bili Nejc, Bor in Zoja. Bor in Zoja sta plezala isti smeri kot Lana, tako da sta dobila že nekaj več preverjenih informacij o smereh pred plezanjem. Bor je obe smeri plezal suvereno, prišel je do podobnih mest v smeri kot Lana, se pravi pri eni smeri pod sam vrh, v drugi smeri pa se je odločno spopadel z detajlom a kljub temu, mu je zmanjkal še en gib, pa bi se znašel na zaključnem delu smeri. Zoja je plezala dobro, v prvi smeri se je dobro spopadla s prvim detajlom, drugi pa je predstavljal pretrd oreh, v 2. smeri, pa je po lepem in tekočem začetku malo prehitela sama sebe in se v ključen gib podala z napačno roko, kar je pomenilo, da je plezanje zaključila preden so se roke zares utrudile tako da je tekmovanje zaključila na 20. mestu. Naš najmlajši tekmovalec v dnevu je bil Nejc. V prvi smeri se mu je nastop malo ponesrečil, saj ga je en grif negativno presenetil in ni vedel kako se z njim spoprijeti, da bi smer nadaljeval, kljub temu, smo se s skupnimi močmi sfokusirali na drugo smer, v kateri je pokazal vse kar zna in je priplezal pod sam vrh, od katerega je bil oddaljen pičle 4 gibe. Seštevek obeh smeri, mu je na koncu prinesel 9. mesto.
Popoldan ob 16:00 so nastopili še starejši tekmovalci, 13+. Tu smo imeli 5 predstavnikov, 4je pa so kar cel dan preživeli v Radljah, za dodati pa je, da jim ni bilo dolgčas saj so čas preživljali z raziskovanjem mesteca, in v "fitnesu" v naravi (Nekaj utrinkov si lahko pogledate na našem instagramu). Samo plezanje je za naše 3 kadete, Svena, Miho in Evo potekalo na zelo težkih smereh. Ena je imela tehničo zahtevno platko in zelo težek prehod v previsu, katerega je preplezal le eden izmed tekmovalcev, druga pa je imela malo lažji začetek, a hitro so se začele muse, ki so bile kar dosti narazen in tu je bila tudi točka, kjer je smer postala tžka in se je do vrha samo še stopnjevala. Sven je z malo površnim plezanjem prve tehnično zahtevne platke plezanje zaključil pred previsom, Eva je v isti smeri prešla v previs, kjer pa ji je malo zmanjkalo za nadaljevanje, najvišje od naših pa je priplezal Miha, ki je zaključil tam kot večina, a potrebno je dodati, da mu je zmanjkalo res čisto malo da bi se prebil čez težje gibe previsa, smolo je imel ker mu je v nepravem času zdrsnila noga. V drugi smeri, je bila situacija malce drugačna, Eva je imela težave z enim malo daljšim gibomi in ji je zmanjkalo nekaj centimentrov za uspešno nadaljevanje. Sven je plezal dobro, potem pa mu je nekaj preglavic povrzočil zaden izmed sloperjev (Veliki okrogli grifi po domače), in mu je pri preprijemanju le tega spodrsnilo. Miha se je čez spoden del smeri prebil brez težav a tokrat ga je kanček nepozornosti v zaključnem delu smeri stal boljše uvrstitve, saj mu je spodrsnila roka. Ob 16:00 sta imeli štart še Vita in Katja, ki sta plezali na modificiranih smereh od mlajših deklic in dečkov. Smeri so bile kar dodobra otežene, predvsem v spodnjih delih. Katja se je s prvo smerjo spoprijela s kančkom nervoze a vseeno je plezala zelo dobro do ključnega detajla, kjer je padla na zadnjem gibu le tega pred zaključno plato. Vita je padla nekaj gibov pred tem, na začetku srednjega detajla. V drugi smeri je bilo ravno obratno, Vita je plezala super in presenetila še sama sebe, priplezala je tik pod zadnji detajl pred zaključkom smeri, Katja pa je bila malo nenatančna pri izvedbi enega od gibov v sredini in je zgrešila dober del oprimka ter plezanje zaključila tako kot Zoja, preden so bile roke zares utrujene. Vita je tekmo zaključila na 10. mestu, Katja pa na dobrem 7. a bi lahko bila uvrstitev še boljša če ne bi bilo kančka nepozornosti v drugi smeri.
Nekaj utrinkov s tekme si lahko pogledate na spodnjih slikah.
Tretje leto zapored smo družno turali po Veži, čudiviti kraški planoti, ki se na severnem robu vzpne na vrhove Kamniško-Savinjskih Alp. Tokrat smo se skušali prilagoditi vremenu in stisniti turo pred poslabšanje, zato smo se tudi odrekli načrtovani dvodnevni aktivnosti (kar se danes izkazuje kot morda slabša izbira). V soboto, 23. marca 2024, se nas je sedmerica v ranem jutru zbrala skoraj na koncu ceste pri planini Podvežak. Malce presenečeni nad klavrnim stanjem snežne odeje, smo najprej naložili smuči na rame, nato na nahrbtnike in jih dali na noge šele v gozdu nad planino. Počasi smo nadaljevali v območju letne poti na Korošico, sonce se je skrilo, pozdravil nas je veter, podlaga je bila trda. Vse močnejši veter je nekje pri Molički planini prisilil Romo in Nino k umiku in izbiri alternativnega cilja, sitne dolge prečke in poševni spusti so na Korošico usmerili Boškota. Preostali smo zagrizli v strmino Male Ojstrice in prečili vse do južnega grebena Ojstrice, kjer nas je objela gosta megla. Matic se je odločil za udoben počitek pri balvanu, Mato, Mičo in jaz smo v globoko predirajočem se snegu s smučmi na nahrbtniku utrli pot proti vrhu, ki sva ga v hudem vetru dosegla z Matotom (Mičo pa se je ta čas boril s krči). Odsmučali smo po smeri pristopa na J-JV pobočje; razmere so bile kljub oblačnosti in vetru gnile - zanič. Na Korošici smo pobrali še Boštjana ter se družno odpravili preko planine Vodotočnik na Desko, od koder smo po različnih variantah prismučali do zaključka snega (na ca. 1600 m). Po dobrih 8 urah, 1500 višincih in dobrih 15 kilometrih smo bili veseli pice in piva Pri lampi v Lučah, kjer nas je že začel močiti dež.
Gore so nas znova naučile, da so visoke in pozimi še posebej težko dostopne; v razmerah in vremenu, ki so nas spremljali pa še nekoliko bolj. Tura se je izkazala za (pre)velik zalogaj, ki zahteva trening in izkušnje, prave odločitve, premišljenost ter veliko mero vztrajnosti in potrpežljivosti. A pod črto: bila je dobra (pre)izkušnja! Čestitke vsem za vzdržljivost, neustrašnost in pogum.
V sobot in nedeljo 16. in 17. marca je potekala peta in za nas zadnja tekma NLP lige v letošnji sezoni. Tokrat smo plezali v Klajmberju, ki je morda malo manjši center in ima specifične stene (več je nižjih ste, do 3m), a vseeno smo se naplezali in zabavali na zanimivih balvanih.
V soboto so plezali starejši, tokrat Jure, Miha, Katja, Vita in Eva. Veliko je bilo plat, predvsem takih na postran, ker center nima veliko višine, prav tako pa je bilo veliko tudi balvanov, ki so vsebovali skok, te pa so bili tokrat postavljeni tako, da so bili v večini primerov višji v prednosti. :) Kot vedno, so tekmovalci najprej plezali na lažjih balvanih, kasneje pa projektirali ta težje. Katja in Eva sta preplezali 15 balvanov, od tega 11 v prvem poizkusu. Vita je preplezala 13 balvanov, a je pri vsaj treh večkrat padla z vrha, tako da bi bil lahko konči izkupiček še boljši. Pri fantih je Jure dosegel 16 vrhov, Miha pa je preplezal 21 balvanov in kar 15 v prvem poizkusu. V tej rundi je plezal tudi Aljaž, ki pa je preplezal kar 28 od tridesetih balvanov in kar 24 v prvem poizkusu. Za las je zgrešil finale in končal na 6. mestu, a je bil takšen tudi njegov namen, saj še okreva po poškodbi in ni želel pretiravati.
V nedeljo so tekmovali naši mlajši plezalci, Bor, Nejc in Lana. Lana je tekmovala v močni ženski konkurenci, sama je plezala dobro, uspešna je bila v kar 23 balvanih, 17 od teh pa jih je preplezala v prvem poizkusu. Na istih balvanih je Bor preplezal 25 balvanov od tega kar 22 v prvem poizkusu in na koncu zasedel odlično 3. mesto! Nejc je plezal balvane od mlajših tekmovalcev in je bil tudi uspešen, preplezal je tako kot Bor 25 balvanov od tega 22 v prvem poizkusu.
Na kratko, super tekma, v balvanih na splošno otorci bolj uživajo, predvsem v NLP formatu tekme, saj so zadeve bolj sproščene in časa za tekmovanje je več kot dovolj.
v četrtek, 28. marca, ob 18:30, vljudno vabljeni na 31. redni zbor članov, ki bo potekal v Mladinskem centru Krško, v učilnici na koncu hodnika levo.
Predlagan dnevni red:
1. Uvodni pozdrav in ugotavljanje sklepčnosti.
2. Potrditev dnevnega reda in izvolitev organov zbora članov.
3. Poročilo predsednice, tajnika, načelnika za alpinizem in športno plezanje ter Nadzornega odbora z razpravami.
4. Volitve novih organov kluba.
5. Razno (druženje).
Po zboru članov morda sledi presenečenje.
Upam in želim si, da se vidimo v čim večjem številu.
Po dobrem mesecu "oddiha" in po domači tekmi v Brežicah, je v soboto 9.3.2024 potekala naslednja tekma Vzhodne lige za naše tekmovalce. Zakaj "oddiha" se morda kdo vpraša, predvsem zato, ker smo se v vmesnem času udeležili dveh tekem NLP lige in tisti, ki redno spremljate našo spletno stran, ste bili o naših podvigih že obveščeni. Prav tako so nekateri izmed tekmovalcev med počitnicami aktivno sodelovali pri opremljanju brežiške velike stene!
Tokrat smo se na deževen dan odpravili v Trbovlje, ki tekme organizirajo že res zelo dolgo, tako da je tekma seveda potekala tekoče in brez težav. Za razliko od naše domače tekme, smo imeli tokrat malo manj prijavljenih, a še vedno dovolj za naše razmere.
Zjutraj so poleg najmlajši plezale še mlajše deklice in dečki letnik 2012. Tu smo imeli eno predstavnico in sicer Lano Lubšina. Tokrat gredo vse pohvale Lani za njeno plezanje, zmanjkal ji je le kanček odločnosti v zgornjih delih smeri, pa bi bil njen rezultat še toliko boljši, v absolutni razvrstitvi je dosegla 10. mesto kar je dobra popotnica pred naslednjimi tekmami v težavnosti.
Sredi dneva, na štartu ob 13:00 smo imeli nekaj več predstavnikov, plezali sta Moškon Zoja v kategoriji mlajših deklic letnik 2011 in Lea Fiorelli v kategoriji starejše cicibane letnik 2013, poleg njiju pa sta tekmovala še Bor Klenovšek pri mlajših dečkih letnik 2011 in Nejc Krulec pri starejših cicibanih letnik 2013. Na kratko bi rekel, da je to skupino med našimi plezalci zaznamovalo zelo dobro plezanje prvih smeri in malo bolj površno plezanje 2. smeri. Nejc je po prvi smeri zasedal kar 3. mesto, a žal se mu je v drugo nastop malo ponesrečil, še vseeno pa je na koncu v absolutni kategoriji zasedel odlično 6. mesto, 6. mesto je v svoji kategoriji zasedel tudi Bor Klenovšek, s kakšni gibom več v drugi smeri pa bi lahko bil rezultat še malo boljši. Lea pridno nabira izkušnje na tekmah, tokrat je spoznaval plezanje po razu in plezanje tehničnih platk. V obeh smereh je plezala dobro, mene osebno je presenetila predvsem v prvi smeri, saj je odločno napadala gibe, ki so ji delali težave in je bila odločna pri izvedbi le teh. Zoja je prvo smer odplezala dobro in si je mesto dellila še z nekaj tekmovalkami, a kot ostali naši plezalci v tej skupini je tudi ona zaradi manjše nepozornosti 2. nastop končala preden so se roke zares utrudile in je tekmo končala na 22. mestu.
Na zadnjem štartu dneva, smo imeli zopet 4 tekmovalce, dva kadeta, Svena Klenovška in Miho Petrišiča in dve starejši deklici, Katjo Mešiček in Vito Omerzu. Punci sta bili pred prvim nastopom vidno pod stresom, saj so smeri starejših dečkov in deklic izgledale zapleteno in tehnično zahtevne. A kot vedno, po nekaj gibih v smeri začetna nervoza izgine in plezanje poteka lažje. V prvi smeri je Vita presenetila in plezala zelo dobro, dokler ni na ključnem delu pozabila prestaviti eno izmed nog in je padla. V drugi smeri, pa je bila Katja tista, ki je plezala zelo dobro in prišla do zgornjega previsa, kjer pa se je odločila za napačno zaporedje gibov in tam plezanje zaključila. Na koncu je Katja zasedla 11. mesto, Vita pa 12. Kadeta sta se morala poprijeti z zelo težkima smerema. Prva je bila na rdečih in v srednjem delu predvsem majhnih poličkah, ki je zahtevala veliko mero natančnosti pri stopanju. Sven je plezal dobro, a ker se je napačno lotil srednjega tehničnega dela se je tako rečeno "zaštrikal" in ni bilo drugega izhoda, zato je padel. Miha na drugi strani pa je plezal zelo dobro, priplezal čez tehnično zahteven del, počival pred ključnim previsom, a je tik pred nadaljevanjem plezanja zdrsnil in žal prehitro zaključil svoj prvi nastop. Druga smer je bila še za odtenek težja kot prva, Sven je narobe ocenil kako dober je grif in ta malenkost ga je stala višje višine in višje uvrstitve na tekmi. Miha pa se je ponovno dobro spopadel dobro s srednjim tehničnim delom, nato pa zdrsnil z dveh "šalc", ki sta bili po njegovih besedah dodobra zlizani in drseči (tako sta izgledala tudi na daleč).
S tem so se zaključili naši nastopi v Trbovljah in že se veselimo naslednjih podvigov v prihodnjih tednih, najprej še zadnja tekma NLP lige, ki se je bomo udeležili, nato pa ponovno Vzhodna liga v Radljah ob Dravi. Nekaj slikic kot vedno spodaj.
Tura se je spremenila v enodnevno, saj smo odpovedali rezervacijo (napoved je bila v začetku tedna res mizerna). V soboto gremo na Ojstrico s planine Podvežak. Če bi se še kdo prijavil, naj me pokliče.
Na predvelikonočni vikend (23. in 24. marca) bomo družno zaključili zimsko sezono v naših gorah (in morda otvorili bogato turnosmučarsko pomlad;)). Plan je, da se odpravimo na Kočo pri izviru Završnice in se dva dneva potikamo po okoliških vrhovih; prvenstveno na smučeh, lahko pa tudi brez njih. Cena polpenziona na koči je 40 EUR; možna je tudi udeležba samo za en dan (sobota ali nedelja).
Prijave zbiramo do petka, 15. marca (nejc.pozvek@gmail.com); prijavljeni nato v začetku tedna pred turo dobite detajlne informacije o organizaciji, prevozu, planu dela ...
Navali!
16.02.2024 |
Nejc Pozvek,
01.03.2024,
8 fotk |
Splošno |
Poročila
Jure Knez in Miha Petrišič, odlična mlada plezalca, sta pripravila kratko poročilo o delu oz. preoblačenju naše velikanke:
"V soboto, 3. februarja 2024, se je v Brežicah odvila zanimiva 3. tekma Vzhodne lige, ki je bila povod za delovno akcijo, kjer je brežiška velikanka dobila novo podobo. Približno en teden pred tekmo se je akcija začela. S celotne stene smo pobrali in očistili vse oprimke. Naslednji dan smo začeli s postavljanjem tekmovalnih smeri. Po tekmi smo v ponedeljek, 26. februarja, z ekipo (Ambrož, Aljaž, Katja, Vita, Jure, Miha, Eva in Nejc) ob 14.30 začeli še s postavljanjem ostalih smeri. Začeli smo s spodnjim delom in nato nadaljevali na “platki”. Naslednjič smo se dobili v četrtek ob 8.00 in delali do 16.00 ure. Postavlajli pa smo tudi zgornji del previsne stene stene, kjer sta se nam pridružila Rok in Kajetan. Nato je sledil je še zadnji dan, petek, ko smo delali na obeh delih stene ves dan. Z veliko vloženega truda in časa vseh sudelujočih je stena dobila zelo lepo končno podobo."
V soboto 24. in nedeljo 25. se je na Verdu odvijala četrta tekma NLP lige. Dvorana kjer je liga potekala je sama po sebi zelo zanimiva, saj super izkoristi prostor in je zanimiva tako za resne plezalce, tekmovalce, rekreativnce kot za najmlajše, saj ponuja obilico zanimivih elementov, od toboganov, prehodov po mrežan nad plezalnimi stenami itd.
A ta vikend smo predvsem preizkušali njihove stene in oprimke. V soboto 24.2. je potekala tekma za starejše od 14 let, katere se nas je udeležilo 7 plezalcev PAK-a. To so bili Sven Klenovšek, Jure Knez, Miha Petrišič, Katja Mešiček, Eva Sluga, Vita Omerzu in jaz (Ambrož). Plezalni center ponuja veliko platk oz slab-ov (sedaj že vemo da so to plezalne stene rahlo nagnjene navznoter), zato so kar dodobra trpele noge. Meni osebno je bilo prav super, ko je bil kakšen balvan malo bolj v previsu, da so si noge malo odpočile :D
No pa da malo pokomentiramo plezarijo naših tekmovalcev. Udeležili smo se dopoldanske runde, plezanje je potekalo od 9:00-13:30. Vsi smo začeli s plezanjem lažjih balvanov in vsi smo bili zelo uspešni pri plezanju začetnih balvanov, saj vmo jih v večini preplezali na flash. Seveda pa se je to pri srednji težavnosti spremenilo, saj smo imeli tu in tam kar nekaj težav z nesigurnimi gibi na platkah, katerih na naših stenah žal ne moremo trenirati. Ves čas smo plezali v manjših skupinah in smo se tudi menjali kdo je "reskiral" in balvan poizkusil prvi, da je ostalim nakazal "beto". Punce so preplezale med 14 in 18 balvanov, od tega pa je imela vsaka vsaj 11 balvanov preplezanih v prvo. Pri fantih je bilo kar pestro, na koncu smo preplezali med 20 in 25 balvanov, od tega pa vsaj 16 v prvem poizkusu. Po dobrih 4ih urah plezanja, samo se dodobra izmučeni "vdali" in končali s plezanjem, seveda vsi nasmejani in v večini zadovolnji z našim izkupičkom. V splošnem je bil konsenz takšen, da bi morali še kakšen balvan več preplezati na flash, in da bomo za najtežje balvane v rundi morali še malo potrenirat! :)
V nedeljo 25.2. pa je potekala otroška runda. Vse starostne skupine so plezale naenkrat in sicer med 12:00-15:00. Tokrat smo imeli pri mlajših 3 predstavnike, saj je datum tekme ponovno sovpadal s počitnicami, nekaj tekmovalcev pa je bilo odsotnih zaradi bolezni. Tekmovali so Bor Klenovšek, Lana Lubšina in Zoja Moškon spremljal pa jih je tokrat Aljaž Motoh. Vsi trije tekmovalci so plezali v kategoriji letnikov 2013-2011. Kot pri starejših, so se tudi mlajši v večini spopadali s platkami in slabi. Tako punci, kot Bor, so se dobro odrezali, preplezali so 21 ali 22 balvanov. Punci sta bili malo bolj površni pri prvih poizkusih in sta preplezali vsaj 12 balvanov v 1. poizkusu, Bor pa se je za prve poizkuse kar potrudil in preplezal 17 od 22 balvanov v 1. poizkusu.
Spodaj si lahko ogledate nekaj fotografij s tekme.
Po domači tekmi težavnosti ni bilo veliko premora, že kar naslednji vikend je bila v bližnjem novomeškem Frikšnu 3. runda NLP lige, ki je potekala za otroke in odrasle. Zaradi podaljšanega vikenda je bilo nekaj tekmovalcev odsotnih, a še vseeno smo imeli lepo zasedbo.
V soboto 10.02.2024 je v dopoldanskih urah potekala otroška liga, ki je razdeljena na letnike 2016-2014 in 2013-2011. Imeli smo predstavnike v obeh kategorijah. Pri mlajših je nastopil Žan Fiorelli, pri starejših mlajših pa Lana Lubšina, Zoja Moškon in Miha Pšeničnik. Vsi so tekmovanje začeli zelo suvereno in prvih 10 balvanov so vsi splezali v 1., se pravi so jih preplezali na flash. Nekaj smole je doletelo Miho, ki je med preizkušanjem enega izmed balvanov staknil poškodbo, želimo mu hitro okrevanje, ostali pa so nadaljevali s plezanjem.
Žan je pri najmlajših preplezal kar 21 balvanov, od tega 17 na flash (v prvem poizkusu)! Pri dekletih pa sta skupaj plezali Lana in Zoja in se medsebojno spodbujali čez celotno tekmo. Na koncu je Lana preplezala 22 balvanov, 16 na flash Zoja pa 21 balvanov in 15 na flash.
Vsi mlajši tekmovalci so se izkazali in se tudi zelo naplezali, kar pove tudi veliko število splezanih balvanov. Tekmo smo zaključili, ko je bilo energije še čisto malo, kože na konicah prstov pa skoraj nič več. :)
Popoldan pa so tekmovali vsi starejši od 14 naprej. Tu so plezali Katja Mešiček, Eva Sluga, Vita Omerzu, Sven Klenovšek, Miha Petrišič in Jure Knez.Nekateri balvani pri starejših so bili kar zahtevni, a vsi so se dobro spopadali z njimi. Poleg vseh rednih tekmovalcev, sta iz PAK-a na NLP ligo prišla tudi Kajetan Voglar in Rok Molan. Naši redni tekmovalci, so preplezali med 12 in 21 balvanov, Kajetan in Rok pa sta se malo bolj napela in preplezala 26 in 24 balvanov, zmanjkali so jima zgolj tanajtežji.
Seveda smo si skupaj ogledali še večerni finale in nabirali motivacijo za prihodnje nastope!
V splošnem za nami še ena super trening tekma, z veliko plezanja in kar nekaj novih gibalnih izkušenj.
V petek 16. februarja smo se po slabem tednu od zadnje tekme NLP lige ponovno vrnili v Frikšn. Balvani iz tekme so bili še vedno na steni, tako, da so se lahko tudi tisti, ki na tekmi niso sodelovali preizkusili v mojstrovinah postavljavcev. Večino naših tekmovalcev sicer je sodelovalo na tekmi in so se tako lahko ponovno spoprijeli z balvani, katere prej niso uspeli preplezati. Treninga se je udeležilo 7 otrok : Miha, Katja, Vita, Jure, Lana, Zoja in Lea. Spremljala sva jih Aljaž in Ambrož. Tekmovalci so napenjali mišice tudi v finalnih balvanih s katerimi se je na tekmi spopadlo najboljših 5 tekmovalcev iz moške in ženske kategorije. Po nekaj urah so bili vsi že pošteno utrujeni, saj previsna stena v plezalnem centru hitro izpije energijo. Za konec so se borili še z nekaj koordinacijskimi balvani ter balvani v platki in se nato utrujenih mišic, a zadovoljni nad dobrim treningom odpravili proti domov.
Vabljeni na informativni sestanek v četrtek, 7.3.2024, ob 19:00, v klubskem prostoru PAK (Mladinski center Krško, CKŽ 105).
Pričetek tečaja z uvodnim predavanjem o opremi in spoznavanje s plezanjem bo v petek, 8.3., ob 18:00, v športni dvorani OŠ Brestanica.
Tečaj je primeren za vse, ki ste starejši od 16 let in bi radi spoznali osnove športnega plezanja. Skozi zanimiva teoretična predavanja, obiske male in velike umetne plezalne stene ter s plezanjem v naravnih plezališčih Slovenije in Istre se boste naučili varnega in učinkovitega plezanja. Ob koncu pa z uspešno opravljenim izpitom pridobite naziv pripravnik športnega plezanja.
Oprema:
Nekaj plezalne opreme vam klub zagotovi ob samem začetku, tekom tečaja pa si boste ob nasvetih trenerjev in vaditeljev kupili svojo opremo, saj jo boste seveda potrebovali za nadaljnje plezalne aktivosti.
Tečaj predvidoma traja 6-8 zaporednih vikendov (predvidoma petek in nedelja), izvedel pa se bo ob minimalni udeležbi 6 tečajnikov in zajema naslednje:
Teoretične vsebine:
uvodno predavanje, oprema
vozli, pravila varnega plezanja
plezalna etika in zgodovina
prva pomoč
trening, poškodbe
Praktični del:
Plezanje na mali in veliki umetni steni, plezanje v naravnih plezališčih in dvodnevni plezalni izlet. Zajete bodo naslednje vsebine:
spoznavanje plezalne opreme
plezanje in varovanje »top-rope« z grigrijem in z varovalnimi ploščicami
plezanje in varovanje v vodstvu z grigrijem in z varovalnimi ploščicami
prevezovanje z enojno in prevezovanje z dvojno vrvjo
tehnika plezanja
Okvirni terminski plan tečaja:
PREDAVANJA ob petkih v OŠ Brestanica ali Športni dvorani Brežice ob 18.00.
OBISKI UMETNIH PLEZALNIH STEN (petek):
Brestanica velika stena (ob 18:00)
Brežice velika ali bolder stena (ob 18:00)
Bolder MC Krško
PLEZALNI IZLETI V NARAVNA PLEZALIŠČA ali plezalni center (vikendi):
Predvidoma ob nedeljah bomo obiskali plezalne centre po Sloveniji (dopoldan ali popoldan), domače plezališče Armeško (dopoldan ali popoldan) ali druga primerna plezališča po Sloveniji in Istri (cel dan). Na koncu tečaja bomo izvedli dvodnevni plezalni izlet. V primeru slabega vremena bomo obisk naravnega plezališča prestavili na notranjo domačo plezalno steno.
Cena tečaja je 250 EUR, pogoj je tudi poravnana klubska članarina za sezono 2023/24.
Podroben plan poteka tečaja bo predstavljen na uvodnem predavanju. Lepo vabljeni!
Več informacij dobite pri vodji tečaja Sandri Voglar (031 623 167, sandra@pak.si).
27.01.2024 |
Matej Zorko,
06.02.2024,
14 fotk |
Alpinizem |
Poročila
Turno smučanje je v zadnjem času postalo zelo popularno, pravi razcvet pa se je začel v času korone, saj so mnogi na ta način našli izhod v naravo v času velikih prepovedi. Tudi na našem odseku se je pokazala potreba, da organiziramo začetni tečaj v turnem smučanju, kajti smuči predstavljajo dober pripomoček za zimski pristope v gore, tudi za dostope do bolj oddaljenih sten, zlasti kadar imamo veliko snega.
Odpravili smo se v Obertauern, ki se nahaja v jugovzhodnem delu dežele Salzburg v gorovju Radstädter Tauern na nadmorski višini med 1.630 in 2.526 metri. V bližini vasi se nahaja najvišja točka prelaza Radstädter Tauern, preko katerega poteka cesta Katschberg. Obertauern je predvsem zelo znano smučišče, kjer je veliko možnosti smučanja tudi izven urejenih prog, kar predstavlja dober poligon za učenje turnega smučanja.
Prvi dan smo pod vodstvom učitelja smučanja Igorja dodobra obdelali področje smučišča in iskali nedotaknjene strmine, kjer smo se srečali z različnimi podlagami snega, kar je bila dobra osnova za preizkus in učenje različnih tehnik smučanja.
Drugi dan smo se se odpravili na bližnjo goro Spirzinger(2066), ki je zelo priljubljena med turnimi smučarji. Pridobljeno znanje smo tako še utrdili.
Vso dogajanje na in tudi ob smučišču, pa je lepo povzela Romana v svoji poeziji.
Člani Posavskega alpinističnega kluba smo, pod organizacijsko taktirko Sandre Voglar in Ambroža Novaka, v Brežicah znova gostili tekmovanje Vzhodne lige; po letu 2013 spet v disciplini težavnost (vmes smo izvedli tudi dve balvanski tekmi). Ekipa je pogumno zastavila projekt in z odliko izpeljala velik zalogaj, katerega je, poleg same izvedbe v soboto, 3. februarja 2024, spremljalo predvsem veliko priprav, med njimi tudi fizično in časovno zahtevno postavljanje smeri.
Brežiška velikanka je tokrat gostila skoraj 300 mladih plezalcev od letnika 2015 do 2008 – od kategorije starejših cicibanov_nk (U10) do kadetov_inj (U16). Izjemno razveseljivo je, da smo poleg trideseterice, ki je skrbela za izvedbo tekmovanja, po dolgem času angažirali tudi dobro trideseterico (32!) otrok, ki je nastopila na domači tekmi. Nekateri so pokazali odlično formo in bogate izkušnje, spet drugi so se s tekmovanjem soočili prvič, a vseeno brez izjeme odlično prebili led.
Pri cicibankah letnik 2014 in 2015 so svojo premiero na tekmovanjih doživele Nina Tovornik, Sanja Pavlič, Maša Deržič, Ajda Hriberšek, Hana Miklavčič, Neža Češnjevar, Ana Pečnik, Emanuela Drofenik in Sara Kostanjšek. Deveterica deklet se je uvrstila med 33. in 39. mestom v zelo številčni konkurenci. Velika in previsna stena jim je nagnala nekaj strahu v kosti, a verjamemo, da jih bo to le okrepilo. Pri fantih iste starosti je brežiškemu previsju odlično kljuboval Žan Fiorelli, ki ima za seboj že nekaj nastopov, kar se je videlo tudi v dovršenem in tekočem plezanju; tekmovanje je zaključil na 10. mestu.
Pri cicibankah letnik 2013 se je najbolje izkazala Žanova sestra Lea Fiorelli, prav tako že izkušena tekmovalka. Mojstrski nastop je končala na 23. mestu. Za njo se je na svojem prvem tekmovanju na 30. mesto uvrstila Ajda Sotelšek, krstni nastop so doživele tudi Lara Ogorelc, Pika Petrovič, Žana Mežič in Petja Mercina, ki so si v številčni konkurenci cicibank razdelile 33. mesto. Pri fantih iste starosti imamo Brežičani zares vročega aduta, Nejca Krulca, ki je navdušil s 4. mestom; Jonatan Pišljar je bil 13.
Pri mlajših deklicah letnik 2011 je naše barve zastopal šopek nadebudnih plezalk, med katerimi je v obeh smereh najviše splezala Zoja Moškon s 17. mestom, Tija Božičnik je bila 25., Sandra Žagar 27., Hana Gorenc pa 29. Pri mlajših dečkih letnik 2012 smo imeli dva odlična predstavnika: Miha Pšeničnik je končal na 8. mestu, Marcel Škoberne pa na 11.; v drugi smeri sta prišla zares visoko v steni. Leto starejši pa je že izkušeni Bor Klenovšek, ki je svoje nastope v kategoriji dečkov letnik 2011 z zelo dobrim plezanjem sklenil na 8. mestu.
Pri starejših deklicah (letnik 2009) sta nas z nastopi navdušili Katja Mešiček in Vita Omerzu. Obe sta plezali zelo borbeno in vztrajali proti robu dolgega previsa brežiške velikanke; na koncu je bila Katja v ostri konkurenci 5., Vita pa 7. Sočasno so, že krepko v večernem terminu, plezali tudi kadetinje in kadeti z močno posavsko noto; prekaljena tekmovalka Eva Sluga je priplezala na 7. mesto, Vita Gorenc je bila 12., Pina Rožman pa 14. Pri kadetih sta bila, oba močna in izdelana tekmovalca, Miha Petrišič 6. in Sven Klenovšek 8. Smeri so bile v starejših kategorijah že pravi preizkus spretnosti, moči in vzdržljivosti, zato smo bili gledalci nad prikazanim navdušeni.
Skoraj 1000 ljudi se je v soboto zvrstilo na odlično organizirani prireditvi, ki bi jo mnogo teže izvedli brez naših zvestih sponzorjev in donatorjev: HESS d.o.o., Lastinski PAK, založba Primus, Višinska baza, Kibuba, Papiroti. Več organizacij nam je pomagalo z materialnimi sredstvi, ki so ob izvedbi prireditve nepogrešljiva: ZPTM Brežice, KD Krško, Zavod KNOF, Občina Brežice, Klub sinhronega plavanja Krško, naš Štromi je poskrbel za ozvočenje, nahranila nas je Huda. Veseli in hvaležni smo za takšne partnerje in verjamemo, da s svojim delom izkazujemo zaupanje vseh, ki nas podpirate.
Vzhodna liga se nadaljuje marca v Trbovljah, do zaključka v maju pa čaka naše mlade še šest tekem – gre namreč za največ tekmovanj v koledarju lige do sedaj. Želimo jim, da na tekmovanjih pokažejo kar največ svojega znanja in sposobnosti, predvsem pa se vračajo z izkušnjami in prijateljstvi, ki so pomembnejši od rezultata in jih ne more nadomestiti nobena druga stvar.
Leto se je pri nas začelo kar pestro, saj se je z novim letom pričela tudi nova tekmovalna sezona za naše pridne plezalce. V soboto, 13. 1. 204 je novoustanovljeni klub PK Friksn organiziral 1. tekmo letošnje Vzhodne lige. Tekma je bila balvanska, udeležilo se je je 310 tekmovalcev.
Seveda ni manjkalo predstavnikov našega kluba. Tekme se je udeležilo vseh 12 perspektivnih plezalcev, ki se tekem udeležujejo redno. Seveda imamo željo, da te številke v prihodnje povečamo. Že na prvo težavnostno tekmo, ki jo organiziramo mi, je plan, da pošljemo nekje 30 otrok, za katere želimo, da okrepijo perspektivne in tekmovalne vrste znotraj kluba.
Letos je na Vzhodni ligi kar nekaj novosti. Prva je ta, da nimamo več kategorije mlajših cicibanov in 8-letniki na Vzhodni ligi trenutno ne tekmujejo. Druga sprememba je, da ni več razširjene skupine kadetov. Ena večjih sprememb pa je, da so rezultati in podelitve vedno samo v absolutni kategoriji, tako da tekmovalci z A ali DP licenco več ne izključujejo in ni dvojnih podelitev.
Pa da se vrnemo nazaj na prvo tekmo. Dan so otvorili najmlajši, stari med 9 in 11 let. V tej skupini smo imeli 3 predstavnike. Žan Fiorelli, ki je s tekmovanji začel v lanskem letu, Nejc Krulec, ki je zadnje leto med cicibani, in Lea Fiorelli, ki je naša novinka v tej kategoriji. Po prvih nekaj živčnih poskusih in bolderjih so se otroci sprostili, in plezanje je steklo.
Nejc je preplezal 7 balvanov, žal pa je zaradi napake pri vnosu in moje napake, da tega nisem pravočasno opazil, ostal brez enega vrha v uradnih rezultatih. Tako da je na koncu namesto 7. mesta v absolutni kategoriji zasedel 11. mesto. Žan je prvič nastopil v kategoriji, kjer se mu beležijo rezultati, in je s 4. preplezanimi balvani osvojil 15. mesto, kar je super popotnica za naprej. V zelo močni konkurenci punc je Lea s petimi preplezanimi balvani zasedla 30. mesto.
Pri mlajših dečkih in deklicah so plezali 4-je. To so bili Bor Klenovšek, Zoja Moškon, Lana Lubđina in Miha Pšeničnik. Zoja je imela v tekmovalnem smislu slab dan, saj ji je zmanjkalo nekaj pozornosti pri kar nekaj balvanih in jih je zaključila pred vrhom. Tudi take tekme se zgodijo, pomembno je, da se iz celotne zadeve nekaj naučimo, kar ne dvomim, da se Zoja je. Vseeno je dosegla 3 vrhove in končno 19. mesto. Lana je plezala dobro in se spoprijela z začetno nervozo. Preplezala je 4 balvane in zasedla 13. mesto v svoji kategoriji. Veliko presenečenje je pripravil Miha Pšeničnik, ki je preplezal balvan, katerega ni uspelo preplezati velikim v njegovi kategoriji. Na koncu je s strimi vrhovi in šestimi bonusi zasedel odlično 4. mesto. Kategorijo je Bor, ki bi mu skoraj lahko rekli veteran, saj se tekem Vzhodne lige udeležuje že dalj časa. Plezal je odlično, pokazal je malo več zbranosti kot na nekaterih treningih, kar je vzpodbudno. Preplezal je 6 balvanov, pri nekaterih pa je bil tudi blizu. Na koncu si je priplezal 4. mesto in mu ni veliko zmanjkalo, da bi stopil na zmagovalni oder.
Dan so zaključili najstarejši tekmovalci, tu smo imeli tokrat 5 predstavnikov. Balvani v zadnji rundi so bili kar malo zasoljeni, bi lahko rekli. Pri nekaterih pa se je naredila taka gneča, da si za en poskus čakal kar 25-30 min. Vita Omerzu, Katja Mešiček in Sven Klenovšek so osvojili dva vrha. Vita in Katja sta zasedli 11. mesto v kategoriji starejših deklic in sta si ga delili s kar nekaj tekmovalkami. Sven pa je zasedel 14. mesto pri kadetih. Eva Sluga je uspešno demonstrirala plezanje platk (tako imenovani slab, stena nagnjena rahlo na notr) ji je prinesel tretji vrh in 8. mesto v kategoriji kadetinj. Atraktivno predstavo je na steni pripravil tudi Miha Petrišič, ki je imel tudi kanček smole, predvsem zaradi gneče pred nekaterimi balvani, in je na koncu preplezal 4 balvane, v vsaj treh pa je imel še zelo dobre šanse, da bi dosegel vrh. Na koncu si je s štirimi vrhovi pri kadetih priplezal 10. mesto.
Trenerji smo z razpletom zadovoljni, led prve tekme v sezoni je prebit, sedaj pa nadaljujemo s pripravami na domačo tekmo. :)
Po letu premora bomo v soboto, 3.2.2024, v okviru domačega kluba PAK in ŠPO Brežice organizirali 3. plezalno tekmo V lige 2024. V brežiški dvorani se bo plezalni dogodek odvijal od 9:00-19:00. Tokrat po 11stih letih ponovno v težavnosti. Pričakujemo veliko otrok in staršev ter seveda obiskovalcev. Za dobro organizacijo in vzdušje na dan tekmovanja bo skrbelo 30 prostovoljcev, članov kluba.
Kar pa nas veseli, da bodo tekmovalne smeri opremljene z novimi oprimki. Novo preobleko pa bo dobila brežiška velikanke v celoti, saj bodo po nekaj letih naši fantje, opremili steno z novimi smermi. Člani in otroci prenovo komaj čakamo.
Vabljeni torej, da se nam v soboto preko dneva pridružite in doživite plezalni dan, poln otrok, skupaj z nami.
URNIK:
09:00 st. cicibani M (2015 / 2014) in st. cicibanke M (2015 / 2014) ter ml. dečki M (2012) in ml. deklice M (2012)
13:00 st. cicibani S (2013) in st. cicibanke S (2013) ter ml. dečki S (2011) in ml. deklice S (2011) ̶ vsaka kat. v svoji smeri
16:00 st. dečki M (2010), za njimi v isti smeri štartajo st. dečki S (2009) st. deklice M (2010), za njimi v isti smeri štartajo st. deklice S (2009)
16:00 kadeti (2008 / 2007) in kadetinje (2008 / 2007)
V Slovenski Bistrici je 27. 1. 2024 potekala tekma Vzhodne lige v balvanih. Tekmo je zaznamovalo veliko število otrok in gledalcev. Postavljalci so pripravili lepe balvane z ravno pravšnjim težavnostnim razponom, tako da so rezultati lepo odslikavali stopnje mojstrstva. Naši tekmovalci so večinoma dosegali uvrstitve nekje v zlati sredini, nekateri pa so posegli po še višjih mestih.
Nejc Krulec (7.) ter Žan (12.) in Lea Fiorelli (27.) so se med starejšimi cicibani dobro odrezali, zlasti je navdušil Nejc, ki je z 8 vrhovi in 10 bonusi dosegel 7. mesto absolutno oz. 4 mesto med B-licencami.
Med mlajšimi deklicami in dečki so tekmovali Bor Klenovšek (12.), Zoja Moškon (19.), Miha Pšeničnik(11.) in Lana Lubšina, ki je z lepim tehničnim plezanjem dosegla 10. mesto oz. 5. mesto med B-licencami.
V združeni kategoriji starejši deklic/dečkov in kadetinj/kadetov so se za vrhove in bonuse borili Eva Sluga (16.), Miha Petrišič (6.), Katja Mešiček (12.), Vita Omerzu (17) in Sven Klenovšek (12). V tej kategoriji so bili balvani že zelo zahtevne, veliko preglavic sta, ne samo našim tekmovalcem, povzročala dva balvana, ki bi ju lahko uvrstili bolj v t.i. parkour. S preostalimi osmimi se je zelo bojevito in uspešno spopadel zlasti Miha, ki je dosegel 7 vrhov in 8 bonusov, kar ga je pripeljalo na 6. mesto absolutno oz. kar 3. mesto med B-licencami."
V že tako tekmovalno pestrem januarju, je 24. in 25. januarja potekala srednješolska tekma v športnem plezanju.
Tekmuje se v težavnosti, tekma pa je razdeljena v 2 dni, saj en dan plezajo srednješolci z licenco, drug dan pa nelicencirani. Naši tekmovalci so se tekme udeležili 25. januarja. Klubskih prestavnikov je bilo vse skupaj 5.; Sven Klenovšek, Miha Petrišič, Jure Knez, Eva Sluga in Vita Gorenc. Tokrat sicer niso zastopali klubskih barv kot na ostalih tekmah, ampak so zastopali barve svojih šol. Tekmovanje poteka v dveh rundah, najprej so na sporedu kvalifikacije, kjer vsi tekmovalci plezajo 1 smer, nato pa najboljši 4-je nastopijo še v finalu. V preteklosti se večkrat naši tekmovalci teh tekem niso udeležili, v prihodnje pa se bomo potrudili, da se bodo teh tekem udeleževali redno.
Razdeljeni so bili v 2 kategoriji, mlajši dijaki/dijakinje in starejši dijaki/dijakinje. Pri mlajših dijakin in dijakinjah so plezali Sven, Miha, Eva in Vita, pri starejših pa je tekmoval Jure. Punce so se dobro obrezale, na koncu je Eva zasedla 19 mesto, Vita pa se je uvrstila na 28 mesto. Sven in Miha, pa sta pri mlajših dijakih plezala odlično, Sven je zasedel odlično 7. mesto, Miha pa se je s 3. mestom po kvalifikacijah uvrstil v finale, kjer je po manjši napaki plezanje zaključil pri višini 22+ in na koncu zasedel 4. mesto in za las zgrešil stopničke. Naš edini predstavnik pri starejših dijakih je bil Jure, sam se po težavah s hrbtom in kar nekaj časa brez treningov vrača v formo, plezal je dobro, sam pravi da je bil malo nervozen tako da bi verjetno lahko stisnil še kakšen gib več a vseeno je priplezal blizu finalne platke, na koncu pa zasedel 17. mesto.
Vabilo na skupno turo - izobraževanje v zimski tehniki
Dvodnevno skupno turo bomo izvedli v soboto in nedeljo 10 in 11 februarja, kjer bo prvi dan namenjen urjenju zimske tehnike, naslednji dan pa plezanje oziroma hoja po okoliških vršacih. Tura bo prilagojena znanju in sposobnostim udeležencev.
Skupna tura se bo odvijala na področju Zelenice. Hrana in prenočišče pa v Koči na Izviru Završnice.
Za ostale informacije in prijave na tel: 041359879 Matej. Rok za prijavo do 28. 1.
Plezalno druženje in kasneje ob zakuski pogovor s trenerji in vaditelji PAK? Zakaj pa ne? Ideja, ki je bila v decembru neuresničljiv projekt. Prvi vikend v januarju pa še kako živ: srečanja se nas je udeležilo 16 pridnih, ki ustvarjamo vzdušje in delimo športno plezalno znanje med mlade in starejše, plezanja željne Posavce. Družbo pa so nam delali družinski člani in plezalni prijatelji.
Obiskali smo plezalni center v Slovenski Bistrici, ki je bil deževnemu dnevu primerno nabito poln. Vendar veličina objekta presega še tako množico ljudi, da smo se, nekateri tudi s plezanjem na veliki plezalni površini - steni zunaj objekta, zelo naplezali. Ob vsem pa še naklepetali med sabo in s prijatelji drugih klubov in s starimi soplezalci, sotekmovalci. Lovska koča, picerija Gams in super kelnarji, so nam napolnili želodčke. Ob prijetnem klepetu še med vožnjo domov, vsi v pričakovanju novih vadb, smo sproščeno in ob razbolelih mišicah, lahko samo počivali v nedeljskem dežju.
V soboto 23 decembra se nas je za kombi Pakovcev odpravilo plezat v ledno jamo na Stojni, ki je prava posebnost na Kočevskem, saj se na višini 870 m nahaja brezno s stalnim ledom. Led se nahaja šele v globini 50 m, zato je potrebno do njega sestopiti po zelo strmi poti, ki je bila nekoč urejena za obiskovalce, sedaj pa je globel dostopna samo z posebno opremo.
Tam leži 20 x 30 m velika ledena ploskev, imenovana tudi »ledeno jezero«, ki predstavlja vrh ledenega čoka, ki se spušča nadaljnih 30m v globino.
Na tej ploskvi, ki je v zadnjem času prekrita predvsem z kamenjem in odpadnim lesom, si uredimo varovališča za spust in plezanje po ledu.
Oblika ledu je ponekod tudi previsna, zato se lahko pri plezanju dobro »našutamo « tudi zaradi varovanja od zgoraj, saj to omogoča nekaj več drznosti, kot pri običajnem plezanju v ledu.
Obisk lednje jame nam je bil dober trening za prihajajočo ledno sezono. Tisti, ki smo bili v jami že večkrat, pa smo žalostno ugotovili, da tudi tukaj led počasi izginja, saj ga ogrožajo čedalje višje temperature.
Na tradicionalnem plezalnem srečanju PAK in ŠPO Brežice za OŠ se je tokrat v dvorani OŠ Brestanica zbralo okoli 80 otrok do 6.razreda.
Preizkusili so se v spretnostnem poligonu plezalnih navez, exathlonu, poligončku za najmlajše in seveda plezanju. Na koncu so se na steni otrokom pridružili starši, ki jih je premagala radovednost in želja, preizkusiti se v športnem plezanju. Ostali so se odžejali in posladkali z domačimi in slanimi dobrotami. Skupaj pa navijali in spodbujali vs ena parketu.
Vse pa ta dan ne bi uspelo brez klubskih vaditeljev in trenerjev: Sandre, Ambroža, Jureta, Bojana, Roka, Aljaža, Matica, Katje, Mie, Tomaža, Tanje, Petra, Julite in stalnice: Tomija z odličnim ozvočenjem.
V soboto, 16.12.2023 se je začela NLP liga in prva tekma je potekala v plezalnem centru Balvanija v Ljubljani. NLP liga je liga namenjena rekreativnim plezalcem predvsem z namenom, da se plezalci med seboj podružimo in v prijateljskem duhu pomerimo moči. Kljub temu, da je tekma rekreativna ponuja obilico težkih balvanov, konkurenca je izjemno močna in dober trening je zagotovljen. Tekma je potekala v dveh dneh, in sicer v soboto so plezali odrasli (od 14. leta naprej), v nedeljo pa otroci.
Sobotne tekme se je udeležilo 5 plezalcev iz PAK-a: Miha, Vita, Sven, Eva in jaz (Aljaž). Plezali smo na popoldanski rundi, katera se je začela ob 14:00. Postavljenih je bilo 30 balvanov in težavnost teh se je stopnjevala (1 najlažji, 30 najtežji). Časa za plezanje je bilo ogromno in sicer 4,5 ure. Rezultate si vsak tekmovalec vpisuje sam in za vsak preplezan balvan plezalec dobi točke. NLP liga ima poseben točkovalni sistem, a na kratko, cilj je preplezati čim več balvanov v prvem poskusu, saj je tekmovalec za flash (balvan preplezan v prvem poskusu) nagrajen z bonus točkami. Vsi smo se najprej ogreli, nato začeli na lažjih balvanih in napredovali proti težjim. Naši tekmovalci so pokazali veliko truda in vztrajnosti, ter uspeli preplezati lepo število balvanov. Vsi skupaj smo plezali povsem do konca in na koncu popolnoma izmučeni, a dobre volje počakali še na žreb nagrad. Pri žrebu nagrad smo imeli srečo, saj smo prejeli kar dve nagradi. Po žrebu je sledilo še finale, v katerega se uvrsti 5 najboljših plezalcev iz posamezne kategorije. Žal se ni nikomur od nas uspelo prebiti v finale (sam sem bil povsem blizu), a so mi na koncu pošle moči za še en vrh, ki bi ga potreboval za preboj v finale.
Podobna zgodba se je odvijala v nedeljo, ko so tekmovali mlajši tekmovalci. Tekma za njih se je pričela ob 15:00, udeležili pa so se je Miha, Lana, Zoja, Nejc in Bor. Format je bil isti, postavljenih je bilo 30 balvanov različnih težavnosti, časa pa nekoliko manj kot pri starejših, tako da je bilo kar pestro. Otroci so prvič tekmovali na takšnem formatu tekme, predvsem kjer vzponi v prvo prinesejo veliko dodatnih točk. Plezali so super, včasih zmanjka kanček neodločnosti prvi prvih poizkusih, ampak zato smo na teh tekmah, da delamo na takšnih stvareh. Prav tako se je nadaljevala sreča naših članov pri srečelovu, saj je bila Zoja žrebana za glavno nagrado, to pa so plezalniki La sportiva!
Nad tekmo smo bili vsi navdušeni in zadovoljni z rezultati in komaj čakamo na naslednjo.
Januarja vsako leto (oz. že od 15.12.2023 naprej) lahko preko našega kluba obnovite članstvo ali se na novo včlanite v krovno organizacijo Planinsko zvezo Slovenije (PZS).
Člani PZS so zavarovani pri Zavarovalnici Generali d.d. Zavarovanje zajema nezgodno zavarovanje, zavarovanje stroškov reševanja v tujini s 24-urno asistenco in zdravstveno asistenco za tujino ter zavarovanje zasebne odgovornosti.
Ker se je v preteklosti izkazalo kot problematično prevzemanje znamkic, smo se za letošnje leto odločili, da bi bil primaren način obnovitve ali nove sklenitve članstva preko PZS-jeve spletne strani. Tu se nahajajo tudi kratka navodila za izvedbo spletne včlanitve. V kolikor sklepate članstvo prvič, bodite pozorni, da izberete društvo: Posavski Alpinistični klub. Postopek je hiter in enostaven, znamkico pa po pošti prejmete direktno na vaš naslov. Potrebujete zgolj kartico za plačilo preko spleta ali pa paypal račun.
V kolikor kdo potrebuje pomoč, pri spletni prijavi me lahko pokliče, ali pa se dogovorimo in vam pomagam pri izvedbi spletne prijave ob kakšni kavi. :)
Seveda pa v primeru, da spletnega naročila ne morete izvesti, še vedno ostaja opcija, da članarino poravnate na klubski TRR kot prejšnja leta, več spodaj.
Če se prvič včlanjate v PZS preko našega kluba, morate ob prijavi nujno izpolniti tudi pristopno izjavo PZS in jo skenirano (NE fotografirano!) poslati na info@pak.si ali original na naslov: Ambrož Novak, Cesta 4. julija 48, 8270 Krško. Ob včlanitvi prejmete tudi novo izkaznico (kartico), ki stane dodatna 2 EUR.
Podatki za nakazilo:
Namen nakazila:
Članarina PZS - Ime in Priimek
Koda namena:
OTHR
Znesek nakazila:
Glede na vrsto članstva.
Prejemnik nakazila:
Posavski alpinistični klub, Cesta krških žrtev 105,
8270 Krško
IBAN:
SI56 6100 0001 9432 357 (DH d.d.)
Sklic:
SI00 2024-566
Če nakazujete za družino, se poslužite namena: Članarina PZS - Družina Priimek. Da bomo lažje vedeli, kdo vse sestavlja vašo družino, sporočite podrobnosti na info@pak.si. Vrednost nakazila si preračunajte sami - upoštevajte tudi družinske popuste(vrste članstva). Izkaznica (kartica) za nove člane stane dodatna 2 EUR.
Opozoriti velja, da je za tiste, ki se gibljete tudi po tujih gorah, zelo priporočljiva A članarina (za alpiniste in strokovni kader z licenco praktično obvezna).
Znamkice lahko prevzamete na naslovu: Cesta 4. julija 48, Krško (prej pokličite na 051 387 799 - Ambrož) ali drugje po dogovoru.
Naslednjo soboto (23.12.) bo izvedena tura v ledeno jamo na Stojni - Kočevje. Vsi, ki bi radi potrenirali na ledu, se mi prosim javite. 041359879 - Matej
Točen odhod še dorečemo.
Še zanimivo branje
Ledena jama je kraška jama ali brezno s stalnim ledom. Led nastaja v posebnih mikroklimatskih razmerah, ki omogočajo možno podhladitev v zimski polovici leta in nizke temperature preko poletja (t.i. jezera hladnega zraka). Glavni vir ledu je prenikla voda (deževnica), ki v ledenih jamah zaradi temperature pod 0 °C zmrzuje.. Če je ledna ploskev odprta proti jugu in občasno osvetljena, prispeva k ohranjanju ledu tudi visok gozd.
V slovenskih klimatskih razmerah se ledene jame začnejo običajno pojavljati na višini okoli 1000 m. Le 10 % ledenih jam od več kot 150 se jih nahaja pod to mejo. Mednje, med najbolj poznane in najmogočnejše ledene jame se uvršča Ledena jama na Stojni, ki se v katastru jam pojavlja pod njenim prvim imenom, in sicer Ledena jama v Fridrihštajnskem gozdu.
Vhod v Ledeno jamo na Stojni leži na nadmorski višini 870 m. Severna stena je povsem vertikalna oz. celo previsna, medtem ko dostop z južne smeri omogoča položnejši žleb. Ker je jama izrazito odprta z južne strani in zato osvetljena v večjo globino, se led nahaja šele v globini 50 m. Tam leži 20 x 30 m velika ledena ploskev, imenovana tudi »ledeno jezero«, ki predstavlja vrh ledenega čoka in je zlasti spomladi polna ledenega okrasja. Iz stenskih razpok še dolgo v pomlad visijo ledeni slapovi. Zaradi taljenja ledu na stiku s steno se jama nadaljuje v globino ob vzhodni in zahodni razpoki – jamarji so med ledom in skalnato steno ob zahodni poči preko vmesne dvoranice prišli najgloblje – do globine 105 m pod vhodom. Količina ledu v jami je ocenjena na 30 tisoč m3, ki pa se zaradi klimatskih sprememb (segrevanje ozračja, razporeditev padavin, manj snežnih dni) hitro manjša. Ledena jama je včasih služila za turistične namene in kot naravni hladilnik. Zaradi hitrega taljenja ledu (5 m v zadnjih 20 letih) je lesena infrastruktura uničena, vstop do ledenega jezera pa brez tehnične opreme izredno nevaren. Zaradi globalnih klimatskih sprememb je pričakovati nadaljnje taljenje ledu, ki pa se bo z globino nekoliko upočasnilo.
Ledena jama na Stojni je vpisana tudi v Inventarju najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, v knjigi Sto naravnih znamenitosti Slovenije in drugi literaturi
Že v prvem gozdnogospodarskem načrtu iz leta 1892 je zapisano, naj se v okolici Ledene jame drevje ne seka. Danes je to območje zavarovano kot gozdni rezervat Ledena jama. Gozdni rezervat leži na platoju pogorja Stojne, jugozahodno od Mestnega vrha, v gozdnem oddelku 69 c. Obsega jelovo – bukove gozdove s površino 14,79 ha. Prvotno je bilo z odločbo Skupščine občine Kočevje že leta 1976 izločeno iz gospodarjenja 2,00 ha gozdov okolici jame. Leta 1993 smo gozdarji območje rezervata razširili predvsem z namenom ohraniti klimatske razmere, ki zmanjšujejo taljenje ledu v jami ter obenem zavarovati naravne znamenitosti kot so Kraljevi studenec, ostenja in kraške jame
Tekmovalci pridno trenirajo, nabirajo kilometrino in izkušnje tudi v raznih plezalnih centrih. Tokrat
smo se odločili, da obiščemo balvanski plezalni center Balvanija. Kmalu se začnejo tekme NLP-lige in
izbira, da obiščemo Balvanijo temelji na tem, da prva tekma lige poteka ravno tam. Tekmovalci so
imeli tako odlično priložnost videti, kako izgleda plezalni center in se malo seznaniti z njihovimi
oprimki.
Dne 02.12.2023 smo se s kombijem odpravili v Ljubljano na tako rekoč priprave pred tekmo. Treninga
se je udeležilo 9 tekmovalcev: Nejc, Eva, Miha, Sven, Katja, Vita, Zoja in kot prvič sta se nam pridružila
Lea in Žan. Spremljala sva jih jaz (Aljaž) in Ambrož. Trening je potekal v dopoldanskih urah in na srečo
kljub ne najlepšemu vremenu ni bilo prevelike gneče. Balvanija spada med prve balvanske plezalne
centre pri nas in kljub svoji majhnosti ponuja ogromno balvanskih problemov in dobre možnosti za
kvaliteten trening. Najdemo lahko veliko različnih stilov balvanov, vse od plezanja po krimpih (po
malih oprimkih), do tekmovalnega stila balvanskih problemov in slab-ov (stena nagnjena navznoter).
Tekmovalci so z veliko vnemo poskušali preplezati kar se da veliko balvanov in po nekaj urah plezanja
smo bili že vsi pošteno utrujeni in brez kože na blazinicah. Za konec smo se že pošteno lačni odpravili
še v BTC, da nekaj pojemo in nato nazaj proti Posavju.
Spodaj si lahko ogledate nekaj fotografij iz treninga.
Pa je le napočil čas, da smo se tudi mi z našimi tekmovalci zapeljali do Slovenske Bistrice in pofirbcali kako izgleda največji plezalni center v Sloveniji. Ja res je velik :D Tudi tokrat smo se v duhu prihajajoče NLP lige in balvanskega začetka Vzhodne lige sfokusirali na balvanski del centra, a naš naslednji obisk bo sigurno namenjen plezanju na štrik, če bo vreme dopuščalo kar na zunanji steni, katera že po izgledu deluje, da je namenjena tekmovalcem in tekmam.
No pa da povemo kako je izgledal trening v soboto 18.11.2023. Tokrat se ga je udeležilo samo 6 tekmovalcev, saj so imeli ostali druge obveznosti, pa nič zato. Trenirala sta oba Mihata, Vita, Katja, Lana in Sven. Spremljala sva jih seveda jaz (Ambrož) in Aljaž. Standardno za zadnja dva meseca treninga je predvsem spoznavanje novih lokacij, oprimkov itd. Moram povedati, da bistriški plezalni center ponuja zanimivo paleto oprimkov, nekatere sva prvič videla tudi midva z Aljažem, tako da je bil trening kar zanimiv, hitro pa nam je pobiralo kožo, saj novi oprimki in dinamični gibi niso najbolj prijetna kombinacija. Po nekaj urah treninga na različnih naklonih, smo zadnji del, ko so prsti in blazinice že konkretno pekli, fokus preusmerili na plezavnje v slab-u (stena, ki je rahlo nangnjena na vznoter). A kar hitro so nam tudi tu začele pojenjati moči, in trening smo zaključili prijetno utrujeni.
Se že veselimo naslednjega obiska centra, nekaj slikic pa lahko pogledate spodaj.
23.11.2023 |
Matej Zorko,
16.11.2023,
0 fotk |
Splošno |
Obvestila
Tokrat vas bi povabil na četrtkova druženja oziroma farajn, kjer se bomo, kot je to dobra stara navada, podružili in predebatirali aktualne dogotke na klubu, pokazali slike iz naših plezarij in se tako ali drugače imeli fajn. Dobimo se naslednji četrtek, 23.11. ob 19:00 uri v prostorih kluba. Vabljeni. Vaš načelnik.
Začetna dva meseca treningov sta se hitro odvila in že so bile tu prve šolske počitnice. Seveda ta-zagreti plezalci tudi med počitnicami ne morejo brez plezanja, tako da smo v tednu počitnic izvedli 3 treninge. Enega v MC Krško in dva v drugih balvanskih centrih.
Prvi je bil izpeljan v Frikšnu Novo mesto v nedeljo 29.10.2023, tam smo izvedli mini simualcijo balvanske tekme vzhodne lige. Vsem navzočim, to so bili; Bor, Sven, Jure, Katja, Vita, Miha in Eva, smo izbrali 10 balvanov, za katere so imeli po 5 poskusov za uspešen vzpon. Seveda za začetek nekaj lažjih, nato pa se je težavnost stopnjevala. Na splošno so se otroci odlezali dobro, tu pa tam komu zmanjka malo koncentracije pri prvih poizkusi in po nepotrebnem zapravi energijo, saj mora ponovno vstopiti v balvan.
Po končani simulaciji, smo nadaljevali s plezanjem težjih balvanov, nekateri so probali preplezati te, ki jih med simulacijo niso, drugi pa so napadli povsem nove balvane. Trening se je zakčljučil po 3h, 4ih urah plezanja, ko so bile blazince na prstih že kar boge in tu pa tam se je našel kakšen odprt žulj.
Že naslednji vikend, v soboto 4.11.2023 pa smo splejali nov trening v balvanskem centru, tokrat pri sosedih, Hive bouldering Zagreb. To je na sveže odprt ogromen balvanski center, ki ponuja količinsko res veliko balvanov. Tokrat se je treninga udeležilo 9 perspektivcev, Bor, Sven, Jure, Katja, Vita, Eva, Nejc in Miha 2(Petrišič in Pšeničnik). Izvedli smo kar klasičen tip treninga (za novo lokacijo), to pa je poizkusiti čim več novih balvanov, na vseh nakloninah, prav tako spoznati nove oprimke in seveda čim več balvanov prebrati in preplezati v čim manj poizkusih. Punce so uživale v vertikalnih stenah in slab-ih (stena ki je rahlo nagnjena navznoter), tu je predvsem potrebno biti potrpežljiv in gibljiv. :) Potrebno je dodati, da so se tudi fantje izkazali na takšnih balvanih, več časa pa mislim, da so namenili predvsem balvanom, ki so bili v malo bolj previsnih stenah. :)
Spodaj si lahko ogledate nekaj fotografij iz obeh treningov.
Zakorakali smo že v drugi mesec letošnjih treningov perspektivne skupine in s tem je bil čas za naslednji trening na tujih stenah.
V soboto, 14.10.2023, smo se na sončno sobotno dopoldne zbrali v Krškem s planom, da obiščemo plezalni center Boulder Zona v Zagrebu. Del ekipe smo pobrali še v Brežicah in se nato v polni postavi odpravili proti Zagrebu. Ob prihodu nas je presenetil odpiralni čas, saj se ni ujemal z navedenim na spletu, kar je pomenilo, da smo bili uro prehitri. Čas je tako hitreje minil ob dobri kavici in klepetu in ob dvanajstih smo končno pričeli s treningom. Najprej so se otroci dobro ogreli, naredili vaje za aktivacijo ter vaje za moč. Nato je sledil glavni del treninga, plezanje. Plezalni center je velik in ponuja obilico zanimivih balvanov. Otroci so navdušeno plezali balvane, inštruktorja pa sva dajala uporabne nasvete glede reševanja balvanskih problemov. Po štirih urah treninga so že pojenjale moči in sledil je povratek domov. Otroci so uživali, pridobili še več plezalske kilometrine ter že nestrpno pričakujejo naslednji trening.
Tokrat smo si izbrale lokacijo Kvarner, Krk. Malo spremembe ne škodi. Vreme je bilo res noro dobro, plezarija zato padla zraven idealno. Smo se naplezale, naklepetale, dobro voljo domov pripeljale. Celotno poročilo pa itak v Romini pesmici.
Kombi smo napolnile: Nina Tomšič, Maja Blaznik, Sandra Voglar, Jerca Miklič, Haidi Škrabar, Tanja Sotelšek, Julita Hribar, Darja Sedaj, Romana Tomšič
10ka
Desetič babji vikend izpeljale,
opala, kar na Krk se odpeljale...
Kombi, avto?, gasa gremo,
da naspimo se in pa najemo...
Spet samo o hrani,pijači se menile,
in pač kakšno majčko bi si naredile...
V kombiju pa tuk smo spet čvekale,
da skor mim Krka se peljale...
Zvečer narezale in malček spile,
dolgo v noč smo se gostile..
Vse tamlade na pojstlo šle so spat,
tastara pa na teraso zvezdice iskat..
Nakup stoletja - spalka je,
treba sprobat takoj jo je..
Zjutri vse zlamane od spanja,
tri kfete, pa nas že razganja...
Poplezavale cel ljubi dan,
sem pa tja čvekale kar v en dan...
Punce kuhajo, pečejo vsak dan,
zato ta vikend od kuhne daleč stran...
Pa smo na rivi oštarijo poiskale,
in se razvajati prav rade dale...
Drugi dan jajca in kufe,
da fotošuting zihr nam uspe...
Ena tuki, dve sta tam,
spelte babe se že na ta tobogan...
Na toboganu babe se afnamo,
saj vse foto poze že poznamo..
Plezalcem v plezališču blo je kar slabo,
ko devet bab pod steno je prišlo...
A za vsako našla se je smer,
da smo dale babe mir...
Ko koža na prstih malo zacveti,
je čas, da četica domov že odhiti...
Večina dremala je prav počas,
prva vrsta ropotala v en glas...
Me zadaj samo temo smo izbrale,
one spredaj vse temeljito opisale..
Lušno, fino fajn se imele,
večkrat na leto bi me to mele...
Japajade..
Vabimo vas na otvoritveno slovesnost PLEZALNEGA CENTRA SLOVENSKA BISTRICA, ki bo potekala v petek, 6. oktobra 2023 ob 19. uri. Na ta poseben dan bomo združili strast do plezanja s kulturo ter vam pripravili nepozabno doživetje.
Pripravili smo bogat in raznolik program:
Slavnostni nagovor in predstavitev plezalnega centra
Kulturni nastopi z živo glasbo ter plezalnimi in plesnimi točkami
Možnost ogleda naših vrhunskih plezalnih sten
Pogostitev
Lepo vabljeni in se vidimo na slavnostnem odprtju!
P.S.: Center bo za plezalce odprl svoja vrata 7.10. ob 9h uri. Vsi obiskovalci, ki se želite izogniti gneči na recepciji, se lahko že danes registrirate na naši spletni strani, kjer lahko tudi kupite vstopnice (po znižani predprodajni ceni z 10% popustom).
16. septembra je za nami dan, ko smo praznovali TRIDESET LET delovanja našega Posavskega alpinističnega kluba.
Kar spodobi se imeti za tolika leta prireditev. In smo jo. Kar v veliki dvorani KD Krško. Ob obujanju spominov, predstavitvi prelomnic in poti do ustanovitve kluba pri Faniki, gostilna Mirt, na Armeškem, 16. septembra 1993.
Besede so pripadale generalnemu sekretarju PZS Damjanu Omerzu, Gorazdu Pozveku, soustanovitelju PAK, ki je bil kar 18 let predsednik PAKa. ZA svoj nepozaben pečat in vloženo energijo, voljo in čas je prejel zlati častni znak PZS. Spodbudo in pohvalo ob delovanju je klubu izrekel tudi podžupan mestne občine Krško Janez Jože Olovec. Program in goste je premišljeno in spretno povezovala Klara Eva Kukovičič. Na odru so se ji tako poleg Pozveka pridružili še prvi predsednik Bojan Kurinčič, za očetom je ral ledino Nejc Pozvek kot tretji in Aleksandra voglar kot trenutna predsednica. Vsi so zanimivo in bogato odgovarjali na zastavljena vprašanja. Debata je bila ob prikazovanju plezalnih slik iz zgodovine zanimiva, čas je stekel kot bi mignil še ob pevsko glasbeni spremljavi izvrstne pevke Anje Kramar ob klavirski spremljevi Petra Ureka. Dve uri sta ob gostih, članih kluba in gorskih navdušencih res hitro minili. Po zaključeni prireditvi smo se odpravili še v predverje doma, kjer nas je prijazno in predvsem dobro pogostil aktiv kmečkih žena z okusnim sladko slanim pecivom. Ob čaši rujnega pa smo še zadebatirarali s plezalci, ki so pustili pečat tako na alpinističnem kot športnoplezalnem področju v Posavju. Res veliko se jih je prijazno odzvalo vabilu. Lepo je bilo videti toliko privržencev našega športa na kupu. Dogodek smo zabeležili tudi s fotografskim objektivom.
Za spomin in ponosen prikaz doseženega, smo izdali jubilejni klubski zbornik, Bilten ob 30 letnici. Urednik Nejc Pozvek je zbral slike, spomine, stare članke, v drugi polovico zbornika pa zbral tudi tekoče rezultate in zgodbe ter v navezi z lektorico in tudi mamo Danico imamo tokrat pred sabo zbrano samo klubske zgodbe in literatura na bogatih 125 straneh.
Zahvaljujemo se tudi družbi Hess za vsakoletno finančno podporo klubu kot tudi za prispevek pri izvedbi tokratne prireditve.
Tokratni cilj naše skupne ture je bil Barre des Ecrins, najvišji vrh v masivu Écrins in edini francoski štiritisočak, ki ne spada v masiv Mont Blanca. Za izhodišče smo si izbrali parkirišče Pré de Madame Carle, od koder smo se po ledeniku Glacier Blanc povzpeli do koče Refuge des Écrins na 3170 m. Tam smo prespali in se naslednji dan zgodaj zjutraj odpravili proti vrhu.
Žal nam je načrte prekrižal nov sneg, ki je onemogočil vzpon po ozkem grebenu do Barre des Ecrins, zato smo se zadovoljili z stranskim vrhom Dôme de neige des Écrins, ki je visok 4015 m. Ta vrh je lažje dostopen, saj ne zahteva plezanja po skali, ampak le hojo po snegu in ledu.
Naša tura je bila lepa in poučna izkušnja, ki nam je pokazala lepoto in divjino masiva Écrins. Posebnost vzpona je bil vsekakor ledenik, ki nas je spremljal večino poti. Zaradi razpok, ki so bile tokrat zaradi novega snega še nekoliko bolj nevarne, smo hodili v ledeniških navezah. Ledenik se je proti vrhu bohotil z ogromnimi snežnimi stenami, ki se verjetno vsake toliko časa premaknejo nekoliko nižje proti dolini. Seveda smo se nevarnim odsekom izogibali kolikor se je le dalo, na našo srečo pa zaradi dokaj hladnega vremena, nevarnosti podrtja ni bilo.
Na vrhu smo lahko opazovali tudi vrh Barre des Ecrins, ki je bil le 200m stran od nas, a nedosgljiv zaradi slabih razmer. Kljub temu smo bili zadovoljni z našim dosežkom in ponosni, da smo stopili na enega od alpskih štiritisočakov. Še isti dan smo se spustili nazaj do parkirišča in odpravili domov. Pica in pivo med potjo tudi tokrat ni manjkala
Udeleženci ture smo bili: Matej, Bojan, Peter, Matej B., Igor, Silvo, Romana, Andreja in Tanja
Začela se je nova sezona treningov za naše najmlajše in malo manj mlade :). V letošnjem duhu spremembn, kar se tiče vadb pri Posavskem alpinističnem klubu (PAK-u), smo si zadali cilj, da postopoma nadgradimo tudi delo s perspektivno in s časom, tekmovalno skupino. Seveda se te zadeve ne zgodijo čez noč, ampak cilji so začrtani, plan pa že v teku.
Tako smo že v petek 15.9.2023 opravili prvi trening izven posavskih sten, ta se je odvijal v Novem mestu, v Balvanskem centru Frikšn. To je bil zgolj prvi od mnogih treningov, ki jih bomo izpeljali na drugih lokacijah tekom leta. Sovpadal je z 2. rojstnim dnem Frikšna, tako da so otroci plezali po čisto sveže postavljenih balvanih in sodelovali v nagradnih igrah in plezali v nagradnih balvanih, za vrečko magnezija itd..
Spodaj si lahko pogledate nekaj utrinkov s tega treninga.
Vsi se že veselimo naslednjega podobnega treninga :)
01.10.2023 |
Martin Bedrač,
16.09.2023,
0 fotk |
Splošno |
Obvestila
Poletje gre počasi h koncu, dnevi se bodo začeli krajšat in kmalu postali še mrzli in mokri, tako da bodo spet aktualne postale klubske umetne stene.
S plačilom klubske članarine so člani upravičeni do plezanja na vseh klubskih umetnih stenah (OŠ Brestanica, MC Krško in ŠD Brežice) v točno določenih terminih (urniki).
S klubsko članarino se direktno podpre delovanje kluba. Namen članarine je tudi nabava opreme za klubske umetne stene, nabava materiala za opremljanje klubskih naravnih plezališč, za organizacijo in izvedbo tekmovanj v športnem plezanju ter za organizacijo in izvedbo klubskih dogodkov.
V klub se lahko včlanite tudi tisti, ki ne plezate, a bi vseeno želeli postati naši člani in tako podpreti naše delovanje. Hvaležni vam bomo.
Na izredni seji IO PAK, 12.09.2023, smo sprejeli naslednje vrste in višine klubske članarine za plezalno sezono 2023/24. Klubska članarina velja od oktobra 2023 do septembra 2024. Vse vrste članarin si lahko ogledate tukaj.
Kdor prvič plačuje klubsko članarino, mora izpolnit še klubsko pristopno izjavo in jo lastnoročno podpisati. Izpolnjeno pristopno izjavo skenirano pošljite na info@pak.si ali na naslov: Martin Bedrač, Cesta krških žrtev 48, 8270 Krško.
v ponedeljek, 25. septembra, ob 19. uri, v prostorih kluba (MC Krško) na pobudo IO kluba sklicujemo izredni zbor članov.
Predlagan dnevni red:
1. Uvodni pozdrav in ugotavljanje sklepčnosti.
2. Potrditev dnevnega reda in izvolitev delovnega predsedstva, ki ga predstavljajo predsednik, član in zapisnikar.
3. Volitve novih organov kluba.
Upam in želim si, da se vidimo v čim večjem številu.
Posavski alpinisitčni klub je bil ustanovljen 16. 9. 1993, torej skoraj natanko pred 30 leti. In na njegov rojstni dan, v soboto, 16. 9. 2023, bomo v Krškem praznovali to lepo obletnico in se spominjali preteklosti, gotovo pa tudi že sanjali prihodnost. Vabljeni, da se nam pridružite!
Dent Blanche je eden najlepših vrhov v Peninskih Alpah, ki privlači mnoge plezalce. Obstaja več možnih smeri za vzpon na Dent Blanche, vendar je najbolj priljubljen in najlažji vzpon čez južni greben ali Wandfluegrat. Ta smer je ocenjena kot AD, skala do IV, kombinirano, v snegu do 35 stopinj. Južni greben Dent Blanche je eden izmed alpskih biserov in bi moral biti na vrhu seznama želja vsakega plezalca
Za vzpon na Dent Blanche običajno potrebujemo dva dni: prvi dan se hodi do koče Cabane de la Dent Blanche (3.507 m), drugi dan pa se spleza in sestopi nazaj do izhodišča. Pot do koče traja običajno 5-7 ur, premaga 1700 metrov višinske razlike. Pot je slikovita in poteka mimo ledenikov in skalnatih pobočij. Koča stoji nad nizko naklonjenim, hitro umikajočim se ledenikom, ki ga je treba jemati resno v slabši vidljivosti. Čeprav je ledenik dokaj raven, ima nekaj lukenj, ki jih je treba previdno obiti.
Vzpon na vrh traja 3-6 ur, višinska razlika 850m. Skala na grebenu je zelo kvalitetna. Na poti je treba preplezati nekaj stolpov, ki lahko dosežejo IV stopnjo težavnosti. V sami smeri je najti fiksne vrvi in tudi železne palice za spuščanje oziroma varovanje. Proti vrhu nas čaka snežen greben, ki je lahko v pozni jeseni tudi kopen.
Kot vedno doslej, bi se na pot odpravili v petek popoldne (22.09.) do turističnega kraja Les Hauderes, kjer bi prenočili v kampu. Naslednji dan z avtom do 7 km oddaljenega parkirišča Ferpecle, od koder peš do koče.
Predviden povratek je v nedeljo oziroma v ponedeljek v zgodnjih urah.
Prijave čimprej zaradi rezervacije koče na 041 359 879 (Matej Zorko).
Vabljeni na informativni sestanek v četrtek, 28.09.22023, ob 19:00, v klubskem prostoru PAK (Mladinski center Krško, CKŽ 105).
Pričetek tečaja z uvodnim predavanjem o opremi in spoznavanje s plezanjem bo v petek, 29.09., ob 18:00, v športni dvorani OŠ Brestanica.
Tečaj je primeren za vse, ki ste starejši od 16 let in bi radi spoznali osnove športnega plezanja. Skozi zanimiva teoretična predavanja, obiske male in velike umetne plezalne stene ter s plezanjem v naravnih plezališčih Slovenije in Istre se boste naučili varnega in učinkovitega plezanja. Ob koncu pa z uspešno opravljenim izpitom pridobite naziv pripravnik športnega plezanja.
Oprema:
Nekaj plezalne opreme vam klub zagotovi ob samem začetku, tekom tečaja pa si boste ob nasvetih trenerjev in vaditeljev kupili svojo opremo, saj jo boste seveda potrebovali za nadaljnje plezalne aktivosti.
Tečaj predvidoma traja 6-8 zaporednih vikendov (predvidoma petek in nedelja), izvedel pa se bo ob minimalni udeležbi 6 tečajnikov in zajema naslednje:
Teoretične vsebine:
uvodno predavanje, oprema
vozli, pravila varnega plezanja
plezalna etika in zgodovina
prva pomoč
trening, poškodbe
Praktični del:
Plezanje na mali in veliki umetni steni, plezanje v naravnih plezališčih in dvodnevni plezalni izlet. Zajete bodo naslednje vsebine:
spoznavanje plezalne opreme
plezanje in varovanje »top-rope« z grigrijem in z varovalnimi ploščicami
plezanje in varovanje v vodstvu z grigrijem in z varovalnimi ploščicami
prevezovanje z enojno in prevezovanje z dvojno vrvjo
tehnika plezanja
Okvirni terminski plan tečaja:
PREDAVANJA ob petkih v OŠ Brestanica ali Športni dvorani Brežice ob 18.00.
OBISKI UMETNIH PLEZALNIH STEN (petek):
Brestanica velika stena (ob 18:00)
Brežice velika ali bolder stena (ob 18:00)
Bolder MC Krško
PLEZALNI IZLETI V NARAVNA PLEZALIŠČA ali plezalni center (vikendi):
Predvidoma ob nedeljah bomo obiskali plezalne centre po Sloveniji (dopoldan ali popoldan), domače plezališče Armeško (dopoldan ali popoldan) ali druga primerna plezališča po Sloveniji in Istri (cel dan). Na koncu tečaja bomo izvedli dvodnevni plezalni izlet. V primeru slabega vremena bomo obisk naravnega plezališča prestavili na notranjo domačo plezalno steno.
Cena tečaja je 250 EUR, pogoj je tudi poravnana klubska članarina za sezono 2023/24.
Podroben plan poteka tečaja bo predstavljen na uvodnem predavanju. Lepo vabljeni!
Več informacij dobite pri vodji tečaja Sandri Voglar (031 623 167, sandra@pak.si).
Vpis je zaradi izjemnega zanimanja za plezanje omejen, saj želimo vadbe izvajati kvalitetno in predvsem varno. Pomembno: otroka prijavite tudi, če je določen termin že zapolnjen, saj se v prvem mesecu otroci še odločajo med več športi in je tudi odjav veliko.
Po spletni prijavi je potrebno ob prvem obisku vadbe prinesti še izpolnjeno in podpisano pisno prijavnico. Tako bo prijava tudi uradno zaključena.
V sezoni 2023/24 smo uvedli več terminov na več lokacijah oz. večje število vadbenih skupin, vendar z manj otroki v skupini (8-10). Nazaj so se aktivirali tudi nekateri naši trenerski kadri, tako da si ob manjših skupinah obetamo še bolj kvalitetno vadbo.
Po novem bo perspektivna (tekmovalna) skupina trenirala povsem ločeno od rednih vadbenih skupin.
Otroci lahko vadbo obiskujejo 1x ali 2x tedensko, ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih, odvisno od izbranega termina.
Letos z rednimi vadbami začnemo že v ponedeljek, 11. septembra (Brežice) oz. torek, 12. septembra (MC Krško in Brestanica).
V soboto, 26.8. in nedeljo, 27.8. se skupaj s PD Bohor odpravljamo v Dolomite. Planinci se imajo namen povzpeti na Tofano di Rozes ferati Lipella, alpiniste pa vabi južna stena gore z obilico plezalnih smeri. Odhod bo v soboto v zgodnjih jutranjih urah, prihod nazaj pa v nedeljo zvečer.
Za prijave in informacije pišite na poznic.simon@gmail.com, ali pokličite na 040 528 887.
S šolskim letom so se zaključile tudi plezalne vadbe za otroke.
Na stenah Posavskega alpinističnega kluba je letos plezalo okoli 130 otrok. Interes za športno plezanje je res velik, saj smo imeli preko celega leta zapolnjene vse skupine.
Največ otrok pa je uživalo v pestrem gibalnem programu, vzdržljivostnih motoričnih igrah in premagovanju zastavljenih plezalnih problemov.
Otroke je preko leta usmerjalo in varovalo vsaj 18 vaditeljev. Izpeljali smo nekaj plezalnih srečanj, občinsko prvenstvo. Bolj ambiciozni, tekmovalci, so se udeležili športno plezalnih tekem Vzhodne lige. Obiskali so tudi nekaj naravnih plezališč, obiskali plezalne centre.
Na mali plezalni steni v MC Krško je plezalo tudi 28 predšolskih otrok. Le ti so preverjali svoje naučene in natrenirane plezalne spretnosti tudi v gozdu.
Pred nami so počitnice. Otroci, preživite jih aktivno, zunaj, v naravi, kolikor le lahko. V jeseni pa se ponovno vidimo na stenah.
Klubski tabor je in še bo ostal, bogato obiskan. Še posebej, če gre za kombinacijo plezanja, hoje in kopanja. Paklenica je pa itak zakon v vseh pogledih.
Nastanjeni v Villa Popo kampu, ki je v dneh tabora kar naš, že obvladamo senčne in sončne kotičke, kuhinjski prostor, kdaj je katera miza primerna glede na čas dneva za hranjenje; iz jedilnice je namreč markanten razgled proti Aniča kuku.
39 odraslih in otrok nas je dopoldan in popoldan odhajalo v kanjon. Bili smo v vseh stenah in tudi po plezališču kar nekaj. Splezali smo po nekaj smeri in družinsko v tojnfe. Po povratku v kamp je sledila malica ali kosilo, malo morčka in hop nazaj v stence. Večeri ob klepetih s klubskimi legendami, alpinisti in športnimi plezalci pa so naredili noči krajše. Zvok kitare se je slišal daleč naokoli. Vsakoleten kar lep vstop v počitniške dni.
Preplezali smo kar nekaj smeri dolgih smeri: Propeler, Juha, Zimski cvjet, Šaleška, Karabore, Flex und Reks, Tinin smjer, Velebitaška, Mosarača, Cirkus... še dodam, ko jih vpišete.
Kratke pa od 3 - 6b; Čestitke pa veljajo Kajetanu, ki je v Hramu splezal Vodan, 7b. Bravo!
Udeleženci: Sandra Voglar, Martin Bedrač, Vili Bedrač, Luka Zagorc, Boštjan Prosenik, Val Medved, Darina Svozilova, Jan, Uroš Dular, Tanja Tušek Sotelšek, Peter Sotelšek, Ajda Sotelšek, Mitja Voglar, Manja Voglar, Kajetan Voglar, Tit Voglar, Manca, Luka Kos, Matej Zorko, Romana Tomšič, Nina Tomšič, Luka Polegek, Matej Zorko, Bojan Zorko, Matej Žibert, Mia Brunej, Grega Cerjak, Mateja Cerjak, Svit in Iva Cerjak, Andrej Malus, Jerca Miklič, Blaž Kramer, Alja in Krištof Kramer, David Gosar, Sandi Gosar, Andrej Sotelšek, Aljoša sotelšek
Letošnje leto je za Posavski alpinistični klub posebno. Jeseni praznujemo 30 let od ustanovitve kluba. Osrednji dogodek bo seveda septembra, kamor boste vsi vljudno vabljeni.
Eden od dogodkov bo tudi klubska odprava. Plezalno - pohodna. Ideja je zelo všečna.
Kdaj? 8.7. -22.7.
Kam? Nacionalni park Picos de Europa ,
Zakaj? Prekrasen park, čudovite markirane poti, res dobri alpinistični plezalni cilji, plezališča...
Bivanje? V enem od kampov v parku ali izven, saj je vse dokaj blizu... po dogovoru apartma ali...
Kako? Kombi ŠZ Krško (že sama pot je povezovanje, druženje, izmenjava idej, kak zanimiv postanek...)
Kdo? Aktivni člani PAK (vsi, ki plezate, hodite, radi potujete...)
Stroški? Bencin: v eno smer strani 2050kmkm, cestnine do Bilbaa v priponki
Kamp ali apt. - po dogovoru oz. osebni želji
KAj bomo počeli? TREK - pohodništvo, plezanje v gorah - Naranjo de Bulnes., športno plezanje...)
O nevarnih stenah in neudobnih čevljih ali kako smo se podali v svet vertikale
“Zategn’!”, “Pazi, štrik!”, “Na desni imaš fajn šalco” so izrazi, ki marsikomu ne pomenijo nič in tudi nam še pred nekaj meseci niso, danes pa jih suvereno uporabljamo v športu, ki nas je popolnoma zasvojil.
V začetku marca 2023 se nas je v klubskih prostorih v Krškem na uvodnem sestanku tečaja športnega polezanja zbralo 14 mladih Posavk in Posavcev. Eni z že v naprej dogovorjenim parom - plezalsko navezo, drugi v prepričanju, da podobno mislečo družbo najdemo v novih krogih, vsi skupaj pa s trdnim namenom, da čimprej osvojimo osnove športnega plezanja in se podamo v čarobni svet vertikale.
Tako smo dvakrat tedensko kar 8 zaporednih tednov marljivo trenirali in vskravali nova znanja na domačih stenah v telovadnicah v Brežicah in Brestanici.
Kot neizkušeni plezalci začetniki smo se vedno dobro in varno počutili, saj je za nas neprestano skrbela kopica izkušenih PAKovih inštruktorjev. Vaditelji so nam svoje znanje v teoriji in praksi nesebično predajali ter nas varno vodili skozi naše prve korake v ta čudoviti šport. In prav vsi inštruktorji imajo neko nadnaravno lastnost, da so naše začetniške napake videli tudi, če niso stali v bližini ali nas gledali.
Ko smo osvojili osnove plezanja in varovanja in nam je bilo muhasto spomladansko vreme naklonjeno, smo se seveda podali tudi na domačo skalo v Armeško. Tekom tečaja smo se odpravili še na dva dvoranska izleta in sicer v Novo mesto in v Celje ter si privoščili celodnevni izlet na daljni zahod v plezališče Napoleonica pri Trstu. Tega si bomo zagotovo vsi zapomnili po čudovitih smereh, prekrasnem razgledu in predvsem po neplaniranem demonstracijskim padcu, ki ga zagotovo nihče ne želi preizkusiti.
Vestno in vztrajno smo vadili in prišel je trenutek, ko je bilo treba svoje na novo pridobljeno znanje tudi pokazati. Po dolgem času smo tako, kot včasih v šolskih klopeh, prijeli za pisala in najprej znanje pokazali na teoretičnem izpitu. Nato smo morali še vse osvojene pomembne elemente na praktičnem delu izpita pokazati pred izurjenimi očmi vodje tečaja Aleksandre Voglar.
Prav vsi tečajniki smo vztrajali skozi celoten tečaj, uspešno opravili izpit in pridobili naziv pripravnik športnega plezanja.
Tečaj smo zaključili tako, kot se spodobi. Odpravili smo se na dvodnevni plezalni izlet na otok Krk. V plezališču Portafortuna smo kaj hitro ugotovili, kako pomembna je vsaka informacija, nasvet oziroma navodilo, ki smo ga prejeli s strani inštruktorjev. In predvsem, koliko vaje in treningov za suvereno plezanje še potrebujemo. Prijetno utrujeni smo prvi dan zaključili s piknikom.
Nestanovitno majsko vreme nam jo je ponovno zagodlo, tako da smo morali nedeljsko plezanje prestaviti v dvorano. Obiskali smo nov zagrebški bolder center in dokončno odrgnili od prejšnjega dne pošteno načete blazinice prstov.
Plezalci začetniki smo neizmerno hvaležni PAKovi veliki družini za izredno topel sprejem, inštruktorjem za vse usmeritve in vodenje ter en drugemu za podpro, družbo in obljubo, da se v tem športu družimo še naprej.
Zakaj? Vama je tega res treba? V strme, mokre in nevarne stene s premajhnimi in neudobnimi čevlji? :)
Seveda! Super družba soplezalcev, super inštruktorji, ki so iz nas iztisnili najboljše, ter skrivnosten svet vertikale. Dovolj razlogov ZA.
Od začetka sva mrzlično skrbeli za trojno ali celo četvorno pregledovanje ("vzpodbudne" besede prijateljic so kakopak ves čas odzvanjale v ušesih), medtem ko so inštruktorji bežno pogledovali proti vozlom in gri-griju in zatrjevali, da vse vidijo. Midve pa sva si šepetali: "A misliš da je res kej pogledu? Grem še koga drugega vprašat. Zihr je zihr." - Ambrož istočasno v daljavi: "Vse vidim in slišim." Ups.
Proti koncu tečaja sva jim v tej veščini postali podobni - samozavestno sva stopali v steno po dvojnem preverjanju in se vseeno počutili varno. No, plezalno tehniko bova pa morali še malo povaditi, da se izogneva zabavnim imitacijam inštruktorjev. ;)
Klepetava naveza B&J
Tečaj plezanja je bil prava dogodivščina. Od začetnega okornega učenja vozlov, do številnih preplezanih smeri na Krku, smo se pod budnim očesom inštruktorjev (in res, Sandrino oko niti ne pomežikne) počasi izoblikovali v plezalce pripravnike. Spoznali smo, da plezanje ni le fizična aktivnost, temveč tudi mentalni izziv. Zahteva osredotočenost, hitro sprejemanje odločitev in premagovanje strahu (v mislih imam predvsem samovarovalno napravo Celje in vadenje padcev). Plezanje te popelje izven tvoje cone udobja in te spodbuja, da se dvigneš višje, tako v dobesednem kot tudi v metaforičnem smislu :)
Živa
Zelo pomemben del plezanja je pridobivanje zaupanja v plezalke in noge.
Meni se je to še posebej pokazalo na našem zadnjem dvodnevnem izletu na Krku, ko sem v smeri priplezala do škrapelj, naprej po njih pa si sprva nisem upala. Šele po demonstraciji našega inštruktorja sem sprobala stopit nanje. Kljub sprva nelagodnemu občutku se je izkazalo da jih sploh ni bilo težko preplezati.
V sklopu tečaja sem se veliko naučila. Zelo sem vesela, da sem lahko ta čas preživela v tako super ekipi nas začetnikov in tudi inštruktorjev, ki so se vedno trudili nas čim več naučiti. Hvala za vaše spodbude, trud in potrplenje.
Haidi
Najbolj se mi je vtisnilo v spomin, ko smo imeli generalko za izpit in je Sandra medtem, ko s soplezalcem nisva gledala, razvezala dvojno osmico na koncu vrvi, rekoč, da se v naravi vse lahko zgodi.
Od takrat dalje sem vedno na preži, za katerim grmom se skriva Sandra.
Grega
Vsako leto se ob dnevu državnosti že tradicionalno odpravljamo vStari grad - Paklenico, kjer se zbere praktično vsa plezalna druščina Posavja. Lani se nas je zbralo okoli 40 članov. Tudi letos smo vsi željni plezanja in družbe, vabljeni vsi željni plezanja in plezalne družbe..
Paklenica je idealen prostor za združevanje različnih aktivnosti: od morja do frikanja in plezanja dolgih smeri, pohodništva, kolesarjenja, sprehajanja, lenarjenja, z zanimivostmi pa je bogata tudi bližnja okolica (rafting na Zrmanji, safari po Velebitu, enodnevni izleti z ladjico, starodavni mesti Zadar in Nin, NP Krka, NP Sjeverni Velebit, NP Kornati, zanimivi otoki).
Plezali in družili se bomo vsaj od 23.06. (petek) do 28.06. (sreda). Seveda lahko pridete tudi prej ali se priključite kadarkoli vmes in za kolikor dni imate na voljo. Število udeležencev je neomejeno. Zagarantirana dobra družba in vodene ture, usmerjanje in pomoč pri odločitvah.
Vabljeni vsi člani kluba, še posebej alpinisti in športni plezalci. Smeri je dovolj, da si vsakdo zadovolji plezalne, pohodne in kolesarske potrebe. Tudi morje bo ravno pravšnje za hlajenje razbolelih mišic na rest day.
Nastanili se bomo v kampu POPO, kjer je prostora dovolj, senca zagotovljena, skupna kuhinja, hladilniki, skupni prostor pod streho in na prostem. Do morja, trgovine in barčka na obali je sprehod 5 min, NP Paklenica pa je čisto blizu. V kampu lahko najamete tudi apartma, dovolj jih je tudi v bližnji okolici. Vsekakor bolj priporočamo nastanitev v kampu v šotorih, avtodom saj je tako bolj družabno in zabavno. Cene so ugodne (kampiranje cca. 6-7 EUR po osebi, apartmaji od 40 EUR naprej).
S sabo imejte izkaznico PZS s poravnano članarino za leto 2023. Z njo imate 50% popusta pri plačilu vstopnice v NP PAklenica. Za plezanje krajših in dalših smeri v NP Paklenica obstaja samostojni vodniček Paklenica. Vsa ostala plazelišča so zbrana v vodničku Croatia.
Zaradi lažje organizacije in rezervacije kampa, da bo za vse in za vas poskrbljeno, mi prosim čimprej javite vašo prisotnost. Ne dvomim v veliko udeležbo. Še vedno smo se imeli super. Glede rezervacij apartmajev pa prosim sami kontaktirajte v kamp. ČAKAM prijave na sandra@pak.si in 031 623 167.
Vsak zavezanec za dohodnino lahko del svoje odmerjene dohodnine (do 1,0 %) nameni za donacije organizacijam, ki delujejo s splošno koristnim namenom in med njimi je tudi Posavski alpinistični klub. Tisti, ki se odloči za takšen način doniranja, ne bo v ničemer finančno prikrajšan. Donacija namreč ne vpliva na višino vračila ali doplačila dohodnine zavezanca.
Enkrat že vložena zahteva velja za nedoločen čas. To pomeni, da je ni treba vlagati vsako leto.
Veseli in hvaležni bomo, če nas boste podprli na tak način.
Poenostavljena oddaja zahteve
Olimpijski komite Slovenije je pripravil posebno spletno mesto www.olympic.si/podarim, kjer lahko izbirate med športnimi društvi v javnem interesu in jim enostavno namenite del dohodnine – brez prijave, tiskanja, obiska UE.
Oddaja zahteve preko eDavkov
Če ste uporabnik eDavkov, je pošiljanje zahteve še bolj enostavno. Po prijavi v eDavke klinete na menu Podatki o zavezancu in podmenu Namenitev dela dohodnine, nato pa na posebno povezavo Namenitev dela dohodnine. Vnesete davčno številko 25157949 in vrednost odstotka 1,0 ter elektronsko oddate vlogo.
V soboto, 20.5.2023, se je v Celju odvijala zadnja tekma Vzhodne lige, v hitrosti. Naši tekmovalci so se na tekmi zelo potrudili, vendar se je izkazalo, da so imeli prednost in dosegli boljše rezultate domačini, ki na steni in smeri hitrosti, redno trenirajo.
Hitrostna tekma je sestavljena iz kvalifikacij, kjer se upošteva najboljši izmed dveh časov, nato sledi izpadanje po parih. Glede na število tekmovalcev v kvalifikacijah, so se izvedli še osmina ali pa četrt finale in finale. Zvrst tekmovanja je atraktivna in zato zelo zanimiva za gledalce. Za tekmovalce pa dokaj naporna. Potrebna je zbranost, koncentracija, odločnost in natančnost, da o kondiciji ne govorimo.
Pri kategoriji mlajših cicibanov je nastopil le Fiorelli Žan. Dosegel je čas 20,7 sek. Za prvo tekmo hitrosti je dosegel zelo opazen rezultat in glede na to, da je to njegova prva tekmovalna sezona si želimo, da so ga tekmovalne izkušnje pripravile na tekme v prihodnosti!
Pri starejših cicibanih M je pa nastopil Krulec Nejc. Tudi zanj je bila to bila prva tekmovalna sezona. Dosegel je res lep čas 13,2 sekunde, kar mu je prineslo 10. mesto in super rezultat za prvo hitrost. Ligo B kategorije je zaključil na skupnem 13. mestu.
Pri starejših cicibanih S sta nastopila Pšeničnik Miha pri dečkih in Lubšina Lana pri deklicah. Miha je dosegel čas 11,07 sekund in zasedel lepo 12. mesto, vendar čas ni zadostoval za uvrstitev v četrt finale. Ligo je zaključil na skupnem 22. mestu. Lana je v prvem krogu dosegla čas 8,28 sekund, se uvrstila v osmino finala, tam pa na žalost izpadla kljub izboljšanemu času 7,14 sekunde. Konkurenca pri deklicah je res močna, zato Lani iskrene čestitke za doseženo 11. mesto. V B skupini je zasedla skupno 8. mesto v letošnji ligi in super napredovala glede na lansko sezono.
Naslednji so bili na vrsti mlajši dečki/deklice M. Pri dečkih je nastopil Bor Klenovšek. V kvalifikacijah je imel čas 7,06 sekunde, se uvrstil v četrt finale, kjer je dosegel čas 6,74. Manjša napaka ga je tako ločila od finala in zasedel je 4. mesto. Bor si je na koncu sezone v skupnem seštevku vseh tekem priboril odlično 2. mesto v B-skupini, za kar mu iskreno čestitamo.
Pri deklicah so nastopile Zorko Kim, Jevšnik Žana in Moškon Zoja. Kim je dosegla čas 10,28 in se je uvrstila na 15. mesto. Skupno je dosegla 29 mesto v B kategoriji letošnje lige. Žana je dosegla čas 9,37, kar je zadostovalo za 12. mesto, kar je zadostovalo za 21. mesto v skupnem seštevku, malo pred Kim. Zoja se je s časom 7,13 sekund uvrstila naprej v osmino finala, dosegla čas 6,94 sekunde in napredovala v četrt finale. Tu jo je za las prehitela sotekmovalka in Zoja je dan zaključila na odličnem 5. mestu, njeni najboljši uvrstitvi letos. Ta ji je tudi prinesla boljši rezultat med tremi prijateljicami: 17. mesto v skupni razvrstitvi letošnje lige.
Na koncu so nastopile starejše deklice. Najboljši rezultat je dosegla Eva Sluga časom 6,78 sekund, kar je zadoščalo za 11. mesto. Sledila ji je Mešiček Katja s časom 7,86 sekund in 15. mestom. Grašak Julija je s časom 9,78 sekund zasedla 17. mesto, Omerzu Vita pa s časom 10,01 sekund 18. mesto. Vse so izpadle v kvalifikacijah. V skupni razvrstitvi letošnje Vzhodne lige B kategorije so zasedle: Eva Sluga skupno 8. mesto, Katja je prehitela Evo za mesto in bila na koncu skupno sedma, Vita in Julija sta se razvrstili na 28. oziroma 30. mesto.
Tu so še klubski tekmovalci, ki se zadnje tekme niso udeležili. Miha Petrišič je med starejšimi dečki B kategorije osvojil skupno 5. mesto, zelo lep dosežek. Gašper Žigante je v isti kategoriji zasedel skupno 20. mesto. Jure Knez je bil med kadeti na koncu na 22. mestu, Sven Klenovšek pa je ligo zaključil na 24. mestu.
S to tekmo se je tudi zaključila Vzhodna liga 2023. Vsi tekmovalci so pokazali svoje plezalno znanje na tekmah z dobrimi uvrstitvami. Vemo tudi, da imajo otroci še ogromno rezerv, da lahko z dobrim treningom v prihodnje posežejo še po višjih rezultatih.
V nedeljo, 28. maja 2023, smo se PAKovski inštruktorji in vaditelji športnega plezanja udeležili obveznega licenčnega usposabljanja v organizaciji naše krovne organizacije Komisije za športno plezanje pri PZS. Kot na zadnjem tovrstnem dogodku leta 2019 je organizator tudi letos poskrbel za aktualne in zanimive tematike, ki so jih predstavili ugledni in renomirani strokovnjaki/plezalci. Tudi med več kot 150 slušatelji ni manjkalo znanih imen, naših (starih) prijateljev, s katerimi smo v preteklosti precej pogosto delili zgodbe v plezališčih ali celo vrv; s tega vidika prav prijeten, tudi malce družaben in za nekatere nemalo nostalgičen dogodek.
Začeli smo s predavanjem o preventivi in rehabilitaciji poškodb v izvedbi Mateja Bombača, ki že nekaj let intenzivno sodeluje z našo plezalno reprezentanco in je precej specializiran za obravnavo plezalcev. V določenih delih ga je z izkušnjami dopolnjeval najtrofejnejši trener športnega plezanja na svetu (!) Roman Krajnik, ki je v nadaljevanju razkril še precej podrobnosti sistema in metod treninga vrhunskih plezalcev. Sledilo je izjemno predavanje dr. Uroša Perka, legendarnega slovenskega plezalca, ki je, na podlagi številnih (tudi lastnih) izkušenj, nedavno pripravil doktorsko nalogo na temo duševnih motenj v športu, o čemer je napisal tudi knjigo (ki jo imamo na klubu). Zgodbe so nas v, na momente tudi kontroverznem predavanju, za debelo uro povsem prikovale na sedeže in nam dale mnoge iztočnice za premislek. Po odmoru nas je v popoldanskem delu o psihosocialnih vidikih trenerstva in treniranja poučila še ena najuspešnejših športni plezalk vseh časov – Mina Markovič.
Namesto zaključka pa lahko povabimo na ogled spletne strani Projekta OSP, ki želi z akcijo #mojastena spodbuditi k dobrim dejanjem (urejanju, čiščenju ...) v plezališčih. Spremljate ga lahko tudi na (ne)družabnih omrežjih in seveda – sodelujte in prispevajte po svojih močeh.
Pod črto: za nadaljnja štiri leta smo licence potrdili Andrej in Tjaša Trošt, Peter Sotelšek, Mitja Kolman, Mitja Voglar, Jerca in Gregor Miklič, Ambrož Novak in (avtor prispevka) Nejc Pozvek.
V soboto, 6.maja 2023, je bila na sporedu druga balvanska tekma letošnje izvedbe Vzhode lige, znova v Novem mestu. Zaradi bližine prizorišča, se je je udeležilo kar 16 naših tekmovalcev. Vsaka kategorija je imela na voljo 10 balvanskih problemov v času, ki je bil določen glede na njeno številčnost.
Med mlajšimi cicibankami in cicibani so nas zastopali Elena Cizel ter Žan Fiorelli in Liam Ledić. Elena in Liam sta priplezala na štiri vrhove in do šest oz. sedem bonusov. Presenetil je Žan, ki je dosegel odličen rezultat s kar šest vrhovi in devet bonusi.
Pri starejših cicibankah/cicibanih sta nastopila Lana Lubšina in Nejc Krulec. Lana je znova plezala odlično in dosegla kar sedem vrhov in osem bonusov, bila še na nekaj balvanih blizu uspeha, na koncu pa si priborila 8. mesto. Za Nejca je bila to prva balvanska preizkušnja v tudi sicer prvi njegovi tekmovalni sezoni; dosegel je dober rezultat, 10. mesto. Trener Kajetan Voglar je njegovo plezanje s petimi vrhovi in prav toliko bonusi ocenil kot zelo dobro.
Mlajše deklice in dečki so se soočili s precej težkimi balvanskimi problemi, ki so zahtevali dinamično gibanje in vključevali elemente z zahtevno koordinacijo, česar pa naši tekmovalci (zaradi specifik sten, na katerih večinoma trenirajo) niso vajeni. Vendar pa je bil trudi vseeno poplačan v obliki povsem solidnih rezultatov. Bor Klenovšek je tokrat končal kot 9.; v veliki borbi mu je uspelo vknjižiti tri vrhove in pet bonusov. Dekleta so priplezala na vrh dveh balvanov in osvojila štiri oz. tri bonuse ter se tako razvrstile na 13. (Žana Jevšnik), 16. (Zoja Moškon) in 19. (Kim Zorko) mesto.
Kategoriji starejših deklic/dečkov ter kadetinj/kadetov sta se preizkušali v istih problemih, kar je za mlajše (in manjše) tekmovalce pomenilo precejšnji izziv. Starejša dečka Gašper Žigante in Miha Petrišič sta se dobro dajala s problemi in v medsebojnem, klubskem obračunu. Vsak sta zmogla štiri balvane, Gašper pa en bonus več od Mihe, kar je pomenilo, da je bil na koncu 6., Miha pa tik za njim, 7. Med dekleti je najbolje plezala Katja Mešiček (2 vrhova, 3 bonusi) – zasedla je zelo dobro 9. mesto, Eva Sluga (1 vrh in 3 bonusi) je bila povsem blizu Katji, a ji ni uspelo zadržati vrha na enem izmed balvanov, zato se je mogla zadovoljiti s 14. mestom. Na 22. mestu sta jima sledili še Julija Grašak in Vita Omerzu (obe z 1 vrhom in 1 cono). Povsem na koncu je naše barve borbeno zastopal še kadet Jure Knez; bil je 17. (2 vrhova in 2 bonusa), a bil zelo blizu še nekaterim bonusom.
Čeravno tokrat brez žlahtnih kovin okoli vratu, pa so se naši mladi tokrat vrnili domov z žlahtnimi izkušnjami in predvsem zadovoljstvom, da so dali od sebe vse in prikazali dobro, borbeno, srčno plezanje. Srečno vsem tudi na zadnji tekmi konec maja v Celju!
Poročilo pripravila: Kajetan Voglar in Nejc Pozvek
V Vojniku je 22. 4. 2023 potekala tekma Vzhodne lige v težavnosti.
Liam Ledić, Žan Fiorelli in Elena Cizel so se med mlajšimi cicibani (2014/2015) dobro odrezali, prikazali so res borbeno plezanje in z nekaj več tekmovalnimi izkušnjami bodo posegali po vrhovih smeri.
Nepopustljivo so grizli tudi starejši cicibani Lana Lubšina, Nejc Krulec, Erik Ebner, Ida Sluga in Miha Pšeničnik. Lana je plezala tehnično zelo lepo, dosegla tudi lep rezultat, kazalo je celo na najvišja mesta, pa je v močni želji morda nekoliko neprevidno stopila. Pohvale tudi Idi, ki se je po tekmovalni odsotnosti ponovno opogumila za nastopanje.
Med mlajšimi dečki je zopet blestel Bor Klenovšek, z lepim tehničnim plezanjem je dosegel kar drugo mesto v B-licenci, bil pa je peti v absolutni kategoriji. Mlajše deklice Zoja Moškon, Žana Jevšnik, Tadeja Kovačič in Kim Zorko so k tekmi pristopile resno, vendar uvrstitev, glede na pretekle tekme, niso izboljšale. Trener bo moral razmisliti o učinkovitosti metod treninga.
Starejši deklici Eva Sluga in Katja Mešiček ter starejša dečka Miha Petrišič in Gašper Žigante so dosegli mesta v zlati sredini ali nekoliko nad njo. Gašper se je na sceno vrnil po kar dolgi tekmovalni odsotnosti in, sodeč po treningih, je njegova meja gotovo še višje. Tja lahko poseže tudi Miha, ki je na lestvici zasedel Gašperju sosednje mesto. Eva je zopet plezala zanesljivo, zdaj ima nalogo zrasti še nekaj centimetrov in bo šlo še višje.
Edini predstavnik med kadeti je bil Jure Knez. V preteklosti je posegel že višje, ampak z enako mero motivacije in nekaj več kilometrine v skali bi lahko ujel priključek zgornji tretjini.
Tekma je bila dokaj dobro organizirana, morda bi le veljalo razmisliti, kako optimizirati najštevilčnejše kategorije, saj so nekateri otroci morali dolgo časa čakati na svoje nastope in zaključek tekme.
Prvoaprilsko soboto so mladi plezalci PAK preživeli na tekmi v Trbovljah, ki je bila že tretja v seriji letošnjih vzhodnoligaških preizkušenj, tokrat – logično, tudi zaradi bližine prizorišča – tudi z najbogatejšim zastopstvom naših vrst; tekmovalo je kar 15 naših mladih članov.
Premierni nastop je med mlajšimi cicibankami zabeležila Neža Češnjevar, ki je, tako kot njena vrstnica Maša Deržič, v obeh smereh plezala dobro in se priborila čez polovico višine. Obema gredo čestitke! Navdušil je mlajši ciciban Žan Fiorelli, ki je bil v obeh smereh tako rekoč na vrhu, kar je zares obetavna napoved za prihodnost mladega plezalca.
Nadaljevala sta starejša cicibanka Zara Kelavić in ciciban Nejc Krulec, oba prvič na tovrstnem tekmovanju. Zala je bila v številčni konkurenci 40., Nejc pa 17. Spodbudno naprej! Katergorijo starejših cicibank/cicibanov so morali zaradi velikega navala plezalcev celo razdeliti na letnike in tako sta že imenovana nastopila med 10-letniki, leto starejša (in že z nekaj tekmovalnimi izkušnjami) Lana Lubšina pa je znova premikala svoje mejnike ter tokrat končala tekmovanje na zelo dobrem 7. mestu. Obetavno!
Prvi vrhunec tekmovanja je za PAKovce pomenila prva zmaga mlajšega dečka Bora Klenovška na tekmah Vzhodne lige. Z odličnim plezanjem je pokoril vso konkurenco in napovedal boj za najvišje mesto tudi v skupnem seštevku, saj je letos domov prinesel medalje vseh žlahnosti. Bravo, Bor! V kategoriji mlajših deklic so ga spremljala kar tri dekleta: Zoja Moškon, Žana Jevšnik in Kim Zorko so bile rezultatsko zelo blizu na 24., 26. in 29. mestu.
Še eno presenečenje je sledilo med starejšimi deklicami: nepričakovana zmaga Katje Mešiček, tik pod stopničkami pa je končala Eva Sluga. Odlično plezanje, posrečen nastop in – rezultat, ki nas lahko navdaja z optimizmom. Z njima se je dostojno borila tudi Vita Omerzu, ki je tokrat končala na 26. mestu. Miha Petrišič je bil med starejšimi dečki 9., kadetske barve pa je branil prekaljeni Sven Klenovšek in bil 16.
Dvojno slavje v Trbovljah predstavlja uresničitev visokih ciljev, za mlada tekmovalca pa gotovo prvo stopničko v sanjah velikih plezalnih dosežkov. Čestitamo!
Poročilo pripravila: Kajetan Voglar in Nejc Pozvek
Radlje ob Dravi so gostile drugo tekmo letošnje izvedbe Vzhodne lige, ki se je je udeležilo 8 naših mladih članov.
Svoj krstni nastop sta pri mlajših cicibankah oz. cicibanih doživela Maša Deržič in Liam Ledić. Oba sta plezala lepo in preudarno ter visoko čez polovico smeri. Čestitke za zbran pogum in prebit led! Pri starejših cicibankah je Lana Lubšina prvič priplezala med deseterico – priborila si je 9. mesto. Že druge letošnje stopničke je vknjižil Bor Klenovšek, tokrat je stopil tik pod vrh, na drugo stopničko. Mlajše deklice PAK je predstavljala Žana Jevšnik; bila je 24. Med starejšimi dečki smo uživali v plezanju Mihe Petrišiča, ki je bil tokrat 5., starejša deklica Eva Sluga pa je vknjižila 9. mesto. Kadet Jure Knez je v ostri konkurenci dosegel 20. mesto.
Iskrene čestitke našim mladim upom za lepe nastope v oddaljenih Radljah. Z veliko mero optimizma gremo novim treningom in naslednji tekmi - v Trbovljah - naproti.
Poročilo pripravila: Kajetan Voglar in Nejc Pozvek
V soboto, 25. februarja, so se naši mladi tekmovalci udeležili prve letošnje tekme Vzhodne lige, ki jo je v Novem mestu gostil Frikšn. Preizkušen je bil nov model balvanskega tekmovanja: 10 balvanov in omejitev skupnega časa, nato pa plezanje po izbiri z jasnim ciljem – čim več vrhov oz. bonusov/con/baz.
Med mlajšimi cicibani je na svoji prvi tekmi nastopil Žan Fiorelli, plezal odlično in dosegel 4 vrhove in 6 bonusov. Med starejšimi cicibankami je bila Lana Lubšina s pet vrhovi in sedem bonusi 14.; plezala je zelo dobro in ji je le malo zmanjkalo še za dodaten, šesti vrh. Med mlajšimi dečki, kjer so bili balvani že bistveno težji, smo navijali za že izkušenega Bora Klenovška, ki je upravičil svojo vlogo s 3. mestom med tekmovalci z B-licenco. Med mlajšimi deklicami sta nastopili Žana Jevšnik (20. mesto) in Zoja Moškon (28. mesto).
Najštevilčnejše zastopstvo smo Posavci imeli v kategoriji starejših deklic: Eva Sluga in Katja Mešiček sta si razdelili 5. mesto v skupini z B-licenco – obe sta osvojili po dva vrhova in pet bonusov. Dobro sta se borili tudi Vita Omerzu in Julija Grašak, ki sta bili v isti kategoriji 21. in 22. Odlično se je odrezal starejši deček Miha Petrišič; štirje vrhovi in šest bonusov so bili dovolj za 3. mesto med tekmovalci z B-licenco, le en poskus pa ga je oddaljil od medalje srebrnega leska.
Na podlagi prikazanega z veseljem pričakujemo nadaljevanje sezone, kjer si v disciplini težavnost obetamo še nekoliko boljše rezultate.
Poročilo pripravila: Kajetan Voglar in Nejc Pozvek
Monte Rosa je največji gorski masiv v Evropi, ki leži na meji med Italijo in Švico, med Zermattom na eni in Alagno na drugi strani. Njen glavni vrh je 4634 m visok Dufourspitze, ki je hkrati tudi najvišji vrh Švice in drugi najvišji vrh v Alpah, sledi pa ji še veliko podobno visokih vrhov
Izhodišče je mestece Alagna, od koder se z gondolo odpeljemo na prelaz Indren, ki leži na višini 3260m. S prelaza Indren se najprej povzpnemo do koče Capanna Gnifetti 3647 m, kjer prespimo.
Naslednji dan nadaljujemo do glavnega ali katerega od stranskih vrhov
Tura je primerna za smučarje kot tudi za pohodnike. Prijave zbiram do konca tedna na 041359879 Matej
Čas odhoda: Sobota zgodaj zjutraj 08.04.
Prihod nazaj: predvidoma v ponedeljek 10.04 v zgodnjih urah (ponedeljek je prost dan - Velikonočni ponedeljek).
V sredo, 22. marca 2023, smo v športni dvorani Brežice izvedli odprto občinsko prvenstvo v športnem plezanju 2023, ki je hkrati veljalo za občini Krško in Brežice. Za brežiške otroke je bilo to prvo Občinsko prvenstvo sploh. Tako smo dobili prve osnovnošolske zmagovalce Občine Brežice.
Prijavljenih je bilo 124 otrok iz vadb v Brestanici, Krškem, Brežicah in Artičah. Tekmovanja se je na koncu udeležilo 98 tekmovalcev, ki so se zagrizeno borili za najboljša mesta. Vsak tekmovalec je plezal dve smeri, končni rezultat je bil seštevek višin in seštevek časov plezanja iz obeh smeri. Prav vsi udeleženci so prejeli lično diplomo za udeležbo, prvi trije iz občin Krško in Brežice pa še lepo medaljo.
Čestitke vsem otrokom, ki so si upali na tekmo, še posebej tistim, ki so se prvič srečali z brežiško velikanko. Velika zahvala gre tudi članom kluba, ki so postavili tekmovalne smeri in vsem ostalim, ki so pomagali na dan tekme (blizu 20 nas je bilo). PAK-ovci smo spet dokazali, da znamo stopit skupaj in izpeljat velik dogodek.
Ker s puncami so res križi in težave,
smo tut turo tako me izbrale....
Da težav s problemi ne bomo imele,
eno u izi turo smo si zaželele...
Prvič v zgodovini kluba sploh,
smo šle punce same na turno smuko, oh...( hmnm.?..)
Itak dva tedna smo se samo menile,
a pol vseen kombi napolnile...
Kam pa gremo, kdaj, zakaj,
kaj pa rabmo, kdaj nazaj?...
Vprašanja, dvomi al bo šlo,
vreme itak da tut bo...
Žolne, sonde in lopate,
da tam na turi ne pride do zagate...
Prva pomoč pa v tekoči je obliki,
da razvežejo se nam jeziki..( kot da rabimo )...
Na turi malo manj čvekamo,
modno pisto pa vseen imamo..
Na turo šle smo sam zato,
da fotke za koledar naberemo...
Smo pa malce se uštele,
na turi na ledene!!! razmere naletele..
Čez dan del hriba tut se otopi,
da iz ust nam kakšen JUPIII ven zleti...
Jelka na teraso nas je povabila,
da ekipca od znotraj bi se okrepila...
Rok pijači, hrani malo je poteku,
nam po grlu pa vseen kar steku...
Šampanjec, pohanje, liker,
da kombi na parkingu ubere pravo smer..
Kaj takega treba večkrat za dušo to imet,
nam ni treba glih kam na Mars tja odletet...
Poročilo v mojem stilu.
Romana Tomšič
12.3.2023, klubske ženskice prvič v zgodovini kluba same turno smučat, berz "spremstva"! TOOOP. Pod Kriško steno.
Ostale udeleženke na turi: Nina Tomšič Polegek, Darja Sedaj, Tanja Tušek Sotelšek, Janja Novosel Breščak, Jelka Bayer Tavčar in Jerca Miklič.
v sredo, 29. marca, ob 18:30, vljudno vabljeni na 30. redni zbor članov, ki bo potekal v Mladinskem centru Krško, v učilnici na koncu hodnika levo.
Predlagan dnevni red:
1. Uvodni pozdrav in ugotavljanje sklepčnosti.
2. Potrditev dnevnega reda in izvolitev organov zbora članov.
3. Poročilo predsednice, tajnika, načelnika za alpinizem in športno plezanje ter Nadzornega odbora z razpravami.
4. Razno.
Po zboru članov bo v koncertni dvorani sledilo predavanje Marije in Andreja Štemflja (začetek ob 20:00).
Upam in želim si, da se vidimo v čim večjem številu.
Vabljeni na odprto občinsko prvenstvo za osnovnošolce in srednješolce, kjer se v težavnostnem plezanju pomerijo otroci iz organiziranih vadb športnega plezanja v Brestanici, Krškem, Brežicah in Sevnici (Posavje). Na tekmo se lahko prijavijo tudi otroci, ki trenirajo v okviru posavskih šol. Pomembna je predvsem udeležba in ne toliko rezultat, saj je prvenstvo namenjeno prvemu spoznavanju s tekmami v bolj sproščenem vzdušju. Tekma je za marsikoga dodatna motivacija za obisk vadb v prihodnje ter odlična priložnost za preizkus in potrditev treningov.
Vsi otroci iz vadb športnega plezanja v Brestanici, Krškem in Brežicah so že avtomatsko prijavljeni na tekmo, zato tisti, ki morda ne boste tekmovali, zaradi lažje organizacije sporočite svojo odsotnost na info@pak.si. Vsi ostali izven organiziranih vadb, ki bi morda tekmovali, se lahko prijavite na info@pak.si. V prijavi navedite ime in priimek, letnik rojstva, naziv osnovne šole in razred. Za več info kličite na 051 220 741 (Martin).
Tekmovanje se bo odvijalo v Športni dvorani Brežice, v sredo, 22. marca, z začetkom ob 17:00.
Otroke pripeljite najkasneje do 16:30, da se lahko v miru preoblečejo, preverijo svoje podatke na štartni listi, se ogrejejo in pripravijo na plezanje. Vsak otrok se bo preizkusil v dveh smereh v svoji starostni kategoriji. Seštevek obeh doseženih višin bo dal rezultat vsakemu plezalcu. V primeru enakega seštevka višin se upošteva še seštevek časov plezanja. Kategorije so naslednje: 1. in 2. razred, 3. in 4. razred, 5. in 6. razred, 7.-9. razred in srednja šola skupaj.
Vsak tekmovalec dobi lično diplomo za udeležbo, prvi trije pa še lepe medalje. Več v razpisu tekmovanja.
Lepo vas pozdravljam, Aleksandra Voglar, vodja tekmovanja
Prvi marčevski vikend 23. leta smo številni PAKovci preživeli v gorah, na smučeh, nekateri tudi na organiziranem turnosmučarskem vikendu - skupni turi, ki je na sporedu vsako leto in namenjena predvsem smuki v dobri družbi in (želeli bi si) tudi približevanju te čudovite aktivnosti manj izkušenim smukačem. Program je bil zato zastavljen na način, da doživimo tako horizontalno komponento (potovanje na smučeh) kot bolj vertikalno (v smislu alpinistične smuke).
Zasedba je bila precej izkušena: v večini so bili trije veterani, Romana Tomšič, Arnold Koštomaj in Luka Polegek, s povprečjem blizu 65 let (skupaj okoli 130 let alpinističnih izkušenj!), srednjo generacijo pa smo predstavljali najhitrejši smukač v hrib Silvo Rožman, najhitrejši pod hrib Igor Dular, edina na eni smučki oz. deski Nina Tomšič Polegek in moja malenkost, ki sem vse skupaj nekako povezoval in organiziral.
V sobotnem jutru smo parkirali pri Planinšku v Podveži, na koncu splužene ceste. Strumno smo jo, tudi po bližnjicah, ubrali do Planine Ravne in nato proti Planini Polšak, vmes pa se začeli obračati vse bolj pod Dleskovec, saj je ideja dolge runde, začrtanega kroga preko Križevnika in po grebenu na Veliki vrh, začela hitro bledeti ob vedno bolj tečnih coklah, ki so nas zaustavljale pri napredovanju (razen lastnikov kož G3, ki sta imela s tem še najmanj težav). Enemu od njih (Silvu, kakopak) smo nato prepustili utiranje gazi. Ciljali smo na Poljske device, se usmerili levo preko Moličke gredni na Moličko peč in po grebenu naskočili Veliko Zelenico - najvišji vrh na naši sobotni poti. Po počitku in klepetu smo v žgočem popoldanskem soncu zarezali plazove južnjaka nad prepadi Moličke planine (tiste na zahodni strani Velikega vrha), se bili primorani malce vrniti v breg in ponoviti vajo po smučarskih prehodih na Prag. Igor in Silvo sta se vrnila preko Deske, ostali pa direktno preko Inkreta na Podvežak, kjer smo se znova ujeli, nato pa smuk po dolgi cesti vse do avta. Turo smo analizirali pri Lampi v Lučah, od koder je del ekipe odvil domov, ostali pa v Logarsko dolino.
Drugi dan smo Romana, Nina, Luka in Nejc začeli pri Domu planincev in drsali na smučeh vse do Rinke. Na poti na Okrešelj nas je, po jutranji sivini, obtežene z vso opremo, začelo spodbujati sonce (in tako še ves dan, nenapovedano, razen v senci, seveda:)). Na Okrešlju znova na smuči in z njimi visoko v začetek žleba (vmes smo se znova ukvarjali s cokli na kožah), nato pa sva z Nino z vrha žleba nadaljevala še na Križ - Koroško rinko. Roma in Luka sta se zadovoljila z dobro smuko skozi žleb in naju počakala na Okrešlju, da sva tudi midva privriskala za njima (pod steno Turske gore je bil celec res odličen). Z Okrešlja v dolino pa ena sama "matrunga". Trdo, skorjasto, grudasto ... nekaj večje veselje je prinesel šele smuk po cesti vse do avta. Tudi drugi dan smo zaključili pri Lampi, kakopak.
Vikend ocenjujem kot uspešen; čeravno so nam prvi dan moralo močno načele cokle na kožah, smo se pobrali in vztrajali. Oba dneva smo nabrali krepko preko 1000 višincev (1300 in 1600 ca.), tudi kilometrov ni manjkalo; obakrat smo bili na smučeh preživeli celoten delovnik. Da niti ne omenjamo okusne hrane, pijače in pa seveda druženja z legendami našega alpinizma - kako smo jim hvaležni, da še vedno trmasto grizejo kolena in z nami delijo zgodbe izpred davnih desetletij. Vsa čast! Posebej velja izpostaviti tudi Ninin spust z vrha Križa na snežni deski in suvereno vožnjo skozi Turski žleb; prav veliko žensk pred njo tega ni naredilo.
In še razveseljivo dejstvo: vikend so na smučeh preživeli tudi nekateri naši drugi člani, kar pomeni, da smo še kako živi. Upamo tudi na vtise in vpise z drugih tur.
Dragi ljubiteljice in ljubitelji (turnega) smučanja,
kot že nekaj zadnjih let se bomo tudi letos potrudili izvesti kakšen skupni odhod v gore na smučeh. Ta je namenjen druženju in izmenjavi izkušenj, primeren pa za vse - od izkušenih turnih smukačev do začetnikov. Pogoj za udeležbo je znanje smučanja (suveren spust po črni progi) in turnosmučarska oprema z lavinskim trojčkom (možnosti izposoje je, če nimate svoje, mnogo).
Izvedbo akcije planiramo v soboto, 4. marca; v primeru dobrih razmer, počutja, vremena pa tudi časa in drugih dejavnikov se lahko zadeva raztegne tudi na dva dneva. Vse pa je seveda v prvi vrsti odvisno od najave vašega interesa, na podlagi katerega bomo sprejeli odločitve o lokaciji, izvedbi ipd.; seveda ob upoštevanju razmer in vremena, ki bodo naslednji teden malo bolj pestre kot v zadnjih tednih.
Prijave na turo zbiram Nejc Pozvek na telefon 040 508 327 do vključno srede, 1. 3. (a čim prej, tem bolje). Četudi si peš, brez opreme, in bi rad/a šel/šla v gore, se javi - bomo skušali poskrbeti zate, če bo le šlo.
Kot več ali manj vsako leto se tudi letos nismo izneverili tradiciji in zainteresirano članstvo povabili na vikend izobraževanje v slovenske gore. Obnovitveni tečaj oziroma seminar zimske alpinistične tehnike je tokrat potekal v soboto in nedeljo, 11. in 12. februarja 2023, na Vršiču. Naše izhodišče je bila Erjavčeva koča, ki je nudila udobno in okusno zavetje, pa tudi priložnost za živahno debato v sobotnem večeru.
Prvi dan smo z delom začeli ob 9. uri, zaključili pa ob mraku. Med vzponom na Malo Mojstrovko v območju letne poti smo obdelali vse osnovne teme zimske alpinistike in tako zadovoljili celoten spekter udeležencev - od začetnikov, ki so bili z nami (pa tudi sicer pozimi) prvič v gorah, do najizkušenejših, ki smo skušali svoje znanje in besede kar se da učinkovito preliti med slušatelje. Na začetku smo se seznanili z lavinsko opremo (skupinski test lavinskih žoln), sredi spodnjega plazu smo nadaljevali z osnovami hoje s cepini in derezami, prav tako tudi obvladovanjem/zaustavljanjem padcev, pri izstopu iz Pripravniške grape smo spoznali prerez snežne odeje in različne preizkuse njene stabilnosti, na samem vrhu Mojstrovke smo izdelovali sidrišča v snegu in varovali soplezalce, na spustu pa smo v konti med Mojstrovkama spoznali plazove in izpod njih reševali. Večina je bila na turi peš, peščica je za vzpon in spust uporabila smuči.
Drugi dan je minil v znamenju ture. Ena naveza je zavila v slapove pod Prisankom (Mato, Bojan in Maja so plezali Srednji slap), ostali so se ponovno soočili z Mojstrovkami. Željni večje strmine so najprej zaplezali v Župančičevo in se z vrha spustili po Pripravniški, drugi del ekipe je že v začetku sile usmeri v Župančičevo in nato nadaljeval na Veliko Mojstrovko; skratka, PAKovci povsod naokoli. V poznem popoldnevu s(m)o se znova vsi zbrali na izhodišču in se po kratki analizi odpeljali v nov delovni teden.
Vikend so zagrešili in znanje predajali: Matej Zorko (vodja ture), Sandra Voglar, Peter Sotelšek, Simon Poznič in Nejc Pozvek.
Dobro družbo so sestavljali (po abecedi): Matej Balant, Martin Bedrač, Maja Blaznik, Gregor Cerjak, Mitja Kolman, Arnold Koštomaj, Jure Krnc, Matjaž Kužner, Andreja Malus, Matic Medvešek, Grega Mežič, Andrej Preskar, Lucija Pust, Tomaž Redek, Samo Šmajgl, Jernej Špiler, Romana Tomšič, Nina Tomšič Polegek, Tanja Tušek Sotelšek, Anton Vodopivec in Bojan Zorko.
Med zimskimi počitnicami, ko so številni uživali na eksotičnih ali alpskih destinacijah, se nekateri, ki smo ostali doma, nismo znali predati brezdelju. Pozornost smo usmerili v facelift večjega dela stence v MC KK. Veterani Ambrož, Gregor S., Kajetan in jaz smo skrbeli za odstranjevanje, čiščenje in vnovično pritrjevanje oprimkov, omladinci Žana, Kim, Gašper in Eva pa so nudili nepogrešljivo pomoč pri zlaganju, prenašanju in sušenju oprimkov ter predpripravi vijakov ustreznih velikosti. Glavni del posla je bil opravljen v nedeljo, 29. januarja, zaključna vijačna dela pa sta v ponedeljek, 30. januarja, opravila Ambrož in Kajetan. Prvi plezalni preizkusi so pokazali, da je bila nova postavitev dobro zamišljena in izvedena.
S tekmovalci smo 4. februarja prvič v letu 2023 obiskali nam najbližji plezalni center Frikšn. Tja gre mladina vedno rada, posebej pa so nas ob obisku razveselili številni na novo postavljeni bolderji. Izzivov ni zmanjkalo, prej sta nam pošli moč v rokah in koža na prstih. Nepreplezani izzivi kličejo k čim prejšnjemu ponovnemu obisku. Analiza, tako čez palec, pa poda usmeritev, da damo na treningih več poudarka splošni moči in tehniki.
Skupna tura je zaradi slabega vremena prestavljena na 23-24 marca. Se vidimo takrat
Dvodnevno skupno turo bomo izvedli v soboto in nedeljo 11 in 12 februarja, kjer bomo prvi dan posvetili urjenju zimske tehnike, naslednji dan pa plezanje oziroma hoji po okoliških vršacih. Tura bo prilagojena znanju in sposobnostim udeležencev.
Spanje bo organizirano na Mihovem domu na Vršiču.
Za ostale informacije in prijave na tel:041359879 Matej. Ne odlašaj, prijavi se čimprej.
Vabljeni na informativni sestanek v petek, 03.03.22023, ob 19.00, v klubskem prostoru PAK (Mladinski center Krško, CKŽ 105).
Pričetek tečaja z uvodnim predavanjem o opremi in spoznavanje s plezanjem bo v nedeljo, 05.03., ob 17.00, v Športni dvorani Brežice.
Tečaj je primeren za vse, ki ste starejši od 16 let in bi radi spoznali osnove športnega plezanja. Skozi zanimiva teoretična predavanja, obiske male in velike umetne plezalne stene ter s plezanjem v naravnih plezališčih Slovenije in Istre se boste naučili varnega in učinkovitega plezanja. Ob koncu pa z uspešno opravljenim izpitom pridobite naziv pripravnik športnega plezanja.
Oprema:
Nekaj plezalne opreme vam klub zagotovi ob samem začetku, tekom tečaja pa si boste ob nasvetih trenerjev in vaditeljev kupili svojo opremo, saj jo boste seveda potrebovali za nadaljnje plezalne aktivosti.
Tečaj predvidoma traja 6-8 zaporednih vikendov (predvidoma petek in nedelja), izvedel pa se bo ob minimalni udeležbi 6 tečajnikov in zajema naslednje:
Teoretične vsebine:
uvodno predavanje, oprema
vozli, pravila varnega plezanja
plezalna etika in zgodovina
prva pomoč
trening, poškodbe
Praktični del:
Plezanje na mali in veliki umetni steni, plezanje v naravnih plezališčih in dvodnevni plezalni izlet. Zajete bodo naslednje vsebine:
spoznavanje plezalne opreme
plezanje in varovanje »top-rope« z grigrijem in z varovalnimi ploščicami
plezanje in varovanje v vodstvu z grigrijem in z varovalnimi ploščicami
prevezovanje z enojno in prevezovanje z dvojno vrvjo
tehnika plezanja
Okvirni terminski plan tečaja:
PREDAVANJA ob petkih v OŠ Brestanica ali Športni dvorani Brežice ob 18.00.
OBISKI UMETNIH PLEZALNIH STEN (petek):
Brestanica velika stena (ob 18:00)
Brežice velika ali bolder stena (ob 18:00)
Bolder MC Krško
PLEZALNI IZLETI V NARAVNA PLEZALIŠČA ali plezalni center (vikendi):
Predvidoma ob nedeljah bomo obiskali plezalne centre po Sloveniji (dopoldan ali popoldan), domače plezališče Armeško (dopoldan ali popoldan) ali druga primerna plezališča po Sloveniji in Istri (cel dan). Na koncu tečaja bomo izvedli dvodnevni plezalni izlet. V primeru slabega vremena bomo obisk naravnega plezališča prestavili na notranjo domačo plezalno steno.
Cena tečaja je 200 EUR, pogoj je tudi poravnana klubska članarina za sezono 2022/23 (20 EUR).
Podroben plan poteka tečaja bo predstavljen na uvodnem predavanju. Lepo vabljeni!
Več informacij dobite pri vodji tečaja Sandri Voglar (031 623 167, sandra@pak.si).
Zadnji četrtek v letu sva s Kajetanom peljala otroke ŠPO Brežice in PAK Krško na plezalni trening v Novo mesto, center Frikšn. 10 otrok je kar lepa številka. Preplavili smo živopisane bolderje. Preplezali vse, kar je bilo v naši moči. Ponovno so šle blazinice na dlaneh, vendar za užitek in napredek je včasih potreben tudi kratkotrajni davek. Dober trening smo zaključili na željo otrok v McDonaldsu. Ni kaj, napolnit telo z zdravo energijo in veselo v novo leto! Žlobudranje otroških glasov mi bo šoferki ostalo v ušesih do naslednjega plezalnega druženja. Kdaj spet?
Plezanje v Posavju ima že skoraj 30 letno tradicijo. Zadnja leta je tudi zaradi vrhunskih rezultatov slovenskih plezalk in plezalcev in tudi za voljo tradicije športa zanimanje po športnem plezanju v Posavskem alpinističnem klubu preraslo v številčno skupino tako mlajših kot starejših plezalcev.
December je vesel in prazničen mesec. V športni dvorani v Brestanici smo vaditelji 13.12. za otroke našega kluba pripravili zabavno plezalno srečanje. Po celotnem parketu športne dvorane smo postavili tri postaje brez tekmovalnega pridiha: oviratlon, ravnotežno-plezalni poligon in plezanje na veliki steni. Vabilu se je odzvalo okrog 90 otrok. Spretnost, hitrost, ravnotežje, moč, komunikacija, prilagajanje so le nekatere vrednote, ki so jih otroci razvijali skozi dvourni program tedenske vadbe in prikazali na srečanju. Srečali so se tudi s sodelovanjem v plezalni navezi in se izkazali v plezalnem znanju pred še številčnejšo publiko na tribuni. Po otrocih so prišli na vrsto še starši in vabilu, da se preizkusijo v plezanju, se jih je odzvalo kar nekaj. Čestitke za pogum!
Med prireditvijo smo se vsi skupaj posladkali. "Miza dobrot" je bila polna slastnih peciv in čokoladic, se tako malo okrepčali in si zaželeli veliko energije ter dobrega počutja. Voščili smo si srečno v prihajajočem letu, otrokom pa še posebej, da bi še naprej redno obiskovali naše vadbe.
Hvala vsem vaditeljem za skupaj izvedeno popoldne. Sodelovalo nas je kar 16, za vse skupaj pa smo potrebovali 3 ure in pol. Hvala Tomiju za postavitev ozvočenja. Po dogodku smo se nagradili z okusno večerjo in druženjem v gostilni Ribnik Golob. Več z dogodka, vabljeni, si lahko ogledate v foto galeriji.
Dogodek, ki ga imamo na klubu že vrsto let, ponovimo tudi naslednjega decembra. Podobnega ali še boljšega. S tako ekipo vedno!
Srečno!
15.12.2022 |
Martin Bedrač,
15.12.2022,
0 fotk |
Splošno |
Obvestila
Januarja vsako leto (oz. že od 15.12.2022 naprej) lahko preko našega kluba obnovite članstvo ali se na novo včlanite v krovno organizacijo Planinsko zvezo Slovenije (PZS).
Člani PZS so zavarovani pri Zavarovalnici Generali d.d. Zavarovanje zajema nezgodno zavarovanje, zavarovanje stroškov reševanja v tujini s 24-urno asistenco in zdravstveno asistenco za tujino ter zavarovanje zasebne odgovornosti.
Če se prvič včlanjate v PZS preko našega kluba,morate ob prijavi nujno izpolniti tudi pristopno izjavo PZS in jo skenirano (NE fotografirano!) poslati na info@pak.si ali original na naslov: Martin Bedrač, Cesta krških žrtev 48, 8270 Krško. Ob včlanitvi prejmete tudi novo izkaznico (kartico), ki stane dodatna 2 EUR.
Podatki za nakazilo:
Namen nakazila:
Članarina PZS - Ime in Priimek
Koda namena:
OTHR
Znesek nakazila:
Glede na vrsto članstva.
Prejemnik nakazila:
Posavski alpinistični klub, CKŽ 105, 8270 Krško
IBAN:
SI56 6100 0001 9432 357 (DH d.d.)
Sklic:
SI00 2023-566
Če nakazujete za družino, se poslužite namena: Članarina PZS - Družina Priimek. Da bomo lažje vedeli, kdo vse sestavlja vašo družino, sporočite podrobnosti na info@pak.si. Vrednost nakazila si preračunajte sami - upoštevajte tudi družinske popuste(vrste članstva). Izkaznica (kartica) za nove člane stane dodatna 2 EUR.
Opozoriti velja, da je za tiste, ki se gibljete tudi po tujih gorah, zelo priporočljiva A članarina (za alpiniste in strokovni kader z licenco praktično obvezna).
Znamkice lahko prevzamete na naslovu: Cesta krških žrtev 48, Krško (prej pokličite na 051 220 741 - Martin ali 031 623 167 - Sandra).
V torek, 13.12., ob 17.00 (do 18.30), bomo v športni dvorani OŠ Brestanica izvedli plezalno, gibalno in predvsem zabavno srečanje za vse otroke na vadbah športnega plezanja. Pridite 15 min prej, da se otroci preoblečejo, ogrejejo in da se starši v miru namestite na tribuno. Gibanje in plezanje se bo odvijalo v treh skupinah na treh postajah hkrati. Tukaj si lahko ogledate fotogalerijo iz leta 2019.
Imeli bomo tudi mizo z napisom: "Mizica, pogrni se!", kjer bo dovolj prigrizkov in pijače za vse, zelo veseli pa bomo tudi domačih sladkih dobrot z vaše strani.
Na plezalnih vadbah in stenah dvoran v Brežicah, Brestanici in Krškem trenutno vadi okrog 130 otrok. Res lepa številka. Vsako leto v decembru pripravimo plezalno srečanje za otroke. Tudi letos bo tako. Zaslužijo si, da vam prikažejo natrenirano, kaj so se novega naučili in kako potekajo vadbe.
Vaditelji se bomo potrudili, da se bodo otroci zabavali. V plezanju se boste lahko preizkusili tudi starši in vsi ostali interesenti. Zato si res želimo, da si vzamete čas in skupaj stopimo v vesele decembrske dni.
na brežiški velikanki z današnjim dnem odpiramo dodaten termin za vadbo, ki bo na sporedu ob četrtkih med 17. in 20. uro. Pogoj za udeležbo je plačana društvena članarina. Računamo, da bo zgodnja ura začetka privabila predvsem tiste (npr. družine), ki jim ponedeljek in sreda ob 19h ne ustrezata.
V sredo, 16. novembra, z začetkom ob 19:00, v športni dvorani Brežice za naše člane organiziramo izobraževanje o odpravi bolečin in težav v hrbtenici. Predaval in praktične vaje nam bo pokazal Metod Horjak, inženir strojništva in predvsem človek, ki je hotel razumeti in rešiti svoje težave s hrbtenico. V petindvajsetih letih trenerskega dela, v katerem se je posvečal otrokom, vrhunskim športnikom in tudi starejšim, si je pridobil veliko izkušenj in znanja. Metod je tudi plezalec, tako da bo na izobraževanju dal večji poudarek poškodbam pri plezanju ter vajam za performans trupa. Metod je odličen govornik in predvsem praktik, tako da boste zagotovo odnesli veliko novih spoznanj. Vabljeni!
Oblecite se športno in s seboj prinesite še podlogo za vadbo (armafleks). Predavanje je razdeljeno na teoretični in praktični del, vse skupaj uro in pol, ker pa bo vmes in po predavanju zagotovo veliko vprašanj, računamo na kaki dve uri.
Za klubsko knjižnico smo nabavili tudi dva izvoda knjige Postani sam svoj mehanik hrbta, avtorja dr. Stuarta McGilla. Njegove metode so osnovane na močni znanstveno-raziskovalni podlagi in rezultatih več desetletnega praktičnega dela s pacienti. Njegovi standardi za uspešno opravljeno rehabilitacijo so najvišji na svetu. Namreč uspešnost spopadanja z bolečino v hrbtu pri svojih pacientih spremlja več kot 10 let po odpravi bolečin in dosega 95% uspeh. Svojo mrežo strokovnjakov ima po celem svetu, v Sloveniji ga zastopa g. Jure Gubenc, njegova spoznanja pa pri svojem delu upošteva tudi Metod Horjak. Za pokušino si lahko ogledate video 12 nasvetov za razumevanje knjige ali pa ostale praktične video nasvete na spletni strani.
28.10.2022 |
Martin Bedrač,
21.10.2022,
0 fotk |
Splošno |
Obvestila
V petek, 28.10.2022, z začetkom ob ob 17. uri, prav vsi člani PAK-a vabljeni na tradicionalni klubski kostanjev piknik na Voglarjevem vikendu na Gori (klikni tukaj za navodila do vikenda). Za neudeležbo izgovorov ni.
Za pijačo in narezek bo poskrbljeno, zelo zaželjeni so tudi kakšni priboljški iz domače kuhinje. S seboj lahko prinesete še kakšno merico kostanja, kar pa seveda ni vstopnica za piknik. Dovolj bo, da boš dobre volje in za zabavo.
Aja! Verjamem, da je med člani PAK-a kar nekaj mojstrov peke kostanja. Sedaj se lahko izkažete s svojim znanjem in napravami, ki jih uporabljate. Ostali se toplo oblecite in pridite!
Vikend 7.-9.10. smo PAKovke izpeljale že 9. plezalni vikend, tradicionalni tabor. Tokrat se nas je zbralo pet: Romana in Nina Tomšič, Tanja Sotelšek, Julita Hribar in Sandra Voglar. Vikend je bil vremensko res krasen, temu primeren tudi izbor plezališč. Dolge in lepe smeri v Limskem kanalu so nas resda utrudile, metrov se je nabralo za kar dobro dooolgo športnoplezalno smer. Vzdušje in dobra skala sta bila le pika na i. Da ne govorim o klubskih oblekah in preoblekah: v klubska oblačila se lahko oblečemo že večplastno, videne in prepoznavne smo na daleč. Po plezariji smo se odpeljale v Pulo in si izbrale res dobro picerijo, se še malo sprehodile skozi stare ulice ter okoli rimskih znamenitosti, večer pa ob peki kostanja zaključile v apartmaju v Peroju.
Po prijetno toplem in obilnem, kot vedno, zajtrku na sončni terasi, smo se odpravile v plezališče Rovinj. Tokrat s profesionalno zvezenimi frizurcami. Dan je bil res topel, zato smo prvo uro izkoristile za kopanje. Vse sveže smo se zagnale v nam znane smeri. Res je bila gužva vendar ambient odnese svoje. Utrujene od plezanja in res visoke temperature za ta čas, smo pozno popoldan pobegnile res zvedavim in kradljivim galebom. Pot domov se je kar vlekla, saj nas je na cesti pričakala gužva, zastojji, nesreča. Res smo se borile po in okoli avtoceste, da se vrnemo domov k svojim, vesele in polne energije za naslednje dni.
Seveda pa so že stekli pogovori in načrti za naše 10. okroglo srečanje. Kam in kako, pa je še presenečenje.
V soboto, 8. oktobra 2022, je ekipa zagnanih plezalcev popestrila podobo našega največjega objekta v upravljanju - Brežiške velikanke. Ta je bogatejša za 5 smeri v fluorescentno zeleni barvi, ob tem pa je mogoče med štirimi smermi v glavnem, previsnem delu stene plezati tudi najrazličnejše kombinacije. Vse smeri so lažje do zmerne težavnosti, sploh prehodi preko stropa.
Akcija se je, kot je to stalna praksa, začela s skrbnim načrtovanjem: izboru oprimkov je sledilo pogajanje in nakup, nabava vijakov, "lov na dobavo", ki je bila predvidena že za soboto poprej, ko so bili vsi v nizkem štartu, nato prevzem in zlaganje robe, komunikacija z udeleženci/delavci ... in končno izvedba: nabava hrane, priprava opreme, oder, kup pripomočkov. Tako sta na omenjeno drugo oktobrsko soboto ob 8. uri začela vodja akcije Grega Srpčič in pomočnik Grega Miklič pripravljati teren, nekaj čez 9. uro sem se pridružil sam, kmalu nas je presenetil še Rok Molan ter v popoldanski izmeni Klemen Glas. Ekipa je, s krajšim premorom za kosilo, ves dan ustvarjala, jutranjo družbo mladih mažoretk so popoldne nadomestili obiski naših domačih in poznanih, že v trdi temi se je oder znova približal tlom, prizorišče je bilo pospravljeno, nekatere smeri tudi že stestirane, steno smo popolnili še z manjkajočimi smermi, ki so ostale od pomladnega tekmovanja v balvanih.
Zdaj pa, mladi in mladi po srcu, le pogumno na vrhove! Smeri na naši velikanki so vse po vrsti, nove in stare, lepe in komaj čakajo, da se boste čez zimo spoprijemali z njimi. Prijetno pležo želimo!
Pred nami je plezalni vikend PAKovk, tradicionalni, že deveti po vrsti. Družile se bomo od 7.-9.10. v Peroju (vila Vera ), plezališča Istre so itak top, preverjeno. Vreme bo, družba tudi dobra.
Iz Krškega se bomo odpeljale v petek, 7.10, 16:30, vračamo se v nedeljo, 9.10, v večernih urah.
Potrebna oprema: vsa plezalna - za frikanje, hrana: zajtrk in malice v plezališčih - vsaka zase (no ja, malo bomo pa le miksale); da ne pozabimo: jajca, kruh, puter, marmelada, namazi, mleko, sadje, zelenjava; Sobota po plezanju pade pica, zvečer si lahko spečemo palačinke ali kostanj; spanje: prevleke za posteljo ali spalka; 6-7 nas lahko spi na posteljah, če nas bo več, spimo še na samonapihljivih blazinah. Obleka: toplo in hladno.
Prijave pri Sandri na mail: sandra@pak.si ali tel. 031623167.
Vzemi si čas, pojdi z nami! Vedno nam je bilo fajn, po BABJE seveda!
V oktobru smo pričeli z redno vadbo športnega plezanja, obenem smo zaključili z dnevi odprtih vrat v septembru.
Zaradi varnosti in bolj kvalitetne vadbe se lahko od sedaj naprej vadbe udeležujejo le otroci, ki so bili pravočasno prijavljeni, ostali čakajo v čakalni vrsti, dokler se kakšno mesto na vadbi ne sprosti. Čakalno vrsto lahko spremljate na tem naslovu.
Novi interesenti se lahko na tem naslovu na vadbo športnega plezanja prijavite kadarkoli med letom.
Ko se bo kakšno mesto sprostilo, vas bomo o tem takoj obvestili (e-mail, telefon). Prosimo, ne obupajte, saj se otroci ves čas odločajo med različnimi popoldanskimi dejavnostmi, nekje prenehajo, drugje začnejo, vsak mesec so spremembe.
Tokrat bi se odpravili na 4314m visok vrh v Zahodnih Apeninskih Alpah. Tura je ocenjena z oceno AD-, torej dokaj zahtevna, primerna za kondicijsko pripravljene udeležence.
Čas vzpona 5 ur do koče, 5-6 ur do vrha, ocena do 50 stopinj v snegu-ledu, skala do III stopnje (večinoma I).
Odhod bi bil v petek popoldne (9.9.2022), prihod nazaj v nedeljo oziroma ponedeljek.
Cilj lahko še prilagodimo, če bi se izkazal za neprimernega za večino udeležencev.
Prijave in informacije na 041359879 - Matej Zorko.
23.07.2022 |
Matej Zorko,
25.07.2022,
12 fotk |
Alpinizem |
Poročila
Skupna tura je sicer bila mišljena v področje Karnijskih Alp, vendar smo cilje, zaradi nezadostnega števila prijav nekoliko prilagodili. Odpravili smo se v Logarsko dolino. Prvi dan smo plezali v severni steni Ojstrice. Desna smer nas je popeljala čez mogočno steno, sama smer pa precej vijuga in išče najlažje prehode.
Naslednji dan smo odšli proti Okrešlju, naš cilj je bila Mrzla gora, ki smo jo osvojili po Hudem prasku. Lažje poplezavenje po večinoma ozki grapi, ki je še povrhu precej krušljivo nas pripelje na razgleden greben, po katerem nadaljujemo do stika z markirano potjo in po njej do vrha.
Udeleženci ture: Matej, Andreja, Romana, Nina
Preplezane smeri: Destna smer v Ojstrici 550m, V
Hudi prask-Mrzla gora, 450m, II/I
22.07.2022 |
Matej Zorko,
11.07.2022,
3 fotk |
Splošno |
Obvestila
Tokrat bi se odpravili v Karnijske Alpe, gorstvo v Južnih apneniških Alpah, izhodišče za vzpone je koča Marinelli, do katere je uro in pol hoje.
Tura bo pohodno plezalno naravnana, možnost je plazanja dolgih športnih in kalsičnih smeri, koča je tudi izhodišče za pristop na najvišji vrh Kranijskih Alp Monte Coglians(2780m).
Odhod na turo bi bil v petek 22.07 v popoldanskih urah, prihod nazaj nedelja 24.07 v večernih urah.
Spanje in hrana bo organizirana v koči Marinelli, cena za polpenzion je 43 eurov.
Na razpolago bo kombi, prijave so zaželene čimprej, da rezerviramo kočo.
Konec maja smo zaključili Šolo ŠP pomlad 2022. Šole se je udeležilo 7 tečajnikov, izpit pa je uspečno zaključilo 6 tečajnikov, ki so si pridobili naziv pripravnik šprtnega plezanja. Plezali in družili smo se v dvorani OŠ Brestanica, v ŠD Brežice, Armeško, po plezalnih centrih, Krk 2dni, Omiš...Nabrali smo kar nekaj plezalnih izkušenj, tako da čestitke vsem in srečno na plezani poti. Hvala tudi vsem vaditeljem za iskreno sodelovanje in pomoč pri izvedbi tečaja.
Čaka nas še zaključek in podelitev diplom. Pripravniki: akcija!
Vsako leto se ob dnevu državnosti že tradicionalno odpravljamo v Stari grad - Paklenico, kjer se zbere praktično vsa plezalna druščina Posavja. Lani se nas je zbralo več kot 40 članov. Tudi letos smo vsi željni plezanja in družbe, z nami bodo tudi tečajniki zadnjega tečaja športnega plezanja.
Paklenica je idealen prostor za združevanje različnih aktivnosti: od morja do frikanja in plezanja dolgih smeri, pohodništva, kolesarjenja, sprehajanja, lenarjenja, z zanimivostmi pa je bogata tudi bližnja okolica (rafting na Zrmanji, safari po Velebitu, enodnevni izleti z ladjico, starodavni mesti Zadar in Nin, NP Krka, NP Sjeverni Velebit, NP Kornati, zanimivi otoki).
Plezali in družili se bomo vsaj 6 dni od 24.06. (petek) do 29.06. (sreda). Seveda lahko pridete tudi prej ali se priključite kadarkoli vmes in za kolikor dni imate na voljo. Število udeležencev je neomejeno. Zagarantirana dobra družba in vodene ture, usmerjanje in pomoč pri odločitvah.
Vabljeni vsi člani kluba, še posebej alpinisti in športni plezalci. Smeri je dovolj, da si vsakdo zadovolji plezalne, pohodne in kolesarske potrebe. Tudi morje bo ravno pravšnje za hlajenje razbolelih mišic na rest day.
Nastanili se bomo v kampu POPO, kjer je prostora dovolj, senca zagotovljena, skupna kuhinja, hladilniki, skupni prostor pod streho in na prostem. Do morja, trgovine in barčka na obali je sprehod 5 min, do NP Paklenica pa je čisto blizu. Pri njih lahko najamete tudi apartma, dovolj jih je tudi v bližnji okolici kampa. Vsekakor bolj priporočamo nastanitev v kampu v šotorih, saj je tako bolj družabno in zabavno. Cene so ugodne (kampiranje 6 EUR po osebi, apartmaji od 35 EUR naprej).
Zaradi lažje organizacije in rezervacije kampa, da bo za vse in za vas poskrbljeno, mi prosim čimprej javite vašo prisotnost. Ne dvomim v veliko udeležbo. Še vedno smo se imeli super. Prijave na sandra@pak.si in 031 623 167.
Za nami je uspešno izpeljan vikend skupne ture v Dabarske Kukove. Tokrat se nas je nabrala peščica nadobudnežev, ki smo uživali v divji naravi Velebita in njegovih kompaktnih stenah. Skupne ture smo se udeležili: Matej, Nina, Matjaž, Andreja.
Preplezane smeri:
Klekovina- Konrad 6a, 170m
Okrugli kuk - Il Risveglio dei Mascherini 5c, 95m
Rajičin kuk - kombinacija smeri Ma Jo(spodnji del) in La figlia del Capitano 6a/5c, 150m; Velebit express 5b+,120m; La-forza-dell-ignoranza 6b, 105m
V soboto, 14.5.2022, je v Trbovljah potekala predzadnja tekma Vzhodne lige v težavnosti.
Plezalce in plezalke PAK in ŠPO Brežice je spremljal Kajetan Voglar.
Tekmovanje se je začelo z plezanjem mlajših in starejših cicibanov. PAK in ŠPO Brežice sta imela predstavnike le pri starejših cicibanih. Bor Klenovšek se je uvrstil na odlično 4. mesto. Pri cicibankah je bilo pa kar šest tekmovalk, izmed katerih se je najbolje uvrstila Moškon Zoja na 19. mesto. Sledile so ji Lubšina Lana na 21. mestu ter Sluga Ida na 23. mestu. Ebner Lejla, Zorko Kim in Župančič Jevšnik Žana pa so si delile 30. mesto.
Sledil je nastop mlajših dečkov in deklic ter starejših dečkov in deklic skupaj s kadeti in kadetinjim. Vsi so si delili iste smeri. Za klub so plezali štirje predstavniki. Najbolje se je pri dečkih uvrstil Umek Gal na 19. mesto, za njim je bil Grmšek Gal na 27. mestu. Deklice so pa bile malo boljše z Mešiček Katjo na 15. mestu in Omerzu Vito na 25. mestu. V kategoriji starejših dečkov je nastopili Klenovšek Sven in si priplezal 10. mesto, smalo za njim pa sta se uvrstila Žigante Gašper in Petršič Miha na 18. mestu. Pri starejših deklicah smo imeli le eno predstavnico, Grašak Julijo, ki se je uvrstila na 16. mesto. Za zaključek je pri kadetih nastopil Knez Jure in tekmovanje zaključil z 9. mestom.
Organizacija tekme je bila na nivoju, le v kategoriji mlajših deklic je zaradi velikega števila tekmovalk prišlo do zamude.
Peroj, 6.5.-8.5.2022
Pa smo šle, na babji vikend v Istro. Za nekatere je bilo to že osmič, zame prvič in sem prepričana, da ne zadnjič (če me boste še vzele seboj). Pet zelo prijetnih, odbitih in kul ženskic me je medse sprejelo odprtih rok in takoj sem se počutila kot del ekipe (menda ni to prikupovanje ob neizpolnjenih pogojih, saj veš kje :D).
V petek smo štiri punce že ob 17h štartale iz Krškega, saj se nam je hudo mudilo, da čim prej poberemo še ostali del ekipe v Novem mestu in krenemo proti morju. V kombiju smo se tako začvekale, da smo se odpeljale mimo kar dveh odcepov in šele v Mirni Peči ugotovile, da smo zgrešile. "Bomo pa vsaj lepe", saj je bila kavica pri Romani in Nini že hladna, ko smo prišle. Dobile smo še "putničkega" in se končno odpravile proti morju. Pred mejo smo se ustavile še na zadnji bencinski, kjer smo naletele na dekliščino. Za bodočo mladoporočenko smo prišle kot naročene, saj so ji izkušene ženske podale koristne nasvete za srečen zakon, hkrati pa iskrene tudi za ločitev :P
Prišle smo na cilj – Peroj in tiste, ki tu še nismo bile, izvedele, da hiška nima elektrike. Ja kako pa bomo filale telefone?! No pa saj se je tudi brez tega dalo preživeti. Pripravile smo si skromno večerjo, Sandra pa je upihnila svečko na tortici in si menda kaj finega zaželela. Čvekale smo in se nasmejale, dale še navodila Romi, da nas zjutraj ne zbudi (bojda naj bi pretekla leta že navsezgodaj rogovilila) in šle spat.
Zjutraj pa nas je namesto Rome zbudila budilka, ki smo jo pozabile izklopit :D Vzele smo si čas za zajtrk, imele modno revijo Andrejinih hlač in se odpravile proti plezališču v Rovinju. Ko smo po kavici na obali končno prišle do plezališča, smo se lotile tistega zaradi česar smo prišle – plezanja…. Plezališče je bilo meni, kot začetnici pisano na kožo, saj ima veliko smeri, tako lahkih kot tudi zahtevnejših. Stene so bile ponekod mokre saj je prejšnji dan deževalo. Kljub temu smo preplezale veliko smeri. Nujno in čim tećje, da bi le naše riti izgledale čim boljše na fotoshootingu, ki smo ga imele po plezanju :D V Rovinju smo šle na večerjo v restavracijo, kjer smo imele tako čast, da je imela vsaka svojega kelnarja in dovolj vtičnic, da smo napolnile telefone :D Site in prijetno utrujene smo šle nazaj v vilo Vero. Spet ni manjkalo vsebine za klepet. Obdelale smo vse teme, se nakrohotale in se odpravile spat. Aja, pa ugasnile budilke.
V nedeljo smo se zbudile, po zajtrku pospravile za seboj in se namenile, da gremo čimprej v plezališče. Pa nam je obala prekrižala načrte. Pokazal se je sonček in kot martinčkice smo se mu ob morju nastavljale. No, razgibale smo se tudi…..nekatere zelo elegantno, druge malo manj :D (slik ne pokažemo) Iz raztegovanja je ratala cela zabava in fotoshooting. Pa vendar, smo se čez čas le spravile v kombita in se odpeljale v plezališče Limski kanal. Tu so bile smeri kar zahtevne, zato sem vodstvo prepustila izkušenim plezalkam, sama pa plezala na top rope. Sem hvaležna puncam, da so me bodrile in vzpodbujale pri smereh, ki jih sama sigurno še ne bi splezala. Razgled z vrha smeri je bil čudovit. Bi človek kar obsedel na zgornji polici in opazoval čudovito naravo, no pa je bilo treba pospravit opremo in se počasi vrnit v realnost. Seveda je bilo, predno smo se odpeljale, potrebno izpeljat še en fotoshooting s kombitom, ki je poskrbel, da smo po makadamu šibale, kot da smo komu iz plezališča ukradle opremo :D
Sandra, Tanja, Romana, Nina in Andreja, hvala za super aktiven, nasmejan, norčav, klepetav, babji vikend. Res sem se naplezala in nasmejala.
Se vidimo pod steno, Tjaša
Še Romina pesmica:
SIX PAK
Že na štartu babe zamočile,
u Mirni Peč polkrožno obrnile...
(Nisi hlod, ne vozi nasekan.)
To parola je na AC bla,
bila je zihr nam namenjena...
Preden kombi s hlodi napolnile,
pri men še enga takratkega smo spile...
Kombi s krili smo imele,
do Peroja skorej poletele...
Dekliščina po pumpah je krožila,
nas prou čudno ni zgrešila...
Torta v enem kosu je prišla,
da je Sandra lahko svečko pihnila...
Preden babe so zaspale,
Tamaro in vse učitle so obrale..
Čvek je dober antistres,
tut kakšna guba, graben gre počasi preč...
Prepovedale mi pred osmo jih budit,
kufe moram kar zunej si nardit...
Narobe svet se tut zgodi,
Roma tazadna se zbudi..
Rovinj lokacija poznana,
gostilna na plaži še neraziskana...
Se še tam mau poafnale,
album fotk si spet nabrale...
Da se ne bi pretegnile,
glih sred dneva plezalno bazo naredile..
Gladke, kratke so smeri,
modelov danes tam videt ni...
Ker peki mojstrom pucat žara se ne da,
fensi gostilna dobra je bila...
Malo smo natakarje zbudile,
enga pa vseen nismo premaknile...
Vsaka rit velikost, oblika druga,
reši nas le Andrejina Kibuba...
Cunj "premalo" smo imele,
tut pri hrani smo se mau uštele...
Ena s kurami spet spat,
druge nočko nategvat...
Fruštk spet sm zamudila,
za "kazen" torto sem dobila...
Pol smo neki na obalo me krenile,
se z jogo pozami lomile...
Kombi po makadamu je skakljau,
nas do Limskega varno, točno pripeljau...
Ninča kakšno težjo smerko napeljala,
da teta ni se sam u 5kah gor kotljala...
Tam na vrhu smerk čepele,
ker prau lep razgled smo mele...
Hm, preden pravo smer na cesti me zadele,
hm, verjetno si domov nismo prav želele...
(Kaj si tečna!!...Ker sem srečna!!)
Letošnje leto smo PAKovke malo pohitele, vikend pred nami, 6.-7.5., ženski vikend. Peroj (vila Vera ) nas čaka, plezališča Istre so itak top, preverjeno. Vreme bo, družba tudi dobra.
Iz Krškega se bomo odpeljale v petek, 6.5., okoli 17ste ure, vračamo se v nedeljo, 8.5., v večernih urah.
Potrebna oprema: vsa plezalna - za frikanje, hrana: zajtrk in malice v plezališčih - vsaka zase (no ja, malo bomo pa le miksale), sobota po plezanju okušamo istrske dobrote, spanje: prevleke ali spalka, obleka: toplo in hladno
Prijave pri Sandri na mail: sandra@pak.si ali tel. 031623167.
V nedeljo, 24.4.2022, je v Vojniku potekala 4. tekma Vzhodne lige, tokrat v težavnosti. Udeležba mladih plezalcev Vzhodne Slovenije je bila najštevilnejša letos. Plezalce PAK in ŠPO Brežice je tokrat spremljal Kajetan Voglar.
Začelo se je z sočasnim plezanjem mlajših in starejših cicibanov. Pri starejših cicibanih smo imeli le enega predstavnika, Bora Klenovška, ki se je uvrstil na odlično 4. mesto. Pri starejših cicibankah je za klub plezalo več tekmovalk, tako iz brežiške kot iz krške skupine. Najbolje se je uvrstila Ebner Lejla na 19. mesto. Sledile so ji še Sluga Ida na 27. mestu ter Lubšina Lana, Moškon Zoja, Zorko Kim in Župančič Jevšnik Žana, ki so si delile 31. mesto.
V drugem delu tekme so nastopili mlajši dečki in deklice ter starejši dečki in deklice skupaj s kadeti in kadetinjami, ki so si delili iste smeri. Pri mlajši kategoriji smo imela po enega tekmovalca in tekmovalko. To sta bila Umek Gal, ki se je uvrstil na 18. mesto in Mešiček Katja, ki se je uvrstila na 15. mesto.
Pri starejših dečkih je najbolje odrezal Klenovšek Sven na 12. mestu, sledila sta mu še Petršič Miha na 17. ter Žigante Gašper na 18. mestu.
Pri dekletih sta pa nastopili Sluga Eva z zelo dobrim 5. mestom in Grašak Julija na 15. mestu.
Tekmovanje je bilo odlično organizirano, brez zamude in hitrim zaključkom. Smeri so bile dobro postavljene, da so vsi tekmovalci lahko priplezali vsaj do polovice smeri, vendar le najboljši so zmogli priplezati blizu ali do vrha.
V soboto, 9.4.2022, je bila balvanska tekma, 3. tekma Vzhodne lige, v Novem mestu. Udeležba s strani našega kluba je bila številčna, otroke pa sta spremljala naša trenerja Grega Cerjak in Kajetan Voglar.
V kategoriji starejših cicibank so se najvišje uvrstili Ebner Lejla in Lubšina Lana, ki sta si delili 26. mesto. Ostala dekleta v tej kategoriji so dosegla: Moškon Zoja 28. mesto, Zorko Kim na 31. mesto ter Sluga Ida in Župančič Jevšnik Žana, ki sta si delili 33 mesto.
Nasledja katagorija so bili mlajši dečki in deklice, kjer se je pri deklicah najvišje uvrstila Mešiček Katja na 15. mesto. Sledila ji je Omerzu Vita na 29. mestu. Pri dečkih sta nastopila Umek Gal z uvrstitvijo na 11. mesto ter Grmšek Gal na 24. mesto.
Za konec tekme so skupaj nastopili starejši dečki in deklice ter kadeti in kadetinje. Res lepo in pohvalno presenečenje nam je pripravila Sluga Eva v kategoriji starejših deklic, B licenca, z uvrstitvijo na 1. mesto. Čestitke! Žigante Gašper, je končal na 13. mestu v kategoriji starejših dečkov, Knez Jure pa je bil med kadeti 10.
Organizacija samega tekmovanja je bila pohvalna, le plezalni problemi so se izkazali za zelo težke in so za premagovanje le teh imeli težave številni mladi plezalci. Z načrtno vadbo bodo sčasoma postali lažji tudi načim mladim tekmovalcem. Pogumno naprej. Nabiranje izkušenj je tudi eno od pomembnih vodil tako na športnem področju kot za življenje. Vse prikazano v galeriji.
Naslednji vikend 23 in 24 april bi se odpravili v Dabarske Kukove, ki ležijo v Srednjem Velebitu nedaleč od Baških Oštarij. To je vrsta ostrih skalnatih vrhov. Najbolj izstopajo Bačić kuk, Butinovača, Kiza, Grabar in Ljubiški vrh. Možnosti za plezanje je veliko, prevladujejo dolge športne smeri do 180m višine. Nekaj smeri je zbranih na Plezališče Dabarski kukovi · Hrvaška · Plezanje.net.
Odhod bi bil v petek 22 aprila v popoldanskih urah. Spi se v šotoru na travniku nedaleč od planinksega doma, kjer je tudi voda.
Čas se je prevesil v drugo polovico aprila in pred vrati so prvomajske počitnice, prazniki.Vabljeni, da skupaj preživimo čudovit prvomajski dopust. Če spojite dneve od 27.4. - 2.5. sta potrebna le le 2 dni dupusta.
Omiš? 20 km južno od Splita, začetek makarske revijere, izliv Cetine v morje, stene nad morjem, kolesarski kotički, plezališč v krogu 30 km veliko, ferate, pohodi: Mosor, 1600m nad morjem, malo južneje prekrasno Biokovo... Vsega dovolj in preveč. Pridružite se nam v kampu Lisičina! Lično in ugodno, na razpolago tudi apartmaji. Na zelo aktivnem in atraktivnem prizorišču bomo od 27.4.-2.5. ne glede na vreme, ki je tak vedno OK. Vabljeni.
Za info. vedno na razpolago: Sandra. Pokliči, vprašaj.
Po dolgih dveh tekem sušnih koronskih letih smo se PAKovci spet zbrali in v soboto, 26.03.2022, ponovno organizirali in izvedli tekmo Vzhodne lige. Dogodek je en večjih v Brežicah, saj se je tekme udeležilo kar 254 tekmovalcev iz 24 klubov vzhodne Slovenije, zraven pa je navijalo še približno dvakrat toliko obiskovalcev. Veliko se jih je po tekmi odpravilo pokušat kulinarične dobrote bližnjih gostiln, tisti z manjšimi otroki pa so se podali doživljajem naproti, ki jih okolica Brežic ponuja res v izobilju.
Pri organizaciji in izvedbi tekme je sodelovalo 28 članov kluba in 5 zunanjih izvajalcev. Smeri sta postavljala Boštjan Potočnik iz Slovenske Bistrice in Anja Šerbinek iz Maribora. Nadzor nad tekmo je vršila sodnica s KŠP licenco Tatjana Kruder iz Celja, prireditev pa sta povezovali napovedovalki Ajda in Živa Lisec iz Trbovelj.
Roko nad vsem je imela vodja tekme Aleksandra Voglar, v prostem času tudi predsednica PAK. Rezultate je urno vtipkoval Martin Bedrač, odlično glasbo pa sta izbirala Matija Bedrač in Matic Plevanič. Za nekaj zvitih gležnjev in odrgnin je poskrbel Jan Žnidaršič the Medic Man. Ostro kot sokoli so plezanje tekmovalcev opazovali sodniki smeri: Rok Molan, Gregor Cerjak, Mitja Voglar, Aljaž Motoh, Lina Buršič, Gregor Srpčič in Andrej Sotelšek. Za urejene skupine otrok so bili nadležni: Jure barbič, Peter Sotelšek, Mitja Kolman, Jernej Špiler, Kajetan Voglar in Albin Pečnik.
Da otroci in obiskovalci niso omagali žejni in lačni je skrbel cvet našega kluba: Tanja Tušek Sotelšek, Valerija Bogovič in Iris Jeler. Informacije, štartne številke in bone za malico je delila Mateja Pšeničnik, medtem ko je Andreja Malus vskočila vsepovsod, kjer je bilo potrebno. Ko otroci niso plezali, so lahko noreli po športnem poligonu pod budnim očesom Romane Tomšič. Perfektno ozvočenje je postavil Tomi Naglič. Na koncu bi omenil še naše tekmovalce, ki jih je bilo tokrat kar 26. Za nastop sta jih razgibala Julita Hribar in Bojan Zorko. Pogumno so se pomerili v ne prav lahkih balvanskih problemih. Jure Knez in Bor Klenovšek sta zasedla odlično 4. mesto v svoji kategoriji, za ostale pa je bila tekma lepa priložnost za nabiranje tekmovalnih izkušenj. Rezultate si lahko ogledate tukaj.
Tekma je uspela odlično, otroci so se resnično naplezali, pohvala gre navijačem za glasno navijanje, še večja obema postavljavcema, ki jima je uspelo postavit takšne smeri, da so se tekmovalci na koncu lepo razvrstili in ni bilo preveč delitev mest. Zadnje podelitve so bile točno ob 21. uri. Sledila je zaslužena večerja za osebje kar v dvorani in malo druženja. Domov smo prišli ob polnoči, zelo zadovoljni z opravljenim.
ŠTROMI, snemanje, fotografija in ozvočenje, Tomi Naglič s.p.
Okusne in bogate sendviče za tekmovalce ter osebje so pripravili v Tušu Brežice, za kosilo so nam poslali slastne pice iz Pizzerie Italia, za večerjo je poskrbel Grill Point s svojo anti-vegi ponudbo. Vse ostalo smo nabavili v Eurospinu, Sparu in Tediju. Spodaj je nekaj slikic za pokušino, več pa si jih lahko ogledate v fotogaleriji.
V soboto, 19.3., smo se zbrali klubi vzhodne Slovenije na prvi pokoronski tekmi Vzhodne lige.
Novdušeni smo zgodaj zjutraj vstopili v športno dvorano v Radljah, ki je cel dan pokala po šivh od navdušenih tekmovalcev in gledalcev. Barve PAKa in ŠPO Brežice je zastopalo 15 plezalcev.
Pri starejših cicibankah so plezale in dosegle rezultate: Ebner Lejla 13.mesto, Lubšina Lana 30. mesto, Moškon Zoja 16 mesto, Zorko Kim 30.mesto, Zupančič Jevšnik Žana 28. mesto. Starejši ciciban, Bor Klenovšek, je zasedel 7.mesto.
Mlajši deklici sta si priplezali: Mešiček Katja 8. in Omerzu Vita 23. mesto. Mlajši Dečki pa: Gal Grmšek 29. mesto in Gal Umek 14. mesto.
Smeri so postajale težje, nastopile pa so še najstarejše kategorije. Trije starejši ečki so se uvrstili: Sven Klenovšek na 12. mesto, Gašper Žigante na 14. mesto, Miha Petrišič pa je bil 18. Pogumno je nstopil tudi kadet Jure Knez, ki je bil po preplezanih obeh smereh na koncu 7.
Nekateri naši plezalci so se prvič srečali s plezalno tekmo. Trema je bila kar prisotna. Pričakovali so morda lažje smeri, vsi nastopajoči pa domov odšli z nasmeškom na obrazu. Pred njimi je nova, tokrat bolder tekma na domačem prizorišču v Brežicah.
v sredo, 30. marca, ob 19. uri, v prostorih Mladinskega centra Krško, vljudno vabljeni na 29. redni zbor članov.
Predlagan dnevni red:
1. Uvodni pozdrav in ugotavljanje sklepčnosti.
2. Potrditev dnevnega reda in izvolitev organov zbora članov.
3. Poročilo predsednice, tajnika, načelnika za alpinizem in športno plezanje ter Nadzornega odbora z razpravami.
4. Volitve novih organov kluba. 5. Razno (druženje).
Upam in želim si, da se vidimo v čim večjem številu.
Po dolgih dveh koronskih letih prihaja karavana Vzhodne lige spet v Brežice. 26. marca bomo PAK-ovci organizirali in izvedli 2. tekmo v letošnji sezoni in to v balvanskem plezanju. Pričakujemo okrog 250 tekmovalcev iz 31 klubov vzhodne Slovenije ter še okrog 500-700 spremljevalcev in obiskovalcev.
Tekma bo velik dogodek, tako za naš klub, kot za mesto Brežice. Verjamemo, da bomo s tem dogodkom opozorili nase in si še povečali prepoznavnost na področju Posavja in Dolenjske. Vabljeni na tekmo, začnemo 26. marca, ob 9. uri, v Športni dvorani Brežice.
Več o prvenstvu v športnem plezanju Vzhodna liga si lahko ogledate na spletni strani lige www.climbers.si.
Čez vikend smo uspešno izvedli letošnjo izobraževalno skupno turo. Prvi dan smo obdelali skoraj celotno zimsko tehniko na poligonu pod slapovi. Sledil je zaključek alpinistične šole. Naslednji dan smo pridobljeno znanje uporabili v Sinjem slapu, katerega smo plezali skoraj vsi udeleženci, nekateri so se z ledom srečali prvič. Poučno zabavni vikend je bil zelo dobro izkoriščen.
Vabilo na dvodnevno zimsko skupno turo, ki bo ta vikend na območju Jezerskega.
Datum: 19-20.02.2022
Odhod 06:00 pred Mullerjem, prihod na Jezersko predvidoma ob 08:30 uri. Zbor pred Lovskim domom na Jezerskem.
Spanje: Lovski dom Jezersko. Rezervirano imamo lovsko kočo, pct ni potreben.
Program:
1.dan:
zimska tehnika:
Uporaba cepinov in navez
Gibanje naveze v snežnih razmerah
Sidrišča v snegu, ledu
Uporaba lavinske opreme.
2. dan:
Plezanje slapov(Sinji slap), plezanje zimskih smeri (Teranova), zimski pohod na Ledinski vrh, Velika Baba. Cilje bomo prilagodili skupini oziroma posameznikom ( željam in sposobnostim).
V soboto zvečer bo uradni zaključek alpinistične šole predstavljen z fotografijami in programom.
Število ležišč je v lovski koči omejeno, zato je potrebno imeti s sabo spalno vrečo in podlogo na kateri se da prespati.
Vabljeni vsi, več nas bo bolje bo. Kdor časovno nima možnosti prisostvovati dva dni, se nam lahko pridruži samo za en dan oziroma na uradni del zvečer.
Vabljeni na informativni sestanek v četrtek, 24.02.2022, ob 19.30, v klubskem prostoru PAK (Mladinski center Krško, CKŽ 105).
Pričetek tečaja z uvodnim predavanjem bo v petek, 25.02.2022, ob 18.00, v Športni dvorani OŠ Brestanica.
Tečaj je primeren za vse, ki ste starejši od 16 let in bi radi spoznali osnove športnega plezanja. Skozi zanimiva teoretična predavanja, obiske male in velike umetne stene ter s plezanjem v naravnih plezališčih Slovenije in Istre se boste naučili varnega in učinkovitega plezanja. Ob koncu pa z uspešno opravljenim izpitom pridobite naziv pripravnik športnega plezanja.
Tečaj predvidoma traja 6-8 tednov, izvedel pa se bo ob minimalni udeležbi 6 tečajnikov in zajema naslednje:
Teoretične vsebine:
uvodno predavanje, oprema
vozli, pravila varnega plezanja
etika in zgodovina
prva pomoč
trening, poškodbe
Praktični del:
Plezanje na mali in veliki umetni steni, plezanje v naravnih plezališčih in dvodnevni plezalni izlet. Zajete bodo naslednje vsebine:
spoznavanje plezalne opreme
plezanje in varovanje »top-rope« z grigrijem in z varovalnimi ploščicami
plezanje in varovanje v vodstvu z grigrijem in z varovalnimi ploščicami
prevezovanje z enojno in prevezovanje z dvojno vrvjo
tehnika plezanja
Ob koncu sledi še praktični izpit za pridobitev naziva pripravnik športnega plezanja.
Okvirni terminski plan tečaja:
PREDAVANJA ob petkih v OŠ Brestanica ali Športni dvorani Brežice ob 18.00.
OBISKI UMETNIH PLEZALNIH STEN (petek):
Brestanica velika stena (ob 19:00)
Brežice velika ali bolder stena (ob 19:00)
PLEZALNI IZLETI V NARAVNA PLEZALIŠČA ali plezalne centre (vikendi):
Predvidoma ob nedeljah bomo obiskali plezalne centre po Sloveniji (dopoldan ali popoldan), domače plezališče Armeško (dopoldan ali popoldan) ali druga primerna plezališča po Sloveniji in Istri (cel dan). Predvidoma 2. polovica aprila planiramo dvodnevni plezalni izlet. V primeru slabega vremena bomo prestavili obisk naravnega plezališča ali pa bomo izvedli trening - predavanje na notranji plezalni steni (Športna dvorana Brežice).
Cena tečaja je 200 EUR, pogoj je tudi poravnana klubska članarina za sezono 2021/22 (20 EUR).
Podroben plan poteka tečaja bo predstavljen na uvodnem predavanju. Lepo vabljeni!
Več informacij dobite pri vodji tečaja Sandri Voglar (031 623 167, sandra@pak.si).
V Krškem bomo lahko v četrtek, 17. 2., uživali delček Festivala gorniškega filma, ki sočasno poteka v Ljubljani; na sporedu bo film z olimpijsko prvakinjo Janjo Garnbret v eni izmed glavnih vlog: The wall - climb for gold / Stena - vzpon do zlata. Po filmu bo sledil še pogovor na temo plezanja.
S podjetjem Kibuba d.o.o. smo sklenili pogodbo o poslovnem sodelovanju in se vključili v program 1% za društvo. Vsi člani, ki se bodo registrirali v njihovi spletni trgovini in v posebnem obrazcu izbrali PAK, bodo klubu omogočili donacijo s strani Kibube v višini 1% uporabnikovih nakupov.
Primer:
Matej (član PAK-a) kupi jakno za 300 EUR (z DDV).
Ob plačilu računa sistem zazna, da je Matej član PAK-a, ker je predhodno potrdil svoje članstvo v posebnem obrazcu.
Kibuba v sklad za donacije PAK-u doda 1% vrednosti nakupa oz. 3 EUR. In tako za vsak nakup članov PAK-a, vključenih v ta program.
PAK se odloči, da bo kupil nov kos opreme za 50 EUR (z DDV). Namesto 50 EUR klub plača le 47 EUR.
V soboto, 15.2., smo v okviru kluba speljali skupno turo na Pokljuko. Odpravili smo se: Romana, Tadej, Gregor, Matjaž, Valerija, Goran, Andreja, Mitja in Sandra.
Vreme je bilo prekrasno, toplo in odločitev Ablanca po Gamsovi grapi in v navezi na Viševnik lepa odločitev. Zraven še smučanje smučarjev s Studorskega prevala, cel dan pa razvajanje na toplem sončku in svežem zraku. In še gužve ni bilo. Do prihodnjič...
V soboto, 15.1., bomo izvedli zamujeno decembersko turo.
Odpravili se bomo proti Pokljuki in obiskali Tošc ali Ablanco. Rezerva so Karavanke (Vošca, Trupejevo poldne, Stol, Golica, Kepa...). Tura bo primerna za pešake, graparje in turne smučarje. Potrebna je vsa zimska oprema: dereze, cepin, palice, topla obleka in pijača, malica, smučarji: vsa turna oprema in lavinski trojček.
Vreme bo fantastično, zato ne okrevajte.
Vodja ture: Aleksandra Voglar (pošlji sporočilo, pokliči 031623167, mail: sandra@pak.si)
Odhod: sobota, ob 5.00, parking trgovski center Krško - Mueller
Prokletije, poznane tudi pod imenom Albanske Alpe, so gorsko območje na zahodnem Balkanskem polotoku, ki segajo od severne Albanije do Kosova in vzhodne Črne gore. Najvišji vrh, Maja Jezercë na 2694 m, je drugi najvišji vrh Albanije in najvišji vrh Dinarskega gorovja.
Tokrat bi se z kombijem odpravili iz Slovenije proti Črni gori do kraja Gusinje ( 10- 11 ur vožnje). Gusinje so izhodišče za dve dolini in sicer Grebaje in Ropojana, kjer so možnosti smučanja in pristopov neomejena.
Pogoj za pristop na skupno turo je potrebno turnosmučarsko znanje in oprema.
Med novoletnimi počitnicami smo trenerji PAK povabili aktivne mlade plezalce na plezalni izlet v plezalni center Frikšn v Novo mesto.
Povabilu se je odzvalo kar 11 otrok in moram povedati, da so res uživali. Obisk Frikšna je prava zabava in trening hkrati. Plezalci so pridno sodelovali v vseh fazah treninga: ogrevanju, plezanju in raztezanju. Plezali smo skoraj tri ure in bi še, če ne bi začele popuščati blazinice na prstih in dlaneh. "Tejp je delal" in pomagal 100/h.
Otroci bi če in ne bi odnehali, vendar je bilo potrebno zaključiti v polnem zagonu, da je ostala želja po ŠE. Ja, še se vrnemo. Slike v galeriji.
Hvala tudi vsem trenerjem: Gregi, Kajetanu, še drugemu Gregi in Sandri.
V soboto, 4. decembra 2021, se je po dolgih mesecih izobraževanja/usposabljanja - skupnih tur, predavanj in vaj, zaključil letni del alpinistične šole generacije 2021. K izpitu, ki smo ga v domala zimskih razmerah izvedli v Armeškem, je pristopilo 6 tečajnikov: Nina Tomšič Polegek, Andreja Malus, Valerja Bogovič, Adrijana Čede, Klemen Glas in Matjaž Oberč, Gregor Miklič je osvežil in potrdil svoje dolgoletno znanje, nadzirala pa sva vodja šole Matej Zorko in moja malenkost.
Kandidati so morali prikazati ključna znanja vrvne tehnike: od osnovnega gibanja naveze, samoreševanja, pomoči padlemu soplezalcu (dvig s škripcem in spust z reversom na samozateznem načinu), prenosu obremenitve padlega na sidrišče, spust s prevzemanjem in simultani spust s ponesrečenim. Dolg in zapleten scenarij je pomenil, da smo zaključne manevre izvajali že v soju čelnih svetilk. Prikazano znanje je bilo v povprečju zadovoljivo - nekateri so domala briljirali, drugim pa ne bo škodila še kakšna ponovitev. Veseli smo, da se bomo družili tudi v prihajajoči (no, je že tu!) zimski sezoni, ko se bomo ukvarjali tudi z zimskim delom alpinistične tehnike.
Iz sicer na začetku zelo številčne tečajniške ekipe je ostalo še nekaj posameznikov, ki so bili tokrat odsotni/zadržani, a vsekakor računamo, da svoje znanje predstavijo še v letošnjem letu.
Zopet je prišel čas za tradicionalen moški vikend, ki se ga vsako leto udeliži več ali manj ljudi. Sicer tudi letos rekordi po številčnosti niso padali, vendar se nas je nabralo nekaj zanesnjakov, tudi mlajših, ki kljub korona krizi tradicije nismo prekinili. To, ali je šlo res za duhovni odmik, lahko presodi vsak sam, mi lahko samo rečemo, da je bilo fajn. Na koncu se je izkazalo, da smo celo nekaj plezali in seveda osvajali tudi vrhove.
Preplezane smeri:
Forma viva - naveza Zorko Matej, Mitja Kolman
Izgubljena djeca - naveza Zorko Matej - Samo Šmajgl
Andrej in Maks Sotelšek sta v zimskih razmerah osvojila najvišji vrh Velebita Vaganski vrh.
Jure Barbič in Gregor Srpčič sta preizkušala svoje zmogljivosti v športnih smereh, ki jih je na področju Paklenice na pretek. Težavnost preplezanih smeri do 7b.
Vtisi so bili dobri, zato naslednje leto zgodbo moškega vikenda ali duhovnega odmika za moške zagotovo nadaljujemo.
V soboto, 25.09.2021, smo opravili še zadnjo od predvidenih skalnih tur letošne Alpinistične šole. Odpravili smo se na Vršič, kjer je možnosti za plezanje kar nekaj. Topla jugovzhodna stena nad Šitom Glave je naš tokratni cilj, kjer smo si bolj ali manj poiskali vsak sebi primerno plezarijo. Stene nad Vršičom so v zadnjem obdobju kar precej obljudene, tudi novih navrtanih smeri je kar nekaj.
Plezali smo:
Matej Zorko/Mateja Pšeničnik/Špela Gerjevič – kombinacija Rdeče pentlj in Mavrice življenja 6a, 170metrov ( do vrha)
Matej Zorko/Mateja Pšeničnik/Andreja Malus – kombinacija Stebra ob Kamenkovem kaminu in Vijolince 6a, 150m
Mitja Kolman/Andreja Malus/Valerija Bogovič – kombinacija Rdeče pentlj in Mavrice življenja 6a, 170metrov ( do vrha
Arno Koštomaj/Klemen Glas - Steber ob Kamenkovem kaminu, V, 150m
Letošnja alpinistična šola poteka odlično. Veliko tur, plezanja, predavanja in vaje skladno z načrtom, dobro vzdušje, vedno več znanja in izkušenj. Takole smo 9. septembra 2021 na eni zadnjih skupnih vaj v Armeškem utrjevali različne manevre in ugotavljali, kaj vse bo še potrebno postoriti, da bomo pri svojem delu (in plezanju) obvladali zadeve. Čeravno sredi tedna pozno popoldne v plezališču nismo bili sami - z obiskom so nas počastili plezalci z mariborskega in ljubljanskega konca, ki so bili nad plezališčem navdušeni.
Alpinistično šolo v letnem delu programa čaka le še nekaj srečanj: tura ali dve, predavanja in še kakšne vaje ter, ko bo kostanj na tleh, zaključni prikaz znanja ter piknik;) Se veselimo!
Zadnjo soboto letošnjega avgusta (28. 8. 2021) smo z alpinistično šolo preživeli v stenah nad Vipavo. Tja nas je pregnalo višinsko jedro hladnega zraka (podnebne spremembe so res hudič), ki je prižgalo peči v večjem delu države. Izbira lokacije se je izkazala za več kot primerno. Številčna ekipa tečajnikov in inštruktorjev je v plezanju številnih krajših večraztežajk v stenah Gradiške ture uživala preko celega dne.
Med najpopularnejšimi smermi so bile tiste, ki ubirajo rebra in najbolj očitne, lepe plataste prehode – Skriti raz, Raz Stebra, Steber, ob njih pa še bolj ali manj očitne, a večinoma manj plezane Veseli Matiček, Makabi, Jesenska, Tu in tam, Vipavska sapca itn. Poročilo bo s podrobnostmi vzponov (oz. vsaj zapisom vseh vzponov) dopolnjeno, ko prejmemo vse podatke, do takrat pa naštejemo le udeležence:
tečajniki Mateja Pšeničnik, Valerija Bogovič, Andreja Malus, Adrijana Čede, Klemen Glas, Jure Barbič in Samo Šmajgl.
inštruktorji: Matej Zorko (vodja ture), Arno Koštomaj, Simon Poznič, Mitja Kolman in Nejc Pozvek.
Čudovit dan nas ni pustil ravnodušnih, zato so udeleženci prijazno prispevali svoje misli ob (večinoma) užitkarskem plezanju. Samo je takole strnil dan: Z Arnotom, s katerim sem že nekajkrat plezal, se v steni lepo ujameva. Skupaj sva tiho, vztrajno in brez drame osvojila tri večraztežajne smeri. Dva, sicer lažja, raztežaja sem šel tudi naprej, kar mi je bilo posebej v veselje. Ker so bile smeri športne, so mi bile tudi bolj v užitek in manj v izziv, kar ne zmanjša uspešnostni dneva, saj je bil dan odličen za utrjevanje komunikacije s soplezalcem in intuitivnega razumevanja svojega plezalnega partnerja. Nadvse prijeten dan, ki se je zaključil, kot se spodobi – s pivom v roki.
Adrijana je kratko dodala: Meni je bilo super, ful mi je všeč tale vipavska skala, še posebej sedaj, ko vse diši po cvetoči meti, medtem ko plezaš. Prvič sem plezala naprej, čist hude plate, kao 4b – ali sva zgrešila, ali pa jaz nimam filinga – bi rekla vsaj oceno višje. Plezala sem z Matotom, dve smeri sva bila sama, v prvi je bil zraven še Jure. Matotu se je mudilo v skalo, tako da me je kot ponavadi ogrel že dostop:), plezanje pa lepo v svojem tempu, s čudovitimrazgledom na Vipavsko dolino.
Jure si bo soboto zapomnil po vseobsegajoči šolski plezariji. Z inštruktorjem Nejcem sta spoznavala nove trike – vse od udobne plezarije položnih plošč do podrtije in nazadnje še pokončnih in previsnih plošč z visečimi štanti. Z izčrpnim poročilom je Nejcu prihranil nekaj dela in pravi takole: Hladno in oblačno sobotno jutro nas je pospremilo iz Krškega do Vipave. Kavica v centru mesta, nekaj za pod zob, in že smo pripravljali plezalno opremo v Gradišču pod slikovitimi stenami nad Vipavsko dolino. Že ob pogledu na več kot 100 metrov visok vertikalni svet je postalo toplo. Kdor do takrat še ni slekel vetrovke, jo je zagotovo na dostopu. Za ogrevanje smo v navezi z Matejem (plezal v vodstvu) in Adrijano preplezali smer Skriti raz (4a/II, 130m - spust po vrvi po 90m). Ostre, od vetra razbrazdane ter od vode stopljene apnenčaste skale so izoblikovale slikovit raz, ki je primerno ogrel prste. Lep razgled na vrhu nas ni uspaval. Sledil je ekspresen abzajl, saj me je pod steno že čakal Nejc, ki me je naslednjih 5 ur vodil skozi pravi 'schnellkurs' dolgih športnoplezalnih smeri. Najprej sva zagrizla v Raz stebra (5b/II, 125m - skoraj do vrha, nato spust po ferati). Za uvod nekaj koristnih informacij glede opreme, gibanja naveze in primerjave skice ter dejanskega poteka smeri. Krušljiv prvi del je kmalu zamenjala dokaj gladka plošča, kjer sem prvič zašvical. Še več – nekje pod vrhom mi je nenadoma zdrsnilo, tako da sem poletel par metrov. Hitro sem splezal do vrha, se delal, kot da se ni nič zgodilo in že sva po brezpotju iskala vstop v ferato. V hipu sva bila dobrih sto metrov nižje na vstopu v Steber (4a/III, 160m - spust po vrvi po 90m), ki gotovo velja za najlepšo smer v tej steni. Po delno krušljivem kratkem sprehodu se smer nadaljuje po ogromnih luknjastih ploščah, v katerih sem se prvič srečal s plezanjem v vodstvu. Odlično! Zdaj je bila skala levo in desno polna PAK-ovcev, vsi dobre volje in bolj kot smo plezali, bolj nam je bilo vroče. Čemerno dopoldne je odpihnil lep sončen dan. Za konec me je Nejc peljal še v smer Vipavska sapca (7a/b, 100m). Učna ura plezanja po lišajastih ploščah, prvi viseči štant, ravnanje z vrvjo ter opremo visoko nad tlemi in tehničarjenje na detajlih. Opomin, kje trenutno sem, in velika želja, da se enkrat spet vrnem. Bil je to čudovit in uspešen plezalni dan. Še več takih!
Mateja začne, da se je v soboto lepo naplezala. Naša naveza (Mitja, Klemen, jaz) je plezarijo začela in končala v gozdni podrasti, vmes pa je bilo veliko lepe skale. Ena manjša je celo pristala na moji čeladi in ji prinesla prvo pravo prasko. Izbrane smeri so bile zelo primerne za nas, začetnike. Zadnja preplezana, Skriti raz, me je spomnila na pomanjšano Severno rebro v Pakli. Zmerne temperature so nam k sreči prizanašale in poskrbele za prav prijetno preživet dan. Še bo kdaj treba na vipavsko.
Valerija, ki ne zgreši nobene ture, vmes pa sama še pridno trenira, je razmišljala podobno: Spet ena super tura in polno izkoriščen dan. V navezi s Simonom in Andrejo smo preplezali tri smeri, dolgi športnoplezalni Veseli Matiček in Skriti raz ter neopremljeno Jesensko. Tu je plezanje bolj spominjalo na prebijanje skozi džunglo, ampak tudi to ima svoj čar. Prvi dve omenjeni pa sta res lepi štirici, ki sta se kar prehitro končali. Kompaktna, ostra skala spominja na Pakleniško, v Skritem razu pa imaš občutek, kot da si nekje v Severnem rebru.
Simon Poznič – Sims se je na Nejčev poziv edini odzval z inštruktorskim zapisom in ovrednotil delo svoje naveze, za kar mu gre seveda veliko priznanje. Naj bo to tudi zgled ostalim. Družba dveh deklet ga ni zavedla, zato je njegovo izkušeno oko v maniri pravega mentorja zapisalo: Menim, da je bila izbira cilja glede na vremensko napoved prava. V navezi sem bil z Andrejo in Valerijo. Kolikor sem videl, je obema jasno, kaj je potrebno delati v navezi, kaj narediti na sidrišču, ... Omenili sta, da bi bilo dobro znati narediti bičev vozel z eno roko, ko sta me videli vpenjati se v sidrišče. Eno smer, ki je bila navrtana, je v vodstvu plezala Andreja. Pri plezanju je imela kar nekaj trenja na vrvi. Pri varovanju drugega v navezi sva jo morala opozarjati, naj pobira vrv. Razložil sem ji, da če se pri plezanju naprej ustvari trenje, mora biti na to pozorna tudi pri varovanju. Na sestopih nista imeli težav.
Alpinistična šola že kmalu nadaljuje z delom. Čaka nas sklop jesenskih predavanj in vaj v plezališču, seveda pa tudi še kakšna tura.
Poročilo alpinistične skupne ture Veliki Greben 21.08.2021
Vodja ture: Matej Zorko
Udeleženci ture:
Miklič Gregor, Valerija Bogovič, Špela Gerjevič, Matjaž Oberč, Nina Tomšič, Samo Šmajgl, Mateja Pšeničnik, Armand Polegek - Luka
Tura je bila izvedena v sklopu alpinistične šole. Tokrat smo se podali na zelo razgleden Veliki Greben, ki se razprostrira med Gamsovim skretom in Žmavčarjem. Greben sam po sebi ni tehnično zahteven, vendar je potrebna previdnost zaradi krušljivih odsekov, katerih se mestoma ne da izogniti. Na začetku je tudi nekaj ruševja, ki se višje umakne skali. Po koncu grebena smo nadaljevali še po smeri Streža, ki je nekako logično nadaljevanje grebenskega plezanja proti Skuti. Vrh smo dosegli v popoldanskih urah, celotna tura pa je trajala 10 ur.
Preplezali smo smer Raz Velikega Grebena II/I,500m, nadaljevanje po smeri Streža II/I, 220m
Komisija za športno plezanje (KŠP) je objavila razpis usposabljanja za pridobitev naziva Vaditelj športnega plezanja. Usposabljanje bo potekalo med septembrom in decembrom 2021. Prvi sprejemni izpit bo potekal 4.9. 2021 v Ljubljani. Opraviti bo potrebno tudi 20 ur prakse. Usposabljanje bo večinoma potekalo v Ljubljani.
Uraden naziv, ki ga posameznik pridobi z uspešno zaključenim usposabljanjem:
Tokrat smo se z šolo odpravili proti Koči na Grohotu, kjer smo imeli tudi nočitev. Prvi dan je bila tura namenjena plezanju in nabiranju izkušenj v daljših smereh v severni stene Male Raduhe. Uporaba premičnih varoval in klinov je bila ponekod potrebna. Spoznavali smo se tudi z ne-najboljšo skalo, za kar je bilo potrebno nekaj previdnosti pri plezanju.
Naslednji dan je bilo zasnovano nekoliko drugače, namreč zaradi odhoda dveh inštruktorjev je bilo predvideno, da bi se povzpeli na vrh Mrzle gore po brezpotju oziroma po lažji smeri, kjer varovanje ni povsod nujno potrebno. Izbrali smo si prehod iz Okrešlja čez Hudi prask. Krušljiva skala nas je nekoliko upočasnila, zato smo se na vrhu Hudega praska odločili za sestop po isti smeri.
Kar nekaj nelagodja zaradi krušljive skale, vendar bogati za nove izkušnje smo uspešno zaključili vpon na Okrešlju.
Matej Zorko
Preplezane smeri v Raduhi
Matej Zorko / Lina Buršič / Mateja Pšeničnik – Zagorčeva smer V+/V, 135m. Po preplezani smeri smo se povzpeli še na vrh Velike Raduhe, sestop po zelo zahtevni poti na Grohot.
Sandra Voglar / Goran Hribar / Klemen Glas – ZZ IV+/V, III 125m;
Sandra Voglar / Goran Hribar / Klemen Glas- Kamin pri durcah, 4c, 100m
Odločili smo se tik pred zdajci. Gremo! Res smo si želeli druženja in plezanja v super skali.
Zbralo se nas je 42 v kampu Popo. Letos je bila aktualna alpinistična šola, saj je bilo na samem mestu dogajanja klubskega tabora 13 od 14 tečajnikov letošnje šole. Matej, Peter, Mitja, Sandra, tudi novomeščan Gregor Šetina se je ponudil kot vodja naveze, smo imeli 4 dni zjutraj in popoldan res dovolj kandidatov za v steno. Še več, ni in ni se jih dalo utruditi.
Druščina cela, z nekaj klubskimi družinami, smo preplezali cel kup dolgih smeri do težavnosti 6b. Seveda smo delali gužvo tudi v kanjonu med športnimi plezalci.
Vročina nam ni vzela volje, malo grenkega priokusa je prineslo dejstvo, da je tretji dan našega tabora vročina hladu željnim odvzela »tojnfe« pakleniške rečice. Morje se je ogrelo in do onemoglosti smo se namakali, vlakcali, prikoličarili po najbližjem nam zalivu ter si zamišljali, da smo se res dobro ohladili.
Spet polna vtisov Pakla je za nami. Pogumno v poletje in čim več uspešne plezarije. Slike v galeriji.
Za PAK, Sandra
Udeleženci:Goran Hribar, Liza Paič, Sandra Voglar, Bedrač: Vili in Martin, Prosenik: Barbara, Val, Neva in Boštjan Prosenik, Valerija Bogovič, Adrijana Čede, Naglič: Tomi, Eva, Neja, Julita, Špela Gerjevič, Grega Miklič, Jure Barbič, Davor Pečar, Uroš Jurman, Lina Buršič, Poznič: Simon, Tadej, Vesna in Špela, Nataša Kalin, Mateja Pšeničnik, Samo Šmajgl, Mitja Kolman, Sotelšek: Peter, Ajda, Andraž in Tanja, Maja Stopar, Jernej Špiler, Matej Zorko, Matjaž Oberč, Klemen Glas, Andreja in Luna Malus, JankoviĆ Goran, Janković Švajger Lovro in Lana;
Vzponi:
25 junij:
Matej / Andreja Malus/ Goran Hribar – Akademska smer
Matej / Luna / Klemen - Nosorog
Sandra / Adrijana Čede / Samo Šmajgl – Severno rebro
Peter / Jure / Lina – Frau Blucher
Peter / Lina – Centralni kamini
Mitja / Uroš / Valerija – Fleks Reks
Mitja / Valerija – Centralni kamini
Miklič Grega / Špela – Frenkestein
Špili / Matjaž / Tomi Naglič – poskus severnega Rebra.
26 junij:
Miklič Grega / Špela – Severno rebro
Mato / Adrijana / Andreja – Velebitaški
Sandra / Mateja / Goran – Nosorog
Gregor Šetina / JURE / Uroš – Juha
Mitja / Samo / Uroš – Akademski
Peter / Valerija / Lina – Akademski
Peter / Nataša – Nosorog
Mitja / Tanja - Nosorog
27 junij:
Matej / Klemen / Mateja – Barba Antin
Matej / Andreja / Valerija – Trik
Sandra / Špela G / Lina – Tinina smer
Obrč/ Miklič – Šaleška
Gregor Šetina / Samo – Trik + Danaja
28 junij:
Mato / Samo – Pips
Mičo / Adrijana – Barba Antin
Grega Šetina / Andreja / Valerija – Bračna smer.
Peter / Tanja / Mateja - Trik
13.06.2021 |
Peter Sotelšek,
14.06.2021,
0 fotk |
Alpinizem |
Poročila
Izhodišče je bil mejni prehod Ljubelj. Od tam smo ob 7.00 uri krenili proti staremu Ljubelju do koče. Za njo zavili levo in se povzpeli na greben Ljubeljščice, ki je bil naš kažipot skozi večino dneva. Od izhodišča, do Vrha Ljubeljščice smo potrebovali dve uri. Dan je bil še mlad in vsi skupaj silno željni dogodivščin. Tako smo se odločili, da nadaljujemo po grebenu Čez Može, vse do Palca. Z naskokom na prvega se je pričel tehnično zahtevnejši del ture, posledično je padla tudi hitrost vzpona. S tretjega smo se spustili po vrvi in tako utrdili znanje tega manevra. Po sedmih urah grebenčkanja smo osvojili 2026m visok Palec. V dolino smo se spustili po klasični poti preko Suhega Ruševja.
Ture se je udeležilo 13 tečajnikov. Turo smo vodili Peter Sotelšek - vodja ture, Arnold Koštomaj - pomočnik, Mitja Kolman - pomočnik.
Vsako leto se ob dnevu državnosti že tradicionalno odpravljamo v Stari grad - Paklenico, kjer se zbere praktično vsa plezalna druščina Posavja. Lani se nas je zbralo rekordnih preko 70 članov. Tudi letos smo vsi željni plezanja in družbe, z nami bo števična alpinistična šola.
Kot že vsi dobro veste, je Paklenica idealen prostor za združevanje različnih aktivnosti: od morja do frikanja in plezanja dolgih smeri, pohodništva, kolesarjenja, sprehajanja, lenarjenja, z zanimivostmi pa je bogata tudi bližnja okolica (rafting na Zrmanji, safari po Velebitu, enodnevni izleti z ladjico, starodavni mesti Zadar in Nin, NP Krka, NP Sjeverni Velebit, NP Kornati, zanimivi otoki).
Plezali in družili se bomo vsaj 4 dni od 25.6. (petek) do 30.6. (sreda). Seveda lahko pridete tudi prej ali se priključite kadarkoli vmes in za kolikor dni imate na voljo. Število udeležencev je neomejeno. Zagarantirana dobra družba in vodene ture, usmerjanje in pomoč pri odločitvah.
Vabljeni vsi člani kluba, še posebej alpinisti in športni plezalci. Smeri je dovolj, da si vsakdo zadovolji plezalne, pohodne in kolesarske potrebe. Tudi morje bo ravno pravšnje za hlajenje razbolelih mišic na rest day.
Nastanili se bomo v kampu POPO, kjer je prostora dovolj, senca zagotovljena, skupna kuhinja, hladilniki, skupni prostor pod streho in na prostem. Do morja, trgovine in barčka na obali je sprehod 5 min, do NP Paklenica pa je čisto blizu. Pri njih lahko najamete tudi apartma, dovolj jih je tudi v bližnji okolici kampa. Vsekakor bolj priporočamo nastanitev v kampu v šotorih, saj je tako bolj družabno in zabavno. Cene so ugodne (kampiranje 6 EUR po osebi, apartmaji od 35 EUR naprej).
Zaradi lažje organizacije in rezervacije kampa, da bo za vse in za vas poskrbljeno, mi prosim čimprej javite vašo prisotnost. Ne dvomim v veliko udeležbo. Še vedno smo se imeli super. Prijave na sandra@pak.si in 031 623 167.
V četrtek, 10.6.2021, smo na klubu po dolgem času poslušali predavanje prve pomoči. Predaval nam je dr. Jan Kurinčič, doktor na urgenci v Krškem in tudi plezalec po duši.
Predavanje smo izvedli v sklopu alpinistične šole. Zelo dobro predavanje, ki se je seveda navezovalo na poškodbe v gorah. Udeležba je bila velika, saj smo povabili na predavanje tudi vse aktivne člane. Zbralo se nas je 28.
Pakovci smo ponosno nosili Slovensko olimpijsko baklo. Skupaj z Evo Sluga in Borom Klenovškom, mladima nadebudnima plezalcema. Prav tako smo se udeležili slovesnosti pred OŠ Jurija Dalmatina in z baklo pretekli še krog v imenu krških klubov in skupaj s Športno zvezo Krško.
Del poti je opravila z nami. Tako bo tudi naš stik z Olimpijskimi igrami v Tokiju, kjer bo v slovenski hiši naših športnikov, bakla tudi imela posebno mesto. Navijali bomo za prav vse športnike, vsekakor pa glasilke napenjali najmočneje, pa čeprav morda le pred ekrani, ob plezalnih prenosih, ko bomo prvič ponosno spremljali plezalce na Olimpijskih igrah. Gremo naši!
v petek, 28. maja, ob 19. uri, v prostorih Mladinskega centra Krško, vljudno vabljeni na 28. redni zbor članov.
Predlagan dnevni red:
1. Uvodni pozdrav in ugotavljanje sklepčnosti.
2. Potrditev dnevnega reda in izvolitev organov zbora članov.
3. Poročilo predsednice, tajnika, načelnika za alpinizem in športno plezanje ter Nadzornega odbora z razpravami.
4. Razno (druženje).
Upam in želim si, da se vidimo v čim večjem številu.
Od ponedeljka, 17.05.2021, naprej je možno izvajat vadbe z do 50 udeleženci, tako da se vadb športnega plezanja lahko udeležijo vsi prijavljeni otroci. Urnik vadb je predkoronski, tako da lahko pridete na oba termina vadb, kdor se je pač prijavil za dvakrat tedensko.
Otroci naj pridejo kakih 10 minut pred začetkom vadbe, da se lahko pravočasno pripravijo. Kdor ima magnezij vrečko, naj jo prinese s seboj, saj je v dvorani že kar toplo in se prsti bolj znojijo. Tudi magnezij naj bo v vrečki ;-)
Vadbe bodo izjemoma še v juniju prva dva tedna, potem pa zaključimo s sezono 2020/21.
Alpinistična šola 2021 - letni del se začne z informativnim sestankom v sredo, 19. maja, ob 20. uri, v prostorih kluba (MC Krško, CKŽ 105). Vsi zainteresirani lepo vabljeni.
Več info v zvezi z šolo dobite na 041 359 879 - Matej ali 031 623 167 - Sandra.
Skupna tura, ki je bila zamišljena kot turnosmučarska, se nam je, zavoljo ukrepov za blaženje epidemije, izmikala vse do konca aprila, ko so razmere v državi končno le dopuščale razpis in izvedbo akcije. Sprva izkazan velik interes (17) je v nekaj dneh, verjetno tudi zavoljo razcvetene pomladi in oddaljene misli na zimo v naših krajih, splahnel. Na dan ture, v nedeljo, 25. aprila 2021, se nas je na pot odpravilo 7. Turni smučarji Arno Koštomaj, Simon Poznič in moja malenkost smo bili v rahli v manjšini napram ekipi pešakov: Valerija Bogovič, Andreja Malus, Martin Bedrač in Edvin Nepužlan. Okoli 5. ure smo zapustili rodno Posavje, okoli 8. ure pa začeli z vzpenjanjem z nenavadno polnega »parkirišča« (za kar je nedvomno poskrbela petkova objava na družbenih omrežjih) po makadamski cesti proti planini Podvežak. Prava zima (in z njo strnjena snežna odeja) se na pretežno južno izpostavljenih pobočjih Dleskovške planote začne šele nad 1600 metri. Napovedano popoldansko poslabšanje vremena nam je s kopreno in nekaj dopoldanske oblačnosti rahlo olajšalo napredovanje, saj je bilo sonce sicer neprizanesljivo in je neizprosno vabilo pot iz sopihajočih teles. Ciljev nismo absolutno definirali, pač pa smo se prilagajali razmeram; snežno neugledna Dleskovec in Veliki vrh so kmalu zamenjale sanje o Ojstrici, kamor smo turni smučarji napredovali malce hitreje; vrh smo okoli poldneva dosegli v območju poti z Male Ojstrice, odsmučali pa v še vedno zelo dobrih razmerah nekaj čez 13. uro v območju letne poti na Korošico. Ekipa pešakov je okoli 11. ure s Korošice zavila v smeri Lučkega dedca, se z vrha vrnila na Prag, od tam pa čez Koroški in Beli vrh počasi nazaj na pot proti Podvežaku. Smučarji smo bili na Pragu malo za njimi, nadaljevali pa v smeri Vodotočnika in na Desko, od koder smo uživaško odvijugali proti Vodolam. Na križišču poti Vodole-Podvežak smo se ponovno srečali, nato pa vsak po svoji liniji do avta. Smučarji smo ubrali kanal za akrobatsko smučanje z Vodol direktno na cesto; smuči smo sneli le dobrih 100 metrov nad njo, tako da je bilo do avta še 15 minut hoje. Ko smo ravno speljevali zasluženemu okrepčilu naproti, so turo zaključili tudi pešaki. Po skoraj celem šihtu (8-urna tura) smo morali z malico počakati vse do Laškega; mrak je že legal na zemljo, ko smo se vrnili v objem domačih.
Dleskovška planota je nedvomno prvovrstna turnosmučarska destinacija, razmere pa so k sreči dolgo preko poldneva omogočale tudi precej udobno hojo pešakom, kar je na tovrstnem terenu prej izjema kot pravilo. Vseeno pa zime tudi na le rahlo valoviti planoti z nekaj izrazitejšimi štrclji ni za podcenjevati; vsa zimska oprema se lahko tudi na pragu meseca maja hitro izkaže za zelo nujno. Turo lahko brez dvoma ocenimo kot uspešno; po začetnem ogledovanju razmer in skupinske dinamike smo tekom dopoldneva vzpostavili ravnotežje in lepo izpeljali vsak svoj krog po Veži.
Vabljeni na turnosmučarsko ekskurzijo, potepanje, rajanje ... v nedeljo, 25. 4.
Po zaprtju prijav (petek, 12.00), sledijo napotki za vse, ki izkažete interes. V prvem planu je še vedno Veža, kjer bodo globoko gaz lahko utirali tudi pohodniki.
Za vikend se je obetala kratka vremenska luknja. Zaradi negotovih snežnih razmer in vremena je bil zastavljen cilj bolj v rezervi, vendar se je kasneje izkazal za tapravega.
Izpred Muellerja smo štartali po 6.00 uri in krenili proti izhodišču, na Rudnem Polju. Skupaj smo se povzpeli na Viševnik (2050m). Tu smo se razdelili v dve skupini. Turni smučarji so odsmučali po jugozahodnem pobočju, ter po grapi do Jezerc. Od tam so se povzpeli na Veliki Draški vrh (2243m), pohodniki pa smo nadaljevali po grebenu, se spustili na Srenjski preval (1959m). Grapa, ki vodi na vrh MDV nas je zvabila in povzpeli smo se še na Mali Draški vrh (2132m). Ponovno smo se vsi skupaj združili na Jezercih in nadaljevali do Konjščice in naprej v dolino. Slikovni dodatek je na ogled v galeriji.
Udeleženci ture: Peter Sotelšek (vodja), Matej Zorko (pomočnik), Arnold Koštomaj, Jernej Špiler, Martin Bedrač, Romana Tomšič, Igor Dular, Valerija Bogovič, Andreja Malus, Tadej Bernik, Boštjan Prosenik, Maja Stopar, Gregor Miklič, Špela Gerjevič.
Skupaj s pomočjo Jovana, bi tudi letos organizirali smučanje v Črni gori -Durmitor. Odhod bi bil v petek 19.03, povratek pa nekje v sredo 24.03, oziroma po dogovoru. Za vstop v Črno goro je dovolj hitri test oziroma potrdilo o protitelesih ali potrdilo o cepljenju. Vse zainteresirane prosim, naj se čimprej javijo. Info 041359879.
Napovedovalo se je sončno vreme in zmanjšanje plazovne nevarnosti na 1. stopnjo – idealne razmere za v hribe, ki smo jih seveda izkoristili tudi v PAK-u. V nedeljo 7.3. zjutraj smo se tako odpeljali proti izhodišču na Ljubelju. Naš prvi cilj je bila Koča na Zelenici, kjer smo na hitro ponovili uporabo cepina in žoln. Ko smo opazili avtocesto ljudi na poti na Begunjščico, smo se odločili, da gremo raje na Vrtačo (2180 m). Za pot navzgor smo izbrali bolj strmo Levo grapo, navzdol pa smo se odpravili po lažji Y oz. Vzhodni grapi. Ker smo bili dovolj hitri, smo si tako na vrhu kot nato pri Koči privoščili tudi malo daljše posedanje na soncu in tako dan v celoti izkoristili.
Udeleženci: Aleksandra Voglar (vodja), Martin Bedrač, Grega Miklič, Špela Gerjevič, Goran Hribar, Franci Zorko, Valerija Bogovič.
Z izhodišča se bomo povzpeli na bližnji Viševnik, 2050m. Se z vrha spustili na Jezerce in od tam nadaljevali proti Studorskemu prevalu in VDV ali Ablanci. Turo bomo prilagodili trenutnim razmeram na terenu.
Tura je namenjena pohodnikom in turnim smučarjem. Na turi je obvezna zimska oprema, cepin, dereze. Če kdo nima potrebne zimske opreme, naj me kontaktira in bomo uredili.
Vodja skupne ture: Peter Sotelšek, 041 738 694, peter@pak.si
Prva letošnja skupna tura je potekala na območju Komne in sicer je bil cilj vzpon na Lanževico (2003m). Ker je območje Komne tudi atraktiven turnosmučarski cilj, se nas je poleg pohodnikov zbralo tudi veliko turnih smučarjev.
Zaradi še vedno veljavne policijske ure, je bil odhod precej pozen, zato smo na izhodišče prišli že kar pozno. Iz parikirišča pri Koči pri Savici do Koče na Komni smo bolj ali manj hodili vsak po svojih zmožnostih, zaradi obilice snega je bil možen pristop tudi na smučeh. Pri Koči se ponovno zberemo in odidemo proti Bogatinskemu sedlu. Pred vzponom na sedlo je območje, kjer je nevarnost snežnega plazu, zato naredimo prerez snežne odeje, ocenimo da je vzpon varen in nadaljujemo vzpon.
Sedlo dosežemo že precej pozno, zato cilje nekoliko prilagodimo, turni smučarji se povzpejo na Vrh nad Gracijo(1919m) in od tam odsmučajo nazaj na izhodišče, tisti brez smuči, pa naredimo pristop na Bogatin (1977). Ta se izkaže za zelo primeren cilj, saj se nekateri prvič srečujejo z uporabo tehnične opreme v zimskih razmerah. Na pobočju z varnim iztekom naredimo še vajo ustavljanja z cepini.
Udeleženci ture:Matej Zorko (vodja), Peter Sotelešek (pomočnik), Slavko Janc, Simon Poznič, Romana Tomšič, Tanja Tušek, Igor Dular, Benjamin Abram, Valerija Bogovič, Andreja Malus, Mitja Kolman, Tadej Bernik, Romana in Nina Tomšič.
Kot vsako leto, je tudi letos za potrebe klubskih evidenc, poročil in registracijo pri PZS, potrebno oddati seznam alpinističnih vzponov minule sezone, tukaj štejemo obdobje med 1. 12. 2019 in 30. 11. 2020.
Prosim, da seznam opravljenih alpinističnih vzponov pošljete vsi, tudi če ste opravili samo en vzpon. Prav tako prosim, da tisti, ki vzpone vpisujete v spletno knjigo, svoje vnose po potrebi uredite, dopolnite in mi storjeno potrdite na mejl. Tisti, ki ne vpisujete vzponov v spletno knjigo, jih vpišite v priloženo excelovo tabelo in jo pošljite po elektronski pošti na naslov peter@pak.si. Če boste potrebovali pomoč pri izpolnjevanju tabele, me kotaktirajte na 041 738 694 ali peter@pak.si.
Rok za oddajo vzponov je petek, 15.januar 2020. Prosim vas, da se tega roka držite. Hvala.
Želim vam lepe praznike, zdravja, sreče, ter varen korak v 2021!
Ker se dooolgo nismo videli in slišali, lahko malo poklepetamo. Tako kot na slikici, na varni razdalji, vsak s svojim sendvičem in pivičko. Predsednica bo povedala kakšno resno stvar, potem se polotimo poročanja z naših skritih koronskih poti, preverimo, kdo ostaja pozitiven in z veseljem podelimo tudi vse negativne izkušnje, na koncu preizkusimo še različne čvek aplikacije.
Začeli bomo na Zoomu. 40 minut. Potem pa naprej ... vse izveste pravočasno;) Vabljeni torej 17.12. ob 19.00 na virtualni prednovoletni ferajn.
Oglašam se vam letos že drugič, da vam naznanim, da do konca epidemije plezanje v našem lokalnem plezališču Armeško ni dovoljeno. Velja tudi za vsa ostala lokalna plezališča, kjer smo plezalci lahko vidni in opazni. Verjemite, da nove odloke redno spremljam in vas bom ob sproščanju le teh, vsaj kar se športa tiče, takoj obvestila in povabila tako v plezališča in na naše stene.
"Ej supr je blo. Top! Mormo še kdaj ponovit ... Nč, hvala za prevoz, držte se, se vidmo."
In se je zaključil PAKovski tradicionalni moški vikend. Bila je nedelja, lilo je kot iz škafa - mogoče ker sem bil zraven tudi jaz, avtor besedila, Škafar. Zadnje čase prikljenjen na Ljubljano, kjer živim in delam in zato ne preživim več veliko časa z avtohtonimi Posavci. S Pakovskimi gamsi, ki pa me vedno znova in znova presenetijo. Tako kot so me to jutro - s pečenimi klobasami in barcaffe kavo. Ta dan – v nedeljo, nismo plezali nič. Spali smo do konca, kolkr je šlo. Nobeden ni težil. Ker balzam.
Naš izlet se je začel v petek dopoldne, ko se še nismo odpravili nikamor in smo vsi na svojem šihtu zrli v gmail:
Špili: "Nedelja je dež dol napovedan. Za soboto se ne splača glih dol vozit, se mi zdi."
Jst: "V nedeljo mamo lahk u izi dan. Checkout je po navadi okol 10-ih, 11-ih... Za plezarijo se pa lahk ustavmo v Kopru v plezalnem centru al pa PCL. Itak bo vsepovsod scal ..."
Tedi: "Jst sem za Tomažev predlog."
Bojč: "Splača, itak! Gremo! Bomo pa karte igral. ;)
Mato: "Kako smo sedaj s tem moškim vikendom, namreč čas je, da se odločimo. Ali gremo vsi, oziroma ali se je kdo premislil? Ali imamo že rezerviran apartma? Kdaj je odhod iz KK in kdo pelje? Kdaj je odhod iz LJ, pelje Tedi, če se lahko tako dogovorimo? Ajde fantje, treba se je dokončno odločit, drugače gremo na Armeško pa potem na pir."
Tedi: "Gremo. Ob 17ih te pobereva z Tomažem - Tomaž javi telefonsko. Apartmaja nimamo, ampak mislim, da ne bi smelo bit gužve. Važen je, da vemo št. oseb in nekaj najdemo (javite kriterije - terasa, šampanjec, bazen ...)."
Jst: "Gremo!! Js zdle zrihtam en apartma... Kolk oseb? 6?"
Bojč: "Jaz, Mato, Špili, Boško, Tomaž, Tedi = 6 decov. Ne bi šampanjca - glava boli. Raje pivo ali vino. Bazen = morje. ;) Skrakta, nobene želje po luksuzu iz moje strani.
In smo šli. Itak. Via Istra, via Rovinj. Spali smo v prenovljenem airbnb-ju, v starem centru Rovinja, kot to počno gospodje v zrelih letih. Hiša je na prvi pogled bolj spominjala na destinacijo za proslavljanje diamantne poroke, kot pa vikend oddih 6 posavskih plezalcev. Ampak mi smo znali izkoristiti potencial hiške in že takoj prvi večer sredi atrija zakurili prenosni žar, ki ga je Boško privlekel iz svojega kombija. Bojč je takoj uglasil kitaro in večer je bil že popoln. Prvi večer smo praznovali tudi rojstni dan Tedija. Ne meniju smo imeli piknik pojedino. Boško nam je spekel Awe sarajevske čevape, mariniranega Hofer piščanca in pečene bučke brez konzervansov. Špili nam je frišno nasekljal svežo zelenjavo, jaz pa sem dvojno popekel kruh z olivami. Odlična žar pojedina. Tedi pa nam je prinesel tudi sladico – pokušali smo staran škotski viski in kar topil se je v ustih. Kar naenkrat ga ni bilo več. Ves ta čas, ko smo jedli, nam je Bojan igral na kitaro, kot v srednjeveških časih. Svaka čast, kako mu šibajo prsti. V nekem momentu je bilo vse že preveč kičasto, zato smo se odločili, da odpremo vsak svoj pir in zapojemo pesem: »Veš, prjatu, dolgo nisva pila, dolgo, dolgo, dolgo nisva se dobila...« Tako smo vztrajali kar pozno v noč, počastili vse bogove, nato pa se s kozarcem vode odpravili v svojo jamo. Zjutraj pa:
1: "Kava?"
2: "Itak."
3: »Kr cel lonc zakuhi.«
Tedi nam je zjutraj pripravil pravi zajtrk prvakov: Poširana jajčka s sevniško slanino, rahlo soljena sveža zelenjava, zraven pa kruh, pomarančni sok z manj delci pomaranče in kava. Začelo se je planiranje dneva.
Mato, Bojč, Tedi in jst smo se odločili za plezarijo v Limskem kanalu. Boško in Špili pa za kolesarjenje okoli Rovinja. Dan se je naredil kot se je moral. Vreme je bilo idealno - sončno in ravno prav toplo za kratke rokave. Plezališče v Limskem kanalu je kot nalašč za martinčkanje na soncu in mišično krčenje. Dostop do plezališča je lepo urejen, lažjih smeri je kar veliko, vse so lepo opremljene, pogled na Limski kanal pa priceless (Za vse ostalo smo pa itak imeli s sabo mastercard).
Smeri v Limskem kanalu so načeloma lahke. Padale so kot za šalo in vse skupaj je izgledalo zelo obetavno. Ves čas ogrevanja smo hkrati pogledovali v smer po imenu Hobotnica (6c). Rekli smo si: »Če kdo spleza to smer, gremo zvečer na hobotnico.« Začetek smeri je bolderaške narave in ima kar težek detajl. Vse ostalo je pase. Zato je bilo treba res dobro naštudirati detajl. Zadeve se je zares lotil Bojč. Po nekaj poizkusih je le prišel do najbolj optimalne »bete« in zdelo se je, kot da smo rešeni. Hobotnica bo! Ker je smer pritegnila kar veliko pozornosti, se je Tedi odločil, da vse skupaj dokumentira tudi s svojim aparatom. Namestil se je na polici, tik ob smeri in vse je bilo pripravljeno na eksekucijo. Bojan se je podal v smer zelo umirjeno in sproščeno, čez detajl se je sprehodil kot čez Rovinjsko riviero in čestitke so začele padati že takoj, ko je varno preplezal čez bolerski del smeri. Vsi smo bili veseli, ker smo vedeli, da bo zvečer hobotnica. Kar nekaj poskusov kasneje, je smer uspelo preplezati tudi meni. In pred samo sem imel samo še sliko hobotnice. Počasi smo začeli pakirati za odhod, nakar sva se z Bojanom odločila, da ostaneva še za par smeri. Sonce še ni tonilo v morje. Bojan je v dveh poizkusih opravil s smerjo ocene 7a in pokazal, da je v zelo dobri plezalni formi. Proslavljanje se je začelo.
Mato je izbiral oštarijo. Tako smo se, blizu vhoda v plezališče v Limski kanal, usedli v domačo konobo z imenom Patricija. Do nas je prišla gospa srednjih let, gajsna, ampak hkrati prijetna – prava domačinka. Največ pozornosti je pritegnilo njihovo istrsko govedo – boškarin, domači fuži (testenine) in seveda zaslužena hobotnica. Naročili smo vse. Hrana je bila res izvrstna. Od solate s hobotnico ni ostalo ničesar, prav tako so bili »spolirani« tudi vsi ostali krožniki. Dan je bil že popoln, ampak v zraku se je čutilo, da nekaj manjka. Skok v morje! Po večerji smo, nazaj v Rovinju, moči ponovno združili v polni zasedbi in se odpravili na nočno kopanje. Do mestne plaže smo se morali sprehoditi mimo popolnoma prenovljene marine. Blišč, ki ga izžareva marina, nas je prav presunila. Neverjeten hotel in trgovski center tik nad marino, na pol skrit v krošnjah borovcev ter parkirane jahte, ti dajo vedeti, da nikoli ne boš med bogatejšimi na tej obli. Ampak, ko samo nekaj metrov stran od vsega blišča skočiš v toplo morje, odsevano z zvezdami in osvetljeno s planktonom, v trenutku pozabiš na vsa materialna čudesa našega sveta. Plavati ponoči, v umirjenem morju, brez gužve in hrupa, po konkretnem plezalnem dnevu, je v resnici še največ kar si lahko želiš od tega življenja. Razen še kakšnega dobrega smeha s kolegi in vrhunske kapljice rdečega vina. V družbi Špilija, Boškota, Tedija, Matota in Bojča je bilo vsega zadosti. Noč smo proslavljali še dolgo v noč. Med drugimi smo doma v stanovanju odkrili tudi hišno prečko, saj je notranjost imela stene z opekami. Špili je prvenstveno opravil z vsemi smermi in jih tudi ocenil. Padla je tudi ideja o airbnb plezalnem vodničku, kjer bi potovali po vseh opekarskih hišah in stanovanjih in naredili aplikacijo z vsemi možnimi smermi... Še preden smo se odpravili spat je, kot napovedano, začelo padati ali boljše rečeno kar liti. Lilo je celo noč in celo jutro, tako, da smo se zadnji dan vsi v miru naspali, nato pa spakirali in se odpravili domov.
Moški vikend je bil v resnici prekratek. Čeprav nisem več aktiven član našega kluba, je bilo lepo preživeti vikend s ta pravo družbo. Upam, da se še večkrat vidimo takole oz. še v večjem številu.
Sedaj, v času ponovne epidemije, se pa le posvetite svojim ženam, da nas naslednjič pustijo še za kakšen dan več.
Hej, plezalec, pozor! Nekaj novega je v naši vasi.
Grega Srpčič je odkril super aplikacijo in podrobno predstavlja njeno namembnost in uporabo. Pridi in testiraj jo na naših terminih v Krškem in Brežicah.
Akcija!
...
Ob treningih velikokrat zmanjka spomina – kako je že šel tisti bolder? Tudi sestavljanje novih bolderjev je včasih kar časovno potratno, včasih nastane zmazek, včasih prava mojstrovina. Karkoli nastane, si je dobro nekako shraniti; sam sem si smeri in bolderje na bolderci v MC-ju Krško shranjeval v telefon, tako da sem risal po fotografijah. Potem sem odkril aplikacijo Boulder problems, jo malo raziskal in prišel na idejo, da bi tole lahko uporabljali vsi člani kluba. No, tisti ki to želijo. J
Aplikacija je zastonj in je namenjena označevanju in shranjevanju bolderjev na »spray wall-ih« in deljenju kreacij z ostalimi obiskovalci objektov. Jaz in Rok aplikacijo že uporabljava in pridno polniva sezname bolderjev. Do sedaj sem dodal manjše število bolderjev, bom pa sproti polnil, saj smo vedno v stiski s časom in tako priložnostno bolderje iz galerije prestavljam v aplikacijo. Bom pohitel, obljubim. Se že sedaj veselim preizkusov različnih bolderaških problemov, ki jih boste sestavili. Navsezadnje nam takšen način beleženja problemov lahko pomaga tudi pri plezalnem napredku, saj ko si sam iz dneva v dan sestavljaš bolderje ali smeri, hitro padeš v rutino in nezavedno delaš podobne gibe in podobne bolderje. Tako se bomo lahko preizkusili v različnih stilih in na različnih kotih stene. J Mogoče iz nabora najboljših bolderjev naredimo kakšno klubsko tekmovanje. Samo ideja ...
No, da vas nekako vzpodbudim ali vam olajšam delo, sem naredil kratka navodila za uporabo aplikacije. Res kratka, več je slik kot besedila. Upam, da bodo v pomoč. V prehude podrobnosti ne bom šel, saj je v vsakem vsaj malo milenijca ali x-generacije ali karkoli že smo, pa nekako znamo tipkati po zaslonu na dotik.
2. do 4. oktober je bil letos izbran vikend za druženje in športanje nežnejšega spola PAK.
Tokrat sta proti Primorski zapuhala kombi in avto. 10 nas pa ja ni moralo v kombiju na pot, d… Maja nam je uštimala luštkano hišico Lily v Predgrižah. Bogu izza nogu? Ne, pri Črnem vrhu nad Idrijo. Luštkano izhodišče v prelepi okolici za plezalne tripe, pohode in kolesarjenje.
Večer je bil zapolnjen z dogovarjanjem, kdaj jutri v Vipavo na plezanje in ferato, ob mastni večerjici in z dobrim vinčkom. Ko se je dan prevesil v soboto smo popadale v tople postelje. No nekatere kasneje, saj je večer primeren čas za opravljanje vse žive toalete: britje, odmejkapiranje, ne vem kaj vse se že dela z obrvmi in trepalnicami… Čudo, kaj vse omogoča elektrika. No, v Peroju smo hodile le spat! Brez elektrke je življenje ženske vsekakor enostavnejše.
Zjutraj, ne boste verjeli, se je zadeva ponovila. Še večji problem za nas pa je bil, kako usposobit kuhalno ploščo? Deset ženskic? Prijazna gostiteljica nam je podala navodila, adijo pamet. Brez kavice pa nikamor!
Sonček je vabil, me v kombi in na primorski del Trnovskega gozda. V Vipavi smo se zapodile v ferate štiri zagrižene, ostalih šest v plezalni sektor. Vreme nam letos ni bilo ravno naklonjeno saj smo po preplezanih treh smereh, tri naveze, ob plohi, bile primorane na kavico v bar pri parkingu. Pogumne štiri pa so po ferati osvojile velik križ v dežju in v nalivu sestopile.
Urnik za ta dan se je nadeljeval v hišici Lili: preoblačenje, lišpanje… priprave na bolder sceno Koper, kamor smo odpotovale popoldan. Super scena in plezarija, velik prostor, smeri primerne za vsakogar. Splezale smo vse, kar se je dalo! Seveda smo izstopale z našimi majčkami in mišicami seveda. Ko nismo zmogle res nič več, smo se odpravile na luštno večerjico v oštarijo Atrij v centru Kopra. Priporočamo, dobro in ugodno. Ker je bil dan aktiven smo si ob 22.00 vse omislile še ogromen sladoled na koprski plaži! Pa ne moremo me brez morja in morskega vzdušja.
Večera še ni bilo konec. Maja nas je naložila v ombi in oddirja do Lilike. Tu mo se spremenile v slavne osebnosti in pokurile še zadnje atomčke energije, da smo odkrile svojo identiteto ter v zgodnjih jutranjih urah, po seveda ponovni pedikuri in odmanikuri, pobegnie v postelje.
V nedeljo zjutraj in dopoldan, kot da ni še nikoli prej deževalo. Lilo je, kot bi iz šafa zlival. Arso napoved pa nas je po enajsti optimistično popeljala v Vipavsko dolino in dalje do vznožja Nanosa. Seveda smo ga osvojile navkljub hudemu vetru. Lep pohod v prelepih barvah in norimi razgledi. Da pa smo izkoristile vikend maksimalno še kleptljiva večerjica pri Postojni in oddirjale smo domov.
Luštno, kot se spodobi. Tudi sedmič nam je uspelo, v super in zabavni družbi. Do naslednjega leta: treniramo, da bomo še boljše!
Maja Stopar, Špela Stopar, Janja Sluga, Mateja Pšeničnik, Romana Tomšič, Valerija Bogovič, Tanja Sotelšek, Lina Buršič, Brigita Kužner, Aleksandra Voglar
ROMA:
Obujem nove čevlje, ker danes je moj dan.. (res da se rima, refren za dol past)
z blatom in dežjem, sm pa ke tut s soncem obsijan...
Babji vikend smo spelale,
zarad napovedi bi se skor zjokale...
Možemo da promjenimo mjesto?
Ma možete, al nemojte da vas COVIDI...
Ker v kombiju smo ure in ure preživele,
škoda, da smo hiško sploh najele...
Elektriko smo tam imele,
luči so noč in dan gorele...
Doktorat nad štedilnikom nardile,
ko kfe bi rade spile...
Upoštevale NIJZ priporočila,
"razkužila" malček tut nagnila...
Kot da vinsko klet bi obiskale,
flaše komaj na polico dale...
Kopalnic moglo bi bit vsaj pet,
da lepo stekel bi promet...
Manikura...pedikura,
zrihta se že vsaka kura...
Zjutri na pojstli kosti pretegovala,
bum - na parketu prec pristala..
Splezale smo metre tri,
ko nas dež že prepodi...
Gor na križu bejbe v modrcih visele,
dol pa pokoro so imele...
Čajčk s kapljo ruma,
ekipi dal je novega poguma...
V Kopru plastika nas je gostila,
puncam roke pretegnila...
Zgledale ku reprezentanca D (de)
z majčkami opazne smo bile..
Večerni Koper in gostilna
pol pa še porcija sladoleda res obilna..
Igralci, pevci in pa dive,
spanec spet so nam kratile...
Lorela, Rolena,..al kako,
znano bitje je zdaj to...
Fruštek in kufete tri,
da nebo se nam zjasni...
Plan z lahkoto spremenile
na Nanos smo se zapodile...
Pod hribom kar mau smo spet krožile,
da parkirišče smo dobile...
Gor pa burja je kar huda bla,
tko da koča nam je prou pršla...
Med vožnjo babe še čvekale,
mim velemesta kar peljale...
Mini prekršek naredile
in me pred bajto odložile....
Mejte se,Roma
09.10.2020 |
Peter Sotelšek,
05.10.2020,
0 fotk |
Splošno |
Obvestila
Tako kot skoraj vsako leto, se tudi letos odpravimo na enega izmed nam dosegljivih štiritisočakov. Ko listam po vodniku in izbiram cilje, mi takoj na prvi strani pade v oči gorski osamelec Piz Bernina. Gre za nam Slovencem najbližji štiritisočak in tudi zato precej zaželen cilj. Mogočen gorski masiv meji med Italijo in Švico, sam vrh pa pripada Švici. Pristopati je mogoče iz obeh smeri, mi smo se odločili, da bomo dostopali iz italijanske, kjer je celotno pot potrebno opraviti peš, brez pomoči žičnic.
Nenavadno zgodnja ura, komaj nekaj po polnoči, ko se odpeljemo iz Krškega. Zbralo se nas je presenetljivo veliko, skupaj dvanajst, kar je za tako turo prej nenavadno kot pa običajno. Med nami nekaj izkušenih, nekaj pa tudi takih, ki si bodo izkušnje na višinah nabirali prvič.
Dolga utrujajoča vožnja nas na koncu po strmi vijugasti cesti pripelje do izhodišča, natančno do jezera Gera, kjer so človeške roke zgradile ogromen akumulacijski jez, ki nekako niti ne sodi v to idilično gorsko pokrajino. Začetek poti vodi naravnost čez to nenavadno zaporo, kjer občudujemo celo ribiče, ki lovijo na za nas nenavadni višini 2100m. Le katere ribe tukaj sploh živijo, se sprašujemo in se smehljamo nenavadnemu prizoru. Pot zložno nadaljuje svojo pot do prve od treh koč, ki jih moramo danes doseči. Žal so v tem času večinoma že vse zaprte, razen nekaj izjem, med katerimi je tudi naša Marco e Rosa, današnji cilj precej dolge etape. Na začetku še srečujemo nekaj planincev, vendar, ko se pot enkrat odcepi, ostanemo praktično sami. Višje kot smo, bolj se svet okoli nas spreminja iz zelenega v pusto pokrajino, ki so jo stoletja oblikovali ledeniki. Do koče Marinelli Bombardieri prečkamo še sedlo Boccheta di Caspoggio in se prvič vzpnemo na 3000 metrov nadmorske višine. Takoj zatem nas iz sedla čaka spust in težko pridobljeni višinski metri se hitro izgubijo. Do koče prečkamo še prvi ledenik.
Od koče Marinelli, ki leži na 2813 metrih, se zopet strmo dvigujemo dokler ne pridemo na ledenik Vedretta di Scerscen superiore, ki je precej razbit, zato je potrebna posebna previdnost. Ledeniška naveza je tukaj obvezna zaradi mnogih razpok in snežnih mostov. Ker že dolgo ni bilo snega, so razpoke na našo srečo dobro vidne in večjih težav pri prečkanju nimamo.
Ko se približamo skalnemu vznožju Crast´Aguzze, kjer poteka zavarovana ferata, zadnji del poti do koče Marco e Rosa, že od daleč opazimo znamenje, ki nakazuje začetek, nas dočaka neprijetno presenečenje. Krajna zev, ki ločuje sneg od skale, je tukaj tako široka, da je steno praktično nemogoče doseči. Poleg tega pa je prvo varovalo šest metrov višje, kot pa je visoka snežna odeja. Počutimo se ujete, brez idej, kako naprej. Iz skupine se že slišijo predlogi, gremo nazaj, preden nas dohiti noč. Nekako se ne morem sprijazniti z dejstvom, da smo prehodili vso to pot zaman. Ledenik, kjer bi se dalo obiti skalno zaporo zgleda prenevaren. Opreme, ki bi omogočala varen vzpon do prvih varoval nimam. Stena zgleda precej gladka, krajna poč pa tudi globoka, morebitni padec ne bi bil nič kaj prijeten. Spomnim se ribičev, ki smo jih srečali ob jezeru in na misel mi pride, da bi rabil pravzaprav ribiško palico, da dosežem zanko na fiksni vrvi, ki je še najbližje dosegljiva. Na misel mi pride tudi Tomaž Humar, ki si je z ribiško palico pomagal pri prvenstveni smeri Nespodobno povabilo v steni Vežice. Ribiške palice žal nismo imeli, smo pa sestavili dolgi vzvod iz pohodnih palic, na katerega smo na koncu zalepili vponko z vrvjo. Na vrsto je prišel Sims, ki je počasi a vztrajno, v ležečem položaju zaradi možnosti podora opasti, poskušal vpeti vponko v zanko. Simsu je najprej uspelo poriniti palico skozi uho, potem pa še z majhnimi premiki vpeti vponko. Zaslišal se je vesel krik, nato pa sem po vpeti vrvi požimaril do prvih varoval. Nadaljnji postopki so bili zelo hitri, namreč čez to krajno zev smo spraviti 14 ljudi, med drugimi tudi dva starejša Italijana, ki sta prišla za nama.
Vseeno nam je ta manever vzel precej časa, v kočo smo prišli precej pozno, trdna tema je že bila, ko smo se zadnji vzpenjali po ferati.
Jutro je precej sveže, na snegu so se lesketali zamrznjeni kristali. Mrzlo jutro je bila tudi dobra popotnica za dan, ki se je obetal. Vreme, ki si ga visoko v gorah lahko samo želiš.
Po zajtrku, ki so ga postregli v koči in bi težko opravičil svoje ime, smo navlekli vso potrebno opremo, se navezali po parih in se odpravili po snežnem pobočju do skal jugovzgodnega grebena Spallagrat. Med pripravo na plezanje, nas obsije sonce in pogreje premrle ude. Plezanje je prijetno in ne pretežko, težavnost se giblje okoli druge in tretje stopnje. Nameščenih je tudi kar nekaj varoval, katera so nam v znatno pomoč. Na grebenu se teren položi, skale zamenja sneg, na čevljih so zopet znajdejo dereze, v rokah cepin. Pogosto je še potrebno popraskati po skalah, mraz se je že zdavnaj umaknil soncu. Na vrhu smo sami, občudujemo ogromne ledenike, katero delo narave naši potomci verjetno ne bodo več deležni. Sestop mine precej hitro, dvakrat si še pomagamo z spustom ob vrvi in že kmalu smo nazaj pri koči.
Ležerno čakamo še ostale, ki so še nekje na gori. Mir skali helikopter, ki prevaža skupino ljudi, ki so si zamislili, da pridejo na kočo na tak način. Opazujem dogajanje, nevajeni snega in skal se nekateri komaj prekobacajo do koče, pa čeprav jih loči samo nekaj deset metrov.
Helikopter počasi odleti, v gorah spet zavlada mir, nas pa čaka še dolgi sestop, ki bo trajal dolgo v noč.
Za t.i. krompirjeve počitnice se načrtuje plezalni trip v južne kraje. Namenjen je primarno ljubiteljem športnega plezanja in otročjega čofotanja v morju. ;) Primarno sta v igri dva plezalna raja, ki izpolnjujeta zgornje pogoje:
Politični slikarji, ki za platno uporabljajo zemljevid, so po Italiji polili zeleno, po Grčiji pa oranžno barvo. Zaradi barve, bližine, koronske nestabilnosti in enostavnosti se trenutno bolj nagibam v smer Finale Ligure. Nekaj vas je že izkazalo interes, nekateri tudi v za časovno krajše obdobje. Vse zainteresirane vas vabim na sestanek/ferajn v klubske prostore, na dan četrtek 1.10. ob 19:00 nesrečnega leta 2020, kjer bom predstavil detajle.
Letos smo ženskice pred izzivom, "silom prilike" moramo menjati bazni prostor, v Peroj ponovno ob priložnosti. Ženski vikend bomo letos izpeljale med 2.- 4.10., v slovenskih primorskih koncih, v okolici in v Vipavski dolini. Aktivne v pripravah smo že v akciji za majčkami, hiško in prevozom.
Iz Krškega se bomo odpeljale v petek, 2.9., okoli 17ste ure, vračamo se v nedeljo, 4.11., v večernih urah.
Kaj vse početi v teh koncih? Uh, marsikaj. Tu je kar nekaj nam primernih plezališč: Vipava, Vipavska Bela, tudi Črni kal... Tu je Gradiška tura, kjer so primerne in luštne daljše plezalne smeri, tako opremljene s svedrovci kot alpinistične; tu sta luštni vsaj dve ferati, tako, za mimo grede: za ogrevanje ali sestop s smeri ali za celodnevno uživanje na sončku. In nenazadnje: Vipavska dolina, Kras... krasne kolesarske ture, vseh oblik. Govorim iz izkušenj za vse gor našteto.
Prijave pri Sandri na mail: sandra@pak.si ali tel. 031623167.
Po zaključku delovnih akcij ob koncu avgusta je bilo hitro jasno, da letalnica še ni povsem nared, da bi sprejela plezalce. Ugotovili smo, da bi bilo vredno porabiti še preostanek oprimkov, predvsem pa preizkusit kakovost opravljenega dela - splezati smeri in se uskladiti o ocenah. Na pobudo Grege Srpčiča smo se ponovno srečali v nedeljo, 13. septembra, in opravili zastavljeno. Nedelja v dvorani je prinesla 10 novih linij in 3 dokončane do vrha, predvsem pa obilo dobrega plezanja in tudi nekaj zavidljivih poletov (upam, da posnetki najdejo pot do vas). Velikanka je tako skoraj povsem nared pričakala mladino, ki je dan za tem, v ponedeljek, zaplezala na uvodni vadbi v sezoni 2020/2021. O vtisih bodo, verjamem, že kmalu poročali.
Ljubitelje dobre plezalske fotografije pa sta razveselila Rok Molan in Grega Srpčič.
Srečno v novo sezono! Kmalu tudi z novo bolderco ...
Vabljeni na skupno turo na naš najbližji štiritisočak Piz Bernina, ki leži na meji med Švico in Italijo v Bundenskih Alpah.
Težavnost ture:
PD, pretežno ledeniška tura, na vršnem grebenu kombinirano plezanje z mesti I do II, olajšano s pritrjenimi vrmi. Tura je primerna za tiste, ki ste kondicijsko dovolj pripravljeni.
Obvezna oprema:
Oprema za hojo po ledenikih: dereze, cepin, varovalni pas, vrv, sistemi, ledni vijak, topla obleka.
Prva pomoč.
Prevoz:
Iz Slovenije preko Milana do Campo Moro in naprej do Lago di Gera, kjer je izhodišče za dostop na Piz Bernina iz italijanske strani (700 km, 7 do 8 ur).
Prvi dan:
Dostop iz Lago di Gera (1996m) do Rifugio Marko e Rosa 5-6 ur. (3597m).
Prespimo v koči, v kateri se tudi oskrbimo s hrano in pijačo.
Drugi dan, vzpon na vrh:
Rifugio Marko e Rosa – Piz Bernina 2 uri (500 višinskih metrov)
Sestop:
Poteka v smeri pristopa
Odhod:
V petek 18.09., predvidoma ob 15. uri. Zbor pred hotelom City v Krškem. Na razpolago bo kombi za devet oseb.
Prihod nazaj v Krško:
Planirano je, da se pride v nedeljo oz. v ponedeljek zgodaj zjutraj. Zaradi morebitne nepredvidene situacije, je priporočljivo, da si vzamete ponedeljek prosto.
Prosim, če potrdiš svojo udeležbo na tel. št. 041 359 879.
Vodja ture, Matej Zorko
19.09.2020 |
Peter Sotelšek,
06.09.2020,
0 fotk |
Splošno |
Obvestila
Kot je večini že poznano, so se pričela dela za postavitev novega planinskega doma na Okrešlju.
V soboto, 19. 9.2020, ter v nedeljo 20. 9. 2020 bodo betonirali temeljno ploščo. To bo eno najbolj zahtevnih del pri gradnji novega doma, saj bo potrebno vgraditi približno 100 kubičnih metrov betona.
PD Celje Matica se na vas obrača s prošnjo za pomoč pri delu.
V soboto in nedeljo potrebujejo približno 35 parov pridnih rok za pomoč pri tem opravilu. Delo je primerno le za fizično in kondicijsko dobro pripravljene osebe, saj se bo delalo od jutra do večera v soboto in vsaj do poldneva v nedeljo. Lahko se prijavite tudi samo za en dan.
Potrebujete primerno obutev in obleko ter delovne rokavice. Za delovno orodje, hrano in pijačo bo poskrbljeno. Ne pozabite tudi na rezervno obleko v primeru dežja.
Prav tako bo na Okrešlju možno prespati. S seboj imejte rjuho ali spalno vrečo.
Pojem v naši sredini že dolgo ni več neznanka, predvsem po zaslugi dela Planinske zveze Slovenije, ki s svojo aktivnostjo v okviru Komisije za turno kolesarstvo odpira in razvija vsa področja kolesarjenja v naravi, s še nekaterimi somišljeniki in sorodnimi organizacijami pa orje ledino tudi pri zakonskem urejanju tega področja (saj veste, da se po naravi s kolesom uradno - če malo pretiravam - skoraj ne smete voziti). Turno kolesarjenje je v bistvu planinarjenje na kolesu. Vsak od nas je to kdaj že počel oz. nas precej počne dokaj redno; nekateri raje navzgor, drugi raje navzdol. Tako so nastale tudi številne discipline, ki jih v tekmovalnem smislu razvija Kolesarska zveza Slovenije. V zadnjem času je gorsko (ali turno) kolesarjenje postalo eden od nosilnih produktov naše outdoor turistične ponudbe, vedno bolj oglaševano in prepoznavno, na nekaterih predelih Slovenije zgledno urejeno, ponekod še v povojih (med drugim tudi v Posavju), marsikje v urejanju. Vseeno pa tudi na našem koncu prepoznamo številne like, ki to zadevo razvijajo ali počnejo že mnogo let. Med bolj prepoznavnimi so zagotovo Boris Papac, ki je izdal tudi vodnik (oz. več njih) za kolesarjenje po naših krajih (seveda pretežno izven cest), Pia Peršič in Andrej Martinčič, ki sta prva prekolesarila celotno Slovensko turnokolesarsko pot (STKP), kar je bil medijsko odmeven dogodek. Danes na našem območju (od Vrhovega, Lisce, Bohorja, Libne, Cirnika, Gorjancev ...) več skupin, tudi društev, in posameznikov razvija predvsem "spustaško" infrastrukturo - tako imenovane traile, ki nam nudijo užitke v hitrem spustu s hribov. Med našimi člani jih ima kar nekaj že mnogo gorskokolesarskih (ali turnokolesarskih) izkušenj, celo tekmovalnih, ali pa so (bili) celo aktivni razvijalci tovrstne oblike kolesarjenja na našem območju.
In sedaj - končno - k vabilu. 12. septembra Komisija za turno kolesarstvo pri PZS organizira veledogodek: prekolesarimo STKP v enem dnevu. STKP ima 41 etap po celotni deželi, prav vsako pa boste ta dan lahko prekolesarili v spremstvu vodnika. Ni več skrivnost, da bova letos novopečena vodnika postala z Igorjem Dularjem. Na začetku poletja sva se (sicer iz zelo različnih, ne povsem definiranih vzgibov) udeležila zanimivega 6-dnevnega tečaja/usposabljanja, zdaj pa naju čaka le še izpitno dejanje. Igor bo sicer izvedel turo kasneje tekom jeseni (in vas gotovo povabil), sam pa bom v okviru dogodka vodil etapo z Bohorja na Resevno (ki pa bo rahlo modificirana in se bo začela na Planini pri Sevnici in končala v Šentjurju). Če vas premami, vabljeni, da se najkasneje do srede, 9. 9., prijavite na dogodek preko spletnega obrazca na STKP1dan. Še nekaj informacij o mojem delu poti pa najdete tukaj.
V zadnji triadi avgusta smo bili priča eni bolj produktivnih, kompleksnih in množičnih klubskih akcij, ko je v 10 delovnih epizodah, v skupno 221 opravljenih urah, 16 sodelujočih preopremilo dobršen del posavske plezalne infrastrukture. Največ dela je bilo namenjenega brežiški velikanki, ki je bogatejša za 52 novih linij (v igri jih je še 8), ob njej nastaja še en naš projekt - bolderca, kjer smo v teh delovnih dneh včasih malce poprijeli in pomagali, MC Krško je bogatejši za lep campus board, nove smeri in oprimki pa krasijo tudi veliko steno v Brestanici.
Vodja akcije sem v reportaži, ki odpira še kakšno drugo temo, vestno popisal vsak delovni dan, pomagali so mi fotodokumentaristi. Tako je nastal verjetno najdaljši samostojni prispevek na našem spletišču. Vabljeni, da si ga ogledate/preberete.
Kratko poročilo, ki ga nadomešča omenjena reportaža, se v zaključku zahvaljuje vsem sodelujočim in podpornikom, ki ste tako ali drugače prispevali k skupni zgodbi. Menim, da smo lahko ponosni na doseženo. Hkrati pa že napovedujem, da bomo v septembru "zasedali" še najmanj enkrat, ko bo potrebno dodelati finese na velikanki in predvsem opremiti novo pridobitev.
V četrtek, 24.09.2020, bomo začeli z jesenskim tečajem športnega plezanja za začetnike. Kot je že v navadi, bo prvo srečanje informativne narave s pričetkom ob 20. uri, v prostorih kluba v MC Krško (CKŽ 105). Že teden dni kasneje, v petek, 02.10.2020, pa začnemo zares. Potrebno plezalno opremo na začetku nudimo na izposojo in seveda svetujemo pri nakupu.
Cena tečaja je 220 EUR z vključeno klubsko članarino za sezono 2020/21. Tečaj traja 8-10 vikendov (petek zvečer in nedelja dopoldan ali cel dan v plezališču) in se zaključi z izpitom za pripravnika športnega plezanja. S pridobljenim znanjem boste lahko samostojno plezali v opremljenih plezališčih, tisti, bolj ambiciozni, pa, po želji, opravili še državni izpit za naziv Športni plezalec pri Komisiji za športno plezanje.
Tečaj bomo izvedli ob prijavi vsaj 6 tečajnikov. Vabljeni, da se nam pridružite.
Več informacij dobite pri vodji tečaja Sandri Voglar (031 623 167, sandra@pak.si).
Ob vse večji uporabi plezalnih sten, s katerimi upravljamo PAKovci, je vse večja tudi potreba po njihovem vzdrževanju in nadgradnji. Na letni ravni je tako potrebno poskrbeti za varnostne preglede in čiščenje. Navedene aktivnosti opravimo ob koncu sezone oz. pred začetkom nove. Letos smo bili še dodatno motivirani z izgradnjo nove male plezalne stene v Brežicah.
Akcije čiščenja in preopremljanja bomo PAKovci začeli v sredo, 19. avgusta, nato pa si bodo aktivnosti sledile praktično dnevno. Med nalogami, ki nas čakajo, so: odstranitev male plezalne stene iz male brežiške dvorane, "slačenje" brežiške velikanke in pranje oprimkov, izdelava in montaža campus boarda v MC Krško, postavljanje novih smeri v Brežicah, ki ga bomo popestrili z mini postavljavskim seminarjem, nato pa pride na vrsto še Brestanica, kjer bo prav tako potrebno oprati oprimke in jih razporediti v nove smeri. Gotovo bomo v tem času našli še kaj, dobili nove ideje, z veseljem pa spremljali tudi rast novega plezalnega objekta - bolder stena v mali dvorani v Brežicah, ki je bil zaupan podjetju MR climbing iz Ljubljane. Da ne omenjamo konkretne zaloge novih oprimkov, ki bodo popestrili brežiško velikanko.
Vabljeni, da spremljate naše aktivnosti - v živo ali po spletu - in nas seveda podprete: z obiskom, z delom, s pijačo, z všečkom, komentarjem ali nemara z donacijo;) Vsega in vsakega bomo zelo veseli!
Več informacij o poteku dela in udeležbi dobite pri Nejcu (040 508 327). Se vidimo pod našimi stenami!
16.08.2020 |
Aleksandra Voglar,
18.08.2020,
0 fotk |
Alpinizem |
Poročila
Prekrasen konec naših Alp. Jezersko letos tretjič. No, vsaj zame.
Najprej smo z grupico ženskic osvojile Babo. Drugič s skoraj enako grupico preko ferate na češko kočo in na obe Kočni. Babji dnevi, super čveki, Romina organizacija. Hvala.
Tokrat Peter povabi na plezarijo v Grintovčevo severno steno. Smer izbora: Tomažev steber, VI-/V. Zakaj pa ne? Tanja in Peter naveza 1 in Sandra ter Tedi naveza 2.
Ker smo raje konfortlih, smo se podali pod steno že dan poprej. Češka koča nam je ponudila zasilna prenočišča in v Polhovi luknji, kot smo jo poimenovali. Smo se pa pošteno naspali. Še dober zajtrk in ob osmih smo vsi že pošteno plezali.
V spodnjem delu smerice ni za prehvalit. Kar krušljivo. Druga polovica pa ponudi res lep kamin pete težavnostne stopnje, lepe zajedice in poči. Smer smo pošteno zlezli. Malo nas je pri komunikacije dobro uro motil le rotor helikopterja. Na poti na Mlinarsko sedlo se je poškodovala planinka.
Tanja pa se je cel dan smejala, saj je končno le prišla v stik s skalo. Tadej, prvič sva se navezala na hribovski štrik, se je izkazal za suverenega in hitrega soplezalca. Peter je vriskal od začetka do konca. Sama pa sem uživala in premikala kocke v glavi, no v pravo smer.
Vesela, da smo se zbrali klubska oldtajmetska družbica. No ne po letih, poznamo se že tri desetletja. Odlično smo se razumeli, skomunicirali in izpeljali vzpon. Kdaj naslednjič?
Si navdušen plezalec in pogosto obiskuješ naravna plezališča? Ti je všeč, če so varna, urejena in je plezanje brezskrbno?
Projekt OSP ali Opremimo slovenska plezališča je iniciativa vključevanja plezalcev v skrb za plezališča in spodbujanja odgovornega ravnanja in varnega plezanja. Obiskovanje plezališč je brezplačno, zato je odgovornost vsakega plezalca, da po svojih močeh prispeva k vzdrževanju opreme in s svojim ravnanjem poskrbi za ohranjanje plezališč in narave okoli njih. Prihodnost je v naših rokah; v naši močni plezalski skupnosti, ki je zaprisežena skalam in jih želi ohraniti varne, dostopne in urejene.
Projekt OSP je del Sklada slovenskih plezališč in zbira finančne in materialne prispevke za preopremljanje in obnovo plezališč. Prav tako je stična točka Sklada s plezalci, saj lahko vsakdo opozori na pomankljivosti, nevarnosti in težave v zvezi s plezališči. Cilj projekta OSP je preko donacij in sponzorskih sredstev zagotoviti trajni vir finančnih sredstev za urejanje plezališč, ki bo plezalcem omogočil varnejše in brezskrbno plezanje.
Kako pogosto se vprašamo, kdo je navrtal in očistil smer, ki jo plezamo, kdo je plačal opremo, ki nam omogoča brezskrben vzpon, na čigavi zemlji ležijo skale, ki jih obiskujemo? Večina slovenskih smeri je plod zagnanih opremljevalcev, ki so pogosto z lastnim denarjem prispevali svedrovce in sidrišča in porabili nešteto ur, da lahko danes uživamo v več tisoč smereh širom Slovenije. Seveda pa je treba te smeri vzdrževati in preopremljati, za kar potrebujemo izšolane opremljevalce in opremo, ki ustreza varnostnim standardom. Poleg tega je treba vsakodnevno paziti na naravno okolje in biti obziren do lokalnih prebivalcev in lastnine.
Smo na prelomni točki razvoja športnega plezanja. V 2016 se je športno plezanje uvrstilo med olimpijske športe in že tako naraščajoča prepoznavnost plezanja se je strmo dvignila. S tem narašča tudi število ljudi, ki se s plezanjem aktivno ukvarjajo in obiskujejo naravna plezališča, to pa povečuje obremenitev opreme in naravnega okolja.
Približna ocena stroška vzdrževanja smeri in druge infrastrukture v plezališčih je med 8 000€ - 10 000€ letno. Z vzdrževanjem plezališč se v Sloveniji načrtno ukvarja Planinska zveza Slovenije, ki finančna sredstva za opremljanje prejme na javnem razpisu Fundacije za šport. Od leta 1999 je tako za opremljanje plezališč porabila že več kot 200 000€. Problem teh sredstev je, da se lahko porabijo le za materialne stroške, torej se iz njih ne sme plačevati dela opremljevalcev smeri. Drugega vira za financiranje vzdrževanja plezališč Planinska zveza nima. Poleg Planinske zveze se z nekaterimi plezališči ukvarjajo tudi lokalni plezalni klubi, ki so seveda prav tako odvisni od prostovoljnega dela in lastnih finančnih sredstev.
Plezališča so na voljo vsakomur, brezplačno, vse dni v letu, večina smeri je odlično opremljenih, varnih in pripravljenih za plezalne užitke. Je pa res, da je oprema ponekod že dotrajana in potrebna menjave. Ob sedanjem naraščanju števila plezalcev in krčenju javnih sredstev za opremljanje bo stanje vedno slabše, saj je obraba opreme vedno večja, posameznikov, ki so pripravljeni svoj čas žrtvovati za druge, pa vse manj. Čas je, da plezalci aktivno pristopimo k reševanju problematike in s svojim prispevkom pripomoremo k profesionalni oskrbi plezališč.
Želja je, da bi vsak aktivni plezalec prispeval po svojih zmožnostih, med 10 EUR in 50 EUR letno.
Križevnik je vrh dveh obrazov. Prijazen in položen z juga, po udobnih tratah in gozdovih Dleskovške planote, ter divji in nedostopen s severa – iz Robanovega kota. Prepadna tisočmetrska pobočja so eni poslednjih ostankov divjine; tako blizu, a hkrati daleč. Le redko namreč tam zaide človeška duša, brez alpinističnih veščin praktično nihče. Tokrat pa nas je bilo kar deset.
Posvečeno kraljestvo severnih ostenij Križevnika ni za vsakogar. Prav zaradi tega smo z objavo lokacije ture čakali do konca prijavnega roka. Ta je zelo pomemben, ko turo načrtujemo. Nekaj turbolenc z udeležbo nas je držalo v napetosti vse do zadnjega jutra. Na koncu smo se vodje poedinili, da gremo na pot in ne spreminjamo načrtov. V nedeljo, 12. julija, smo ob 5. uri krenili iz Krškega. V Lučah smo odprli gostilno, pomalicali in nekaj pred 8. uro krenili od Robanove kmetije po markirani poti proti partizanski bolnišnici, ki je dvignjena par sto metrov nad dno doline. Pri njej smo zapustili utrjeno pot in začela se je avantura. Brezpotje je že kmalu – v mokri razsuti grapi – pokazalo zobe. Čez vlažen skok smo napeljali vrv, ki je bila v pomoč ob vzponu. V slabih dveh urah smo dosegli ostenje Turniča, ki predstavlja eno izmed predostenij Križevnika ter ponuja mnoge kakovostne alpinistične izzive. Nadalje smo ubirali stopinje po delno označeni »poti« do glavne stene Križevnika. V imenitnem bivaku smo naredili daljši postanek. Sledila je dolga prečka proti vzhodu, vedno večkrat smo poprijeli za skalo, v najtežjih detajlih so težave že presegle II. stopnjo. Globina pod nogami je vse bolj naganjala strah v kosti, krušljivost in neizkušenost v podobnih situacijah sta nas upočasnili in tako smo po približno 5 urah dosegli rob stene. Od tam je do vrha le streljaj, ki pa se pošteno razvleče, če je na poti ruševje. Nekaj časa smo še uspeli prebiti na skrajnem robu stene, nato pa smo mogli z vso silo zagristi med borovce. Zabave in smeha ni manjkalo; videl se je cilj, popustila je napetost strmih senčnih pobočij. Nekaj pred 14. uro smo si čestitali na vrhu, predvsem pa se lotili obilnega obeda. V nadaljevanju smo imeli na voljo dve opciji (in izjemoma še tretjo). Nobena od njih ni bila enostavna. Logično je bila želja večine čim prej navzdol, zato smo se – na planini Polšak dokončno – odločili (predvsem po zaslugi Simsove navigacije), da se spustimo v neznana vzhodna pobočja proti Bevškovi planini in skušamo preko Turnce zaviti na Robanovo stran. Sprva je kazalo kar predobro, a divji kraški svet planote Veža nam je hitro pokazal skrite pasti. S Simsom sva vseskozi preverjala možnosti na zemljevidih in po (znova) nekaj vzpona in borbe z ruševjem se je končno odprl pogled v dolino Savinje približno kilometer pod nami. Če je večini odleglo, ker je šla pot le še navzdol, je vodje stisnilo ob pogledu na strmino in težko prehoden svet, korak skupine pa se je po celem delovniku na nogah tudi že upočasnil. A če nam česa ta dan ni manjkalo, nam ni manjkalo vztrajnosti. Borbeni bataljon je najprej previdno sestopil po krušljivem žlebu/grapi, nato nadaljeval po razbiti strugi potoka. Ob njenem prepadnem izteku smo zavili levo v gozd in se neznosno razveselili vlake pri Bevškovi (Bevšekovi/Belšekovi) planini. A le za kratek čas. Svet se je znova zaprl v vse smeri, nam pa je uspelo najti možice, ki so nas pripeljali čez prepadne prehode v »navpičnem« gozdu postopoma v nižja nadstropja. Vmes se je pot večkrat povsem izgubila in znova smo po občutku iskali nadaljevanje ter se razveselili naslednje vlake. A tudi ta še ni pomenila rešitve, saj se je prehod v levo proti Robanovem kotu praktično dokončno izmaknil. Tako smo nadaljevali s prebijanjem navzdol po vedno bolj znosnem terenu in nazadnje končali na gozdni cesti, ki nas je po več kot 10 urah hoje pripeljala do Savinje. Z Matjažem sva tik pred iztekom zavila ostro levo in se po čudoviti prečki vrnila v Robanov kot, glavnina ekipe pa se je utrujena osvežila v reki. Turo smo zaključili v Afriki, domov pa se vrnili že v trdi temi.
Je ob tem še kaj dodati? Težko. Na koncu smo vsi veseli za novo izkušnjo, čeprav bi si mnogi želeli, da bi bila malce lažja in krajša. Tura je bila kraljevska v vseh pogledih, nekaterim je gotovo predstavljala vrhunec dosedanjega gorniškega udejstvovanja. Z vidika vodenja je bila zelo težka, saj je bila skupina heterogena, a je bilo razmerje med izkušenimi (ki so prav vsi odigrali ključno vlogo za uspešen razplet) in manj izkušenimi (ki so se odlično držali) ravno pravšnje – izenačeno. Tako smo na zahtevnih odsekih lahko relativno dobro funkcionirali v parih. Ključno vlogo pri sestopu je odigrala navigacija; v kolikor bi Sims ne razpolagal z dobro opremo, bi bili primorani izbrati drugo opcijo (prečenje proti Korošici in sestop v Robanov kot oz. zaključek na planini Ravne – za večino ekipe). Slednja je bila sicer v prvem planu (in je bila bolj zanesljiva/predvidljiva), a smo jo – zaradi vzpona na Veliki vrh in želje (večine) ekipe po hitrem spustu oz. dodatni avanturi – postavili v drugi plan.
Tura je torej ponudila vse, kar ponudijo največje. Udeleženci so dodobra spoznali brezpotni svet, se seznanili s širokim naborom raznovrstnih okolij in okoliščin, se naužili svežine in globine zraka, predvsem pa videli, da je brezpotje res povsem nekaj drugega kot svet dobro uhojenih poti. Terja izkušenega gornika (alpinista), visoko mero znanja in sposobnosti ter dobro pripravljenost. S skupnimi močmi smo premogli dovolj vsega naštetega in se varno vrnili v dolino.
Turo sva vodila s pomočnico Sandro Voglar, ob sebi pa imela še izkušene hodce/plezalce Simona Pozniča, Jerneja Špilerja in Matjaža Kužnerja, ki so prevzeli del »bremena« vodenja in pomoči na turi. Z resnim brezpotnim svetom so se (bolj ali manj prvič) spoznavale Brigita Kužner, Maja in Špela Stopar, Valerija Bogovič in Andreja Malus.
Namen srečanja je bilo preplezati čim več lepih alpinističnih in športnoplezalnih smeri ter obiskati vrhove nad kanjonom Paklenice.
Da je plezanje in pohodništvo potekalo po predvidenem načrtu in seveda predvsem varno, so poskrbeli izkušeni alpinistični inštruktorji in alpinisti Aleksandra Voglar, Gorazd Pozvek, Arnold Koštomaj, Matej Zorko, Peter Sotelšek, Blaž Kramar in Rok Brilej ter izkušeni športni plezalci večraztežajnih športnih smeri Romana Tomšič, Mitja Voglar, Tadej Bernik, Gregor Cerjak, Jernej Špiler, Luka Jejčič, Marko Zakšek in Bojan Zorko.
Na vrv s svojimi vodji navez so se navezali Kajetan Voglar, Tanja Tušek Sotelšek, Valerija Bogovič, Andreja Malus, Klemen Glas, Goran Hribar, Maja Stopar, Leon Kosem, Samo Šmajgl, Tomi Naglič, Maja Blaznik, Boštjan Prosenik in Nika Ogorevc.
Plezanje je potekalo v skoraj vseh sektorjih v kanjonu Paklenica, in sicer so bile preplezane naslednje večraztežajne smeri:
Veliki Čuk: Centralni kamin, 5a, 180m: Romana Tomšič, Samo Šmajgl, Andreja Malus, Matej Zorko, Darja Sedaj, Bojan Zorko, Maja Blaznik, Arnold Koštomaj
Severno rebro, 4b+, 170m: Aleksandra Voglar, Tomi Naglič, Klemen Glas, Peter Sotelšek, Valerija Bogovič, Boštjan Prosenik, Samo Šmajgl
Bjela rampa, 3-, 130m: Peter Sotelšek, Valerija Bogovič
Mali čuk: Celjski steber, 5a, 150m: Aleksandra Voglar, Goran Hribar, Andreja Malus
Flex & Rex, 5c, 140m: Luka Jejčič, Tadej Bernik, Bojan Zorko, Maja Blaznik, Arnold Koštomaj
Veliki Vitrenik: Oprosti mi pape, 4a, 150m: Marko Zakšek, Leon Kosem
Kukovi ispod Vlake: Nosorog, 4b+, 200m: Matej Zorko, Darja Sedaj, Andreja Malus, Nika Ogorevc, Valerija Bogovič, Peter Sotelšek, Gregor Cerjak
Aniča Kuk zahodna stena: Bora Bora, 6a, 180m: Mitja Voglar, Kajetan Voglar, Tadej Bernik, Luka Jejčič
Bračna, 5c, 200m: Gorazd Pozvek, Tanja Tušek Sotelšek, Jernej Špiler, Romana Tomšič, Aleksandra Voglar, Darja Sedaj
Lanno delle Lumache, 6a+, 250m: Peter Sotelšek, Romana Tomšič, Matej Zorko, Gregor Cerjak
Aniča Kuk: Figurae Veneris, 6a, 160m: Bojan Zorko, Arnold Koštomaj
Mosaraška, 6a, 350m: Romana Tomšič, Peter Sotelšek, Blaž Kramer, Rok Brilej
Brahmova, 5c, 300m: Gregor Cerjak, Maja Stopar, Matej Zorko, Matjaž Oberč, Andreja Malus
Besmrtnici, 6c, 350m: Gregor Cerjak, Matej Zorko
Stup: Danaja, 5b, 100m: Gorazd Pozvek, Tadej Bernik
Trik & Saleška, 5b, 180m: Aleksandra Voglar, Tanja Tušek Sotelšek, Valerija Bogovič
Nidia, 6b+, 160m: Bojan Zorko, Arnold Koštomaj
Več udeležencev tabora se je podalo tudi na daljše gorniške ture, ki sta jih vodila Martin Bedrač in Jernej Špiler. Na Vidakov kuk so se povzpeli: Maja Stopar, Jernej Špiler, Špela Stopar in Samo Šmajgel, Bojin kuk pa so osvojili Martin Bedrač, Brigita Kužner, Špela Stopar in Primož Čater.
Velika večina članov je plezala krajše športno plezalne smeri v samem kanjonu Paklenice do težavnosti 7a in višine 35m, vsi pa smo razgreti uživali v hladnih tolmunih potoka Velika Paklenica.
Organizacija tabora je pod vodstvom predsednice Posavskega alpinističnega kluba Aleksandre Voglar in njeno ekipo potekala vzorno, saj izpeljava in organizacija navez za plezalne vzpone, gorniške ture in tudi plezanje športnoplezalnih smeri ni mačji kašelj.
Polni vtisov, plezalnih dni, morskih plaž in zabavnih večerov, tudi precej utrujeni od vseh aktivnosti in vročine smo si še vedno rekli: ob letu ponovno.
Glede na veliko vnemo in dobro razpoloženje bomo nadaljevali/stopnjevali skupne ture. Začetniki in izkušeni plezalci bomo znova na isti gori/lokaciji, vsak po svojih željah in zmožnostih. Medtem ko bodo izkušeni izbrali svoje smeri, bomo za začetnike v alpinističnem svetu prilagodili turo, v osnovi pa je cilj spoznati se z zahtevnim brezpotjem, ob tem pa obdelati še nekatere osnovne vsebine alpinistike, ki jih je potrebno obvladati v gorah.
Tura: "v neznano" - lokacijo določimo na podlagi prijav in kadra.
Datum: 11. in/ali 12. 7. 2020 (eno ali dvodnevna tura - odvisno od prijav, vremena in kadra).
Prijave na:Nejc Pozvek, 040 508 327, čim prej oz. najkasneje do srede, 8. 7.
Pred vrhuncem poletja se na klubu že leta redno trudimo z obnovitvenim seminarjem letne tehnike, ki ima velik pomen za varno plezalno udejstvovanje v višjih stenah oz. gorah. Zaradi slabega vremena smo 17. 6. 2020 Armeško zamenjali z Brežiško velikanko. Peščica nadobudnežev se je v dobrih treh urah druženja "sprehodila" skozi zapletene vrvne manevre, ki sta jih demonstrirala Peter Sotelšek in Nejc Pozvek. Največje veselje je bilo prisluhniti razpravi o nekaterih bolj ali manj novih zadevah, ki sta jih predstavila Mitja Voglar in Goran Hribar (slednji je za nas izbral tudi poučne prikaze: 1, 2, 3, 4). Seminarju so poleg naštetih prisostvovali še Maja Stopar, Andreja Malus, Jernej Špiler, Grega Cerjak in Bojan Zorko. Na kratko se je v previsih nad nami pretegnil legendarni Drejko, v sosednjih platah pa so poskušali še nekateri plezalci.
Sredi junija smo se odpravili na že dolgo pričakovano skupno turo in sicer v Kamniško-Savinjske alpe. Namen ture je bil plezanje dolgih športnih smeri v ostenju Krofičke ter pristop na vrh po brezpotju. Ker smo bili zaradi virusa korone bolj ali manj prisiljeni ostati doma, je bila to prva taka skupna tura po izolaciji, posledično se nas je zbralo kar precej udeležencev, vse skupaj kar 24.
Iz Logarske doline, kamor smo se pripeljali, smo peš odšli proti Koči na Klemenčevi jami. Tu smo se razdelili v dve skupini in sicer skupino pohodnikov, ki jih je pod svoje okrilje vzel izkušeni inštruktor Gorazd Pozvek, in skupina plezalcev, ki je bila sestavljena iz vodij navez in tečajnikov, ki so šele pridobivali svoje prve izkušnje v dolgih smereh.
Plezalna skupina je pristopila pod zahodno steno Krofičke, kjer smo se razdelil v več navez. Plezali smo:
Andrej Trošt – Zorko Matej: Garfield VIII , 200m; Zaljubljena VI, 220m
Arnold Koštomaj – Bojan Zorko : Večerna Zajeda VII-, 120m Aleksandra Voglar - Romana Tomšič – Andreja Malus : Zvitorepson, V+/IV+,260m Peter Sotelšek – Mitja Kolman – Klemen Glas : Zvitorepson, V+/IV+, 260m.
Smeri v zahodni steni Krofičke so sicer navrtane, vendar imajo izrazit alpski značaj, saj so razdalje med že nameščenimi varovali kar precejšnje, zato je potrebno imeti nekaj znanja in izkušenj za plezanje v takih smereh. Vsekakor je bila to nova izkušnja za nekatere, za druge pa dober uvod v plezalno sezono, ki je bila pred nami.
Skupina pohodnikov se je odpravila na 2083m visok vrh Krofičke po zahtevni poti in pod okriljem izkušenega inštruktorja Gorazda.
Skupino so sestavljali: Gorazd Pozvek – inštruktor, Valerija Bogovič, Jernej Špiler, Jan Glas, Ogorevc Nika, Brigita Kužner, Matjaž Kužner, Mojca Banič, Barbara Bon, Mateja Pšeničnik, Maja Stopar, Špela Stopar, Martin Bedrač in Samo Šmajgl.
Kar nekaj udeležencev je tako pridobilo svoje prve izkušnje na zahtevnih poteh, ostali, tisti z nekaj več izkušnjami, pa so svoje znanje obnovili in nabrali nekaj kondicije.
Vabim vas na skupno turo v Krofičko, ki se bo zgodila v soboto, 13.06., oz. natančneje, gremo iz Logarske doline proti Koči na Klemenči jami in naprej do severozahodne stene Krofičke. Plezali bomo večraztežajne navrtane ali nenavrtane smeri, ki so primerne tudi za začetnike. Več informacij o smereh najdete na tem naslovu: https://www.plezanje.net/climbing/db/showCrag.asp?crag=1569
Za tiste, ki vam tovrstno plezanje predstavlja prevelik izziv, pa se bo ena skupina odpravila na Krofičko po brezpotju, kar zna biti še bolj zanimivo od plezanja.
Žal je Koča na Klemenči jami zaradi otvoritve zasedena, zato bo tura le enodnevna. Podrobnosti o času odhoda in kdo se bo s kom peljal v avtu bomo dorekli v zadnjih dneh. PAKovci smo EKO, zato se na skupno turo peljemo samo v polnih avtomobilih. Pa še ceneje je.
Vremenarji so napovedali, da bo sobota najlepši dan v tednu. Super. Gremo nabrat kakšnega klopa in balvanirat v Oplotnico. Granit čaka. Zgodaj se zbudimo in zunaj dež. Eh, nekako se ne zmenimo ne za plohico, niti za radarsko sliko padavin in vseeno optimistično gremo. Načrt je bil preiskati sektor Cekrov Bum v Oplotnici, in če bo ostal čas delček sektorja Fotr – Binetov raj. V Laškem nas dohiti »bajkdoktor mafija« s svojimi »DH kravami«, ki gre v kolesarski park na Mariborskem Pohorju. Seveda smo morali skupaj na kavo in potem vsak na svoj način v Pohorske skale.
Ko smo parkirali poleg male hidroelektrarne v Oplotnici, je vse zgledalo mokro, zato je naš optimizem začel padati. Nekako se orientiramo in gremo proti prvim kamnom. Moja pričakovanja niso bila visoka, saj sem na dosedanjih obiskih pohorskih balvanov navadno naletel na zelo strm teren in slabe ali skoraj neobstoječe možnosti za pristanek ob padcu. Tako velikokrat kakšnega lepega balvana niti nisem poskusil, ker se mi je zdelo prenevarno, saj bi se od padcu odkotalil po skalah in koreninah v dolino. Tu je bila povsem druga pesem, lahek dostop in za čuda zelo lepi »landingi«, poleg tega pa je bila skala presenetljivo suha. Ob tem pogledu so se nam vrnili nasmeški na obraz. Iris je razpakirala, z Rokom sva seveda morala pregledati vse balvane in akcija. Ogreli smo se v lažjih balvanih. Iris se je borila z zelo lepim problemom Podest (5A) in ga kasneje tudi splezala. Poizkusila je tudi balvan Under pressure (6A), a ji je zmanjkalo čisto malo poguma za kar zahteven »top out«. Naslednjič ji zagotovo uspe. Z Rokom sva medtem splezala kar nekaj problemov in tudi zame enega najlepših balvanov, kar sem jih plezal na Pohorju: Glej in se čudi, kar ti Pohorje nudi (6B+). Mislim, da že samo ime pove vse. Nekaj težjih smeri je imelo mokre »top out-e«, zato jih niti nisva probala. Bodo počakali na naslednji obisk.
Pospravimo in se odpravimo v drugi del istega sektorja - približno 10 minut hoje po gozdu. Ko se »utaborimo«, imamo najprej piknik. Pregledamo balvane, ki jih je v tem delu sektorja malo manj. Eden je bil res zelo visok, pod njim pa strmo skalnato pobočje, zato se odločiva, da ta balvan spustiva in plezava le na balvanu Fontblok, na katerem je precej problemov. Ponesreči najdeva kamen, ki ga ni v vodničku, na katerem je kot kaže nekaj lažjih problemov. Super, da se malo ogrejemo nazaj. Drugih lažjih problemov tu ni, zato se Iris zaposli s fotoaparatom, Rok in jaz pa s problemom Summertime madness (7A), ki se začne sede, po majhni tanki poki preči celoten balvan in na koncu sledi še »top out«. Rok ga je v nekaj poskusih le premagal, meni pa je delal probleme en zelo majhen »krimp«. Bo treba še malo ojačati prste. Je bil pa to zame odličen trening.
Sprehodimo se do avta, preparkiramo in gremo pogledat še Binetov raj ter nekaj drugih balvanov v sektorju Fotr. Ura je bila že blizu sedem zvečer in od plezanja ter hoje smo bili že kar utrujeni, zato je bil v planu bolj ogled kot resno plezanje. Na srečo je bil dostop zelo kratek, kakšen kilometer po cesti in samo kakšnih 100 metrov, ampak to zelo strmih 100 metrov, po gozdu. Pregledamo balvane, se še malo sprehodimo do balvana Platofukič, ki je res impresiven, na njem je ogromno različnih težkih problemov, ima pa tudi super pristanek. Definitivno ga obiščemo naslednjič.
Z Rokom v Binetovem raju poskusiva nekaj lažjih problemov in tik pred mini plohico in temo se vrnemo k avtu ter se odpravimo domov.
Spisal Gregor Srpčič (fotkala Iris Jeler in Rok Molan)
V soboto, 9. 5. 2020, so se končno poklopili čas, vreme in sproščeni ukrepi zaradi Koronavirusa in smo šli - na balvane v Kamniško Bistrico, ki očitno doživlja pravi preporod. Ekipo, ki je skoraj prezgodaj štartala iz Krškega, smo sestavljali Rok, Iris in jaz, hladilna torba, ter dva velika »crash pad-a«.
Ob 9-ih zjutraj smo se že zapeljali mimo planinske koče v Kamniški Bistrici in parkirali na velikem parkirišču pri Spominskem parku. Po začetni kalibraciji s »po domače narejenim«, a dovolj natančnim vodničkom, smo se hitro odpravili proti sektorju Krava, v katerem je le en velik kockast balvan, na katerem naj bi bilo nekaj lažjih problemov. Hitro smo ugotovili, da problemi v platkah, kljub nizkim ocenam, niti niso tako lahki. Iris si je na tem kamnu priborila nov 5A, Poč, ki poteka po zelo lepi poki. Z Rokom sva se v tehničnih 6A-jih zelo dobro segrela za glavni cilj dneva – sektor Podpintarska peč.
Odpravimo se nazaj proti parkirišču, ki je bil sedaj že skoraj poln. Z Rokom opazujeva avte in sva presenečena, da imajo vsi avti neke plezalne nalepke, da vsi iz avtov vlečejo blazine…medtem Iris raje uživa v lepih pogledih na okoliške gore. Zelo lep je bil predvsem pogled na še vedno zasneženo Skuto.
Iz avta vzamemo zaloge hrane in se brez nekih pričakovanj odpravimo proti prvim balvanom v Podpintarski peči. Glede na vodniček, večina balvanov leži blizu struge oziroma v strugi, dostop naj ne bi bil dolg in tudi ni. Po nekaj minutah hoje pridemo do glavnega dela sektorja in potem presenečenje. Balvani so veliki in res lepi, pristanki pod balvani varni in ravni, pod skoraj vsakim balvanom pa »crash pad-i« in ogromno plezalcev. Počutil sem se, kot da smo prišli v Font, samo z lepšim pogledom na gore. Najprej smo si balvane ogledali in hitro začeli s plezanjem. Plezali smo balvane do težavnosti 7B. Iris si je priplezala dve novi petici. Rok je, poleg (zanj) lažjih balvanov, na »flash« preplezal Kastrator (6C) in Bajonet (7A+), potem je poskušal v težkem 7B balvanu Prasila, ki bo počakal na naš naslednji prihod. Meni je uspelo preplezati nekaj balvanov z oceno 6B in po nekaj poskusih tudi Kastrator-ja (6C). Preizkusil sem tudi »krimpe« in gibe v previsnem Bajonet-u, veliko kože in moči pa mi je pobrala tudi Petka za zabavo (6B+), ki je meni osebno eden lepših problemov, kar smo jih plezali ta dan.
Vsi zelo utrujeni od celodnevnega balvaniranja, smo se odpravili proti balvanu Ovca. Vmes smo si za naslednje obiske ogledali balvane v strugi. Na Ovci sva z Rokom splezala še nekaj balvanov z oceno 6A – 6B, za kaj več ni bilo energije, saj je bilo sonce že za gorami, ura pa že skoraj osem zvečer. Sledil je še kratek sprehod do avta in zasluženo mrzlo pivo iz hladilne torbe.
Nad balvaniščem v Kamniški Bistrici smo bili vsi trije pozitivno presenečeni, problemi so težki, ampak res zanimivi. Očaral nas je tudi plezalski »vajb«, ki ga je bilo čutiti v gozdu in seveda dobri pristanki. Tako si brez strahu, da si ob padcu polomiš kakšno kost ali se skotališ v dolino. Med plezalci smo opazili tudi kar nekaj aktualnih in bivših članov reprezentance, ki ustvarjajo in iščejo nove težke probleme.
Že glede na vodniček, nismo videli (kaj šele probali) niti polovice balvanov v tem sektorju. Preostala dva sektorja nismo imeli časa obiskati. Po pogovorih z ostalimi plezalci je tu še ogromno lažjih in težjih problemov, ki jih niti ni v vodničku, tako je dela v Kamniški Bistrici še ogromno. Meni daleč najlepše balvanišče v Sloveniji, kar sem jih do danes obiskal in KOMAJ ČAKAM, DA GREMO SPET!
Spisal Gregor Srpčič (fotkala Iris Jeler in Rok Molan)
v četrtek, 28. maja, ob 19. uri, vljudno vabljeni na 27. redni zbor članov. Letos bo zbor članov izjemoma v dvorani PGD Krško (Bohoričeva ulica 14), saj v prostorih MC Krško ne moremo zagotovit pogojev po navodilih NIJZ.
Vse udeležence lepo prosimo, da ne parkirate pred stavbo PGD, ampak na bližnjih parkiriščih pri vrtcu in Občini Krško, kjer je prostora obilo.
Predlagan dnevni red:
1. Uvodni pozdrav in ugotavljanje sklepčnosti.
2. Potrditev dnevnega reda in izvolitev organov zbora članov.
3. Poročilo predsednice, blagajničarke, načelnika za alpinizem in športno plezanje ter Nadzornega odbora z razpravami.
4. Nadomestne volitve organov kluba (zamenjava člana NO).
5. Razno (razdelitev biltena in klubskih majic, druženje).
Upam in želim si, da se vidimo v čim večjem številu.
Vsako leto se ob dnevu državnosti že tradicionalno odpravljamo v Starigrad-Paklenico, kjer se zbere praktično vsa plezalna druščina Posavja. Kot že vsi dobro veste, je Paklenica idealen prostor za združevanje različnih aktivnosti: od morja do frikanja in plezanja dolgih smeri, pohodništva, kolesarjenja, sprehajanja, lenarjenja, z zanimivostmi pa je bogata tudi bližnja okolica (rafting na Zrmanji, safari po Velebitu, enodnevni izleti z ladjico, starodavni mesti Zadar in Nin, NP Krka, NP Sjeverni Velebit, NP Kornati, zanimivi otoki).
Plezali in družili se bomo vsaj 4 dni od 25.6. (četrtek) do 28.6. (nedelja). Seveda lahko pridete tudi prej ali se priključite kadarkoli vmes in za kolikor dni imate na voljo. Število udeležencev je neomejeno. Zagarantirana dobra družba in vodene ture, usmerjanje in pomoč pri odločitvah.
Vabljeni vsi člani kluba, še posebej alpinisti in športni plezalci. Smeri je dovolj, da si vsakdo zadovolji plezalne, pohodne in kolesarske potrebe. Tudi morje bo ravno pravšnje za hlajenje razbolelih mišic na rest day.
Nastanili se bomo v kampu POPO, kjer je prostora dovolj, senca zagotovljena, skupna kuhinja, hladilniki, skupni prostor pod streho in na prostem. Do morja, trgovine in barčka na obali je sprehod 5 min, do NP Paklenica pa je čisto blizu. Pri njih lahko najamete tudi apartma, dovolj jih je tudi v bližnji okolici kampa. Vsekakor bolj priporočamo nastanitev v kampu v šotorih, saj je tako bolj družabno in zabavno. Cene so ugodne (kampiranje 6 EUR po osebi, apartmaji od 35 EUR naprej).
Zaradi lažje organizacije in rezervacije kampa, da bo za vse in za vas poskrbljeno, mi prosim čimprej javite vašo prisotnost. Ne dvomim v veliko udeležbo. Še vedno smo se imeli super. Prijave na info@pak.si in 031 623 167.
Klubski bilten št. 25 (2020) je že nekaj časa na voljo in je prava paša za oči, za kar gre velika zahvala oblikovalcu Edvinu Nepužlanu in tiskarni IGMAGRAF. Posebej se zahvaljujemo vsem avtorjem člankov in odličnih fotografij, otrokom iz vadb pa za prelepe risbice.
Komisija za alpinizem PZS in Alpinistični odsek PD Kranj vabita vse ljubitelje planinstva in alpinizma na tedenska predavanja, kot jih sicer organizirajo in poslušajo kolektivi alpinističnih odsekov v zaprtih krogih.Predavanja bodo vsak četrtek ob 20. uri in bodo javno dostopnaprek spleta. Vsak teden nas bo s predavanjem razveselil drug alpinistični kolektiv. Spored predavanj, povezava do aktualnega dogodka in arhiv bodo objavljeni na spletne strani Komisije za alpinizem pod zavihkom Ostalo – Zgodbe iz izolacije (https://ka.pzs.si/zgodbe.php).
Naslov cikla predavanj »Zgodbe iz izolacije« je malce hudomušno nastavljen. Po eni strani odseva trenutno stanje obvezne izolacije od službe in družbe. Po drugi strani pa predstavlja težnjo alpinista, ki stalno išče samoten svet v prvobitni naravi in »prostovoljno izolacijo« v kateri so nastale tudi zgodbe, ki jih bomo poslušali.
Prvo vseslovensko alpinistično predavanje prek spleta bo v četrtek, 2. 4. 2020, z začetkom ob 20. uri.Svojo zgodbo bosta predstavila Marija in Andrej Štremfelj, vsem poznana kot gorska vodnika in prvi zakonski par, ki je stopil na streho sveta, Everest. Njunih zgodb pa je še veliko več.
Za pokušino vas vabimo k ogledu internega predavanja Mihe Zupina iz AO PD Kranj, ki je bilo zaradi izrednega zanimanja tudi povod za organizacijo vseslovenskih predavanj. Dostopno je na spletni strani KA PZS - https://ka.pzs.si/zgodba.php?pid=1
»Važne so zgodbe!«, Stane Belak – Šrauf
Miha Zupin, načelnik AO PD Kranj, in Peter Bajec, načelnik Komisije za alpinizem PZS
Za dobro nas vseh je, da upočasnimo širjenje virusa. Včasih mislimo, da smo poametnejši še od nas samih. Vendar le skupaj lahko naredimo veliko. To pa tako že vemo, saj zamo PAKovci ob priložnostih in dogodkih številčno, pravilno in pogumno stopit skupaj. Zatorej upoštevajmo poziv s strani PZS:
Zaradi epidemije novega koronavirusa pozivamo planinska društva, odseke in druge skrbnike naravnih plezališč, da jih do nadaljnjega zaprejo, obiskovalce pa k doslednemu upoštevanju ukrepov, saj lahko le z odgovornim ravnanjem pripomoremo z zajezitvi širjenja epidemije in zmanjšamo tveganje za nesreče.
Planinska zveza Slovenije vse planince, alpiniste, plezalce, turne smučarje in kolesarje ter druge obiskovalce in ljubitelje gora poziva, naj se glede na trenutne razmere odpovejo vsem aktivnostim na prostem, ki bi lahko botrovale nepotrebnim nesrečam in še dodatni obremenjenosti reševalnega in medicinskega osebja. Prav tako se zaradi - kljub vsem omejitvam gibanja in druženja - številčnim obiskom plezališč ogrožene počutijo domačini, saj je velika možnost prenosa okužbe z dotikanjem površin, kamor spadajo tudi plezalni oprimki, kompleti, vrvi v plezališčih, ograje, klopce ... Zato Planinska zveza Slovenije poziva planinska društva, odseke in druge skrbnike naravnih plezališč, ki tega še niso storili, da jih do nadaljnjega zaprejo, obiskovalce pa prosimo, da ukrepe dosledno upoštevajo, saj lahko le z odgovornim ravnanjem pripomoremo z zajezitvi širjenja epidemije in zmanjšamo tveganje za nesreče.
Prosimo, da ukrepe spoštujete ter za sprehode izbirate lažje in manj obiskane poti v svoji okolici, ob srečanju z drugimi ljudmi pa upoštevate varnostno razdaljo metra in pol. Ostanite zdravi!
V torek, 3. marca 2020, smo v dvorani OŠ Brestanica izpeljali Odprto občinsko prvenstvo za osnovnošolce v težavnostnem plezanju. Prijavili so se lahko vsi otroci iz brestaniške, krške in brežiške vadbe ŠP ter vsi ostali osnovnošolci iz občine Krško in OŠ Kostanjevica na Krki.
Na dan tekme je bilo prijavljenih 97 otrok, tekme pa se jih je na koncu udeležilo 55 in še 2 izven konkurence. Organizatorji smo še kar zadovoljni z udeležbo, glede na to, da so bile na isti dan še druge prireditve (glasbeni nastopi ipd.). Takšna tekma je lepa priložnost, da se otroci prvič spoznajo s tekmovalnim vzdušjem, se spoprimejo s tremo pred nastopom in tudi z morebitnim razočaranjem, ko za las uidejo stopničke in medalja. Ravno zato si vsi zaslužijo pohvalo, mi pa smo prav vsakega nagradili z diplomo za udeležbo. Upamo, da bo za marsikoga tekma dodatna motivacija za obisk vadb v prihodnje.
Pred nami je odprto občinsko prvenstvo za osnovnošolce, kjer se v težavnostnem plezanju preizkusijo otroci iz brestaniške, krške in brežiške plezalne vadbe (Posavje). Pomembna je predvsem udeležba in ne toliko rezultat, saj je prvenstvo namenjeno prvemu spoznavanju s tekmami v bolj sproščenem vzdušju. Tekma je za marsikoga dodatna motivacija za obisk vadb v prihodnje ter odlična priložnost za preizkus in potrditev treningov.
Na tekmo vabimo in pričakujemo vse mlade člane PAK, ki obiskujejo vadbo športnega plezanja in tudi vse ostale osnovnošolce, ki bi se radi preizkusili v plezalnih smereh.
Vsi otroci iz vadb športnega plezanja v Brestanici, Krškem in Brežicah so že avtomatsko prijavljeni na tekmo, zatotisti, ki morda ne boste tekmovali, zaradi lažje organizacije sporočite svojo odsotnostna info@pak.si. Tudi vsi ostali izven vadb, ki bi morda tekmovali, se lahko prijavite na info@pak.si ali telefonsko na 051 220 741 (Martin). V prijavi navedite ime in priimek, letnik rojstva, naziv osnovne šole in razred.
Tekmovanje se bo odvijalo v športni dvorani OŠ Adama Bohoriča Brestanica, takoj po počitnicah, v torek, 3. marca, ob 17:00.
Otroke pripeljite najkasneje ob 16:30, da se lahko v miru preoblečejo, preverijo svoje podatke na štartni listi, se ogrejejo in pripravijo na plezanje. Vsak otrok se bo preizkusil v dveh smereh v svoji starostni kategoriji. Seštevek obeh doseženih višin bo dal rezultat vsakemu plezalcu. V primeru enakega seštevka višin se upošteva še čas plezanja. Starostne kategorije so razdeljene po triadah.
Vsak tekmovalec dobi lično diplomo za udeležbo, prvi trije pa še lepe medalje.
S strani vodstva brestaniške šole smo bili naprošeni, da imajo vsi tekmovalci in navijači v dvorani primerno in čisto obutev.
Lepo vas pozdravljam, Aleksandra Voglar, vodja tekmovanja
V času počitnic imajo naši tekmovalci skoraj vedno željo opraviti kakšen trening. Ker seveda trenerji to z veseljem slišimo, se ponavadi odpravimo na kak krajši "izlet" do najbližje bolderce ali pa v skalo. Tokrat smo se podali v Balvanijo. Moram reči, da se količina plezalcev res povečuje. Komaj smo našli nekaj prostora za ogrevanje in kasneje za plezanje. Da na hitro omenim še kateri tekmovalci so se tokrat udeležili treninga; to so bili Eva, Simona in Anžej.
Po ogrevanju smo že napadli balvane, najprej malo lažje potem pa vse težje. Vsak je našel problem, ki mu je delal težave in njem posvetil malo več časa. Problemi ki so se pojavljali so bili različni, "težave" z dinamični gibi, eni z razmakom med grifi drugi pa samo z zaključkom bolderjev. Po nekaj urnem druženju smo hitro ugotovili, da smo porabili svo energijo ki smo jo premogli in smo se odločili, da s plezanjem zaključimo, vse nepreplezane balvane pa "prišparamo" za naslednje obiske.
Ta vikend je bila "končno" na sporedu težavnostna tekma Vzhodne lige. Lahko rečemo tisto pravo plezanje :)
V jutranjih urah so seveda tekmovanje začeli naši najmlajši. Tokrat smo imeli enega predstavnika pri starejših cicibanih in dve predstavnici pri starejših cicibankah. Treba je poudariti da je bilo starejših cicibank kar 68, kar je res veliko za eno kategorijo. Pa začnimo najprej z fanti, Gal je letos novinec na Vzhodni ligi in pridno nabira izkušnje. Tokrat je plezal dobro, malo pa so ga zmedli oprimki, katere šele spoznava, tekmovanje je končal na 21. mestu. Pri cicibankah sta plezali Vita in Katja. Katja je prav tako med novinkami letošnje vzhodne lige, je dosegla 23. mesto, kar ni kar tako. Vita pa si je še z kar nekaj tekmovalkami na koncu delila 30. mesto.
Ob enih so bili tu že naši malo starejši. Tokrat v zasedbi; Sven, Anžej, Eva, Simona in Špela. Sven in Anžej sta dobro napredovala po smereh. Sven je zasedel 12. mesto, Anžej pa je na svoji prvi težavnostni tekmi plezal super, za še višjo uvrstitev mu je zmanjkal samo še kakšen gib. Na koncu je dosegel odlično 6. mesto. Pri dekletih, ki jih je bilo ponovno veliko, sta si Simona in Špela z več tekmovalkami delili 30. mesto. Naša dolgoletna tekmovalka Eva pa je pokazala vse kar zmore in plezala malo nervozno a vseeno suvereno. Na koncu je stopila na svoje prve stopničke in tekmovanje končala na 3. mestu!
Vsem tekmovalcem čestitam za odlične rezultate, samo tako naprej!
Na klubu bomo letos izobrazili kar nekaj članov do naziva športni plezalec.
Letos so pri KŠP pri PZS tudi prvič pripravili pripravljalni tečaj za na izpi. Udeležili so se ga štirje naši člani, bodoči športni plezalci: Martin, Jure, Goran in Nataša.
Na prvi izpitni rok 2.2. sta se opogumila in šla Martin in Jure in ga tudi uspešno opravila. Čestitke obema! Drugi možni rok je 7-8. marec, kamor smo prijavili še 8 kandidatov.
Letošnji organizatorji tekem Vzhodne lige so se odločili speljati dve tekmi v hitrosti. Za nami je tako že druga letos. Mladi plezalci so svojo eksplozivnost in hitrost premikanja po steni tokrat preizkusili v Celju. Sama konfiguracija celjske stene, oprimki, nagib so identični in po pravilih IFSC - mednarodne športnoplezalne zveze. Za otroke so porazporedili le postavitev oprimkov. Lestvina v nebo, bi lahko rekli postavitvi, vendar le taka je omogočala, da so otroci razvili zanimive in ekonomične tehnike, hitrosti pa neverjetne. Najhitreje je smer preplezal oz. pretekel kadet, s časom 5:34 sek. Z veseljem in v ponos je bilo med tekmovalkami spremljat tudi aktualno mladinsko svetovno prvakinjo Saro Čopar, ki je v svoji kategoriji starejših deklic zmagala za las. Konkurence v slovenskem merilu tako ne manjka.
Tokrat smo imeli Pakovci tri plezalce v osmini finala. Po tem, ko so plezali v kvalifikacijah dvakrat - s soplezalcem plezata hkrati, nato zamenjata strani - so se vsi trije uvrstili med 16 najboljših. V osmini pa se tekmovanje nadaljuje tako, da imajo le eno možnost plezanja s soplezalcem, v četrtfinale napreduje hitrejši.
Starejša cicibanka, Katja Mešiček iz ŠPO Brežice, je osmino zaključila na 10. mestu B skupine. Izločila jo je tretja tekmovalka v skupni razvrstitvi. Tudi Eva Sluga, PAK, je dobila hudo nasprotnico, prvo v skupni razvrstitvi V lige. Tako ji je le ta za za las ušla. Eva je zasedla pri mlajših deklicah 11. mesto v B skupini. Najhitreje in najbolj zbrano je tudi tokrat plezal Anžej Resnik, PAK, vendar mu je konkurent v njegovi skupini mlajših dečkov pobegnil za nekaj stotink. Bravo vsem trem! Za dve mesti je osmino finala zgrešil tokrat debitant na tekmah, Gal Umek, PAK. Med starejšimi cicibani je zasedel 18. mesto. ŠPO Brežice so zastopali še starejši deček, Gabrijel Babič Vrabec, ki mu tokrat kombinatorika ni stekla. Vseeno je zasedel 10. mesto v B skupini. Juliji Grašak je zdrs na prvem stopu malo pobral koncentracijo. Zasedla je 26.mesto med mlajšimi deklicami v B skupini. Tokrat jo je klubska konkurentka, Špela Vračun, prehitela za eno mesto. Vita Omerzu je zasedla končno 31. mesto pri starejših cicibankah B skupine. PAK sta zastopala tudi Sven Klenovšek, mlajši deček in Simona Kozole, mlajša deklica. Zasedla sta 18. oz. 27. mesto v B skupinah. Čestitke vsem za borbenost!
Hitrost smo trenirali v Brežicah in Brestanici, kolikor nam je bilo omogočeno. Prav je, da se otroci seznanjajo in trenirajo vse oblike športnega plezanja, saj se vse tri: hitrostno, balvansko in težavnostno plezanje izvajajo tudi v Svetovnem pokalu in na Olimpijskih igrah.
Pred nami je še pet tekem V lige: štiri težavnostne in ena balvanska. Tu smo v klubu bolj doma. Še vedno pa želimo, da otroci niso obremenjeni z rezultati. Da se sicer udeležijo tekem, če jih povabimo oz. imajo željo, vendar čimmanj obremenjeno, da le dajo maksimum od sebe. Vsako udejstvovanje na nekem tekmovanju otroku zviša samozavest, otrok se gradi za prihodnost, pa najsi je dosegel zanj odličen ali pa slabši rezultat. Zato le pogumno novim izzivom naproti.
Spoštovani člani in članice alpinističnih odsekov,
V iskanju donatorskih sredstev in ostalih možnih pomoči za obnovo Frischaufovega doma na Okrešlju, so se za nesebično pomoč odločili tudi avtorji (Uroš Kuzman, Perica Jerković in Aleš Novak) trenutno najbolj obiskanega (in razprodanega) projekta oz. predstave po Sloveniji - Slovenec in pol.
Tako se bo 50. ponovitev predstave Slovenec in pol odvila v dobrodelne namene - Za obnovo doma na Okrešlju.
Da pa bo predstava tudi tokrat zaživela v svoji razsežnosti, imaš pomembno nalogo tudi TI! :)
Rezerviraj si 28. februar zvečer, zraven pa povabi ali odpelji na predstavo svoje starše, stare starše, partnerja, prijatelje. Podeli vabilo naokoli, da si bo predstavo ogledalo čim več ljudi! Povej jim, da ure in pol smeha enostavno ne smejo zamuditi! In seveda, da bodo z nakupom vstopnice zraven še dobrodelni - za Okrešelj! :)
KAJ:Dobrodelna 50. ponovitev predstave Slovenec in pol - za obnovo doma na Okrešlju
KDAJ:Petek, 28. februar 2020 ob 20.00
KJE:SiTi Teater BTC (Ameriška ulica 3, 1000 Ljubljana)
Malo pozno, a vseeno bolje sedaj kot nikoli. Za vikend se je v Slovenj Gradcu odvijala prva tekma Vzhodne lige 2020. Tokrat je bila prva tekma hitrostna, tako da je bil glaven namen tekme zadeve opraviti čim hitreje, ker pa pri nas nihče tega ne počne pogosto in nismo fokusirani na hitrostno plezanje, je bil glaven namen zabava.
Zjutraj na vse zgodaj so tekmovali naši najmlajši. V kategoriji mlajših cicibanov je plezal Bor Klenovšek. Kot sedaj verjetno že vsi veste, pri najmlajših ne beležimo rezultatov ampak je važno sodelovati. Bor pa mi je po tekmi zaupal da bi njegov čas zadostoval za 4. mesto med vsemi tekmovalci, prav tako pa je dodal da komaj čaka da bo nastopil v kategoriji, kjer bodo rezultati tapravi.
Kmalu po njihovi tekmi so bili tu že starejši cicibani in cicibanke. Tu sta plezali Vita Omerzu in Katja Mešiček. Vita je v svoji kategoriji zasegla 19. mesto, Katja pa 35.
Ob 13:00 so sledili že mlajši dečki in deklice, tu imamo kot je v navadi največ predstavnikov. Pri mlajših dečkih so plezali Anžej Resnik, Sven Klenovšek in debitant na tekmah vzhodne lige Jakob Mlakar. Anžeju se je uspelo prebiti v izločilne boje, kjer pa je že v četrtfinalu plezal proti najhitrejšemu, kateremu žal ni bil kos in je tekmo končal na 4. mestu B skupine. Sven je tekmo končal na 8. mestu, Jakob pa na 22. Pri mlajših deklicah je bila zaradi bolezni odsotna Simona Kozole, verjamem pa da je vseeno na daljavo navijala za svoje sotekmovalke in sotekmovalce. Kljub eni odsotnosti smo imeli na tekmi 3 predstavnice, Evo Sluga, Špelo Vračun in Julijo Grašak. Julija je zasedla 15. mesto, Špela 20. In Eva 9. mesto.
Takoj za mlajšimi so bili na vrsti še starejši, tu smo tokrat imeli samo enega predstavnika, Gabriela Babič Vrabca, tekmovanje pa je zaključil na 9. mestu.
18.01.2020 |
Aleksandra Voglar,
21.01.2020,
0 fotk |
Alpinizem |
Poročila
Vikend 18-19.1. je bil bogat. 21 članov PAK se nas je zbralo pred Erjavčevo kočo in pričeli smo pošteno.
Zaradi premalo snega okoli bajte smo se v soboto, ko je bilo na vrsti izobraževanje in izpopolnjevanje, odpravili na sedelce proti Slemenovi špici in na severni strani Nad Šitom glave našli super delovni poligon. Hitra smo se organizirali:
1. skupina, začetniki; vodita Nejc in Sandra. Predelali smo vse osnove: kako pozimi v gore, oprema, priprava, vreme, hoja pozimi brez in z derezami, tehnika gibanja po strmini brez derez in brez cepinov, z derezami in cepini, padanje in zaustavljanje brez cepinov in derez, padanje s cepini…
2. skupina, pripravniki; vodila Matej in Peter. Predelali: gibanje naveze v steni, grapi, izdelava sidrišča s cepinom ali s telesom, sidrišča za spust, tudi okoli snežne gobe, spust po vrvi s pripomočkom ali brez – dulfer, padanje in zaustavljanje s cepini in derezami…
Vsi skupaj smo predelali še iskanje in reševanje s plazovno žolno ter preizkus stabilnosti snežne oddeje – Norveška metoda z novitetami.
Zadovoljni z novim oz. obnovljenim znanjem, vendar premraženi, smo v kočo prišli z mrakom, ravno na večerjo. Po večerji je bil čas za različne debate in zabavo. Vsekakor nas je presenetilo obvestilo ga. Upravnice koče, da moramo ob 22.00 na spanje. Vseeno smo oddebatirali, odtelovadili in odpeli svoje na skupnih ležiščih do strogega KONEC go. Upravnika ter se potopili v zaslužen spanec.
V nedeljo je bila druga organizacija:
1. skupina, začetniki: Vodja Sandra: pohod na Slemenovo Špico. Vsi so bili prvič pozimi v gorah. Turo smo popestrili tudi s hojo izven poti: strma pobočja, padanje in samoreševanje iz lukenj, iskanje prehodov…
2. skupina: Vodja Peter: po Zupančičevi grapi na Mojstrovko in sestop skozi vratca. Uživali so v super razmerah, za dva člana je bila tura prvenstvena izkušnja.
3. skupina: Vodja Matej: plezanje slapov pod Prisojnikom. Simon in Bojan sta splezala Desni slap, Matej in Grega pa zaradi navez pred njima, kombincije in obhode okoli Centralnega slapu.
Turo lahko sklenem kot zelo delovno in uspešno. Hvala predavateljem za povedano in prikazano in vodjem skupin za kvalitetne in varne vzpone, primerne udeležencem. Upam da se kmalu ponovno zberemo v tako lepi številki.
Udeleženci:
Alpinisti in AI: Nejc Pozvek, Peter Sotelšek, Matej Zorko, Sandra Voglar
Udeleženci: Mitja Kolman, Grega Cerjak, Simon Poznič, Romana Tomšič, Tanja Sotelšek, Bojan Zorko, Silvo Rožman, Vesna Gorup, Valerija Bogovič, Franci Zorko, Tomaž Redek, Nataša Kalin, Goran Hribar, Mateja Škrabar, Andreja Malus, Klemen Glas, Slavko Janc;
Vikend obnovitveni seminar zimske in ledne plezalne tehnike bomo letos izvedli v soboto in nedeljo, 18 in 19. januarja. Naša baza bo Erjavčeva koča na Vršiču. Tam bomo tudi prespali. Večerja, spanje, zajtrk ter taksa nas pride okoli 25EUR po osebi (člane PZS seveda; članarino 2020 lahko že plačate, znamkice dobite ob četrtkih va januarju, 19.00, na ferajnu).
Seveda je obvezna popolna zimska oprema: pohodne palice, cepin ali ledno orodje, čelada, dereze (doma preverite, da ustrezajo vašim čevljem in da so primerne velikosti, vsi vijaki pričvrščeni), zimski čevlji, pas, matičarke, varovala, kompleti, ledni vijaki, klini, žolne…
Ne ustrašite se seznama, opremo si lahko tudi izposodite.
V sobotose bomo ob 10.00 uri zbrali na parkingu pred Erjavčevo - do tu se naj bi pripeljali z avtom. Nato bomo skupaj poiskali primeren poligon, kjer bomo lahko izvedli seminar. Tem je veliko: gibanje skupine ali naveze v gorah pozimi, plezanje grap, ledno plezanje, nameščanja varoval v snegu in ledu, izdelave sidrišč v snegu, ledu, iskali bomo žolne… Seveda bomo ponovili in prikazali manevre, razmeram in številu ter znanju udeležencev primerne.
Večer bomo nadaljevali ob topli večerji (časti klub ) in zaključili z diskusijo o predelanih manevrih preko dneva ter se dogovorili kaj, kam in s kom v nedeljo. Seveda bomo tudi pošteno nazdravili novemu letu!
V nedeljobo dan akcije. Že znano, ponovljeno in morda na novo naučeno bomo preizkusili ali na pohodni turi ali v okoliških grapah (Mojstrovka, Prisojnik, Sleme...), morda tudi turno smučali. Domov se bomo vrnili v večernih urah, veseli in zadovoljni, polni energije v nov delovni teden.
Vabljeni in zaželjeni, da se je udeležimo smo vsi člani PAK kot tudi tisti, katerim želja je v bodoče pridobiti si znanje plezalnih manevrov in se spoznati z gibanjem v gorah pozimi. Manevre nam bodo prikazali in jih z nami ponovili alpinisti in apinistični inštruktorji kluba.
Zaradi lažje organizacije vas prosim (tudi na Erjavčevi koči so mi naročili ISTO), da svojo udeležbo potrdite do torka, 14.1., na info@pak.si ali tel. 031 623 167, Sandra.
Sreda, 18.12., je bil klubski dan. Za mlajšimi smo se zvečer na brežiški velikanki zbrali člani PAK-a. Kar lepo število se nas je prizkušalo v steni. Pestrost plezalcev je bila od pripravnikov ŠP do najstarejših članov kluba. Smo klepetali, jedli in veliko plezali. Vsi smo opravili dober trening, domov pa odšli z željo po še.
Vabljeni na plezalno druženje pod Brežiško velikanko. Dan: 18.12.2019, od 19.00 dalje.
Ob plezanju bomo poklepetali, se posladkali, nazdravili nam v iztekajočem se letu in našemu super športu! Spet smo najboljši, no pardon: Janja Garnbret je ponovno športnica leta!
Znan je že program usposabljanj na področju športnega plezanja v letu 2020, ki ga izvaja Komisija za športno plezanje. Na klubu je kar nekaj kandidatov za naziv Športni plezalec, pravtako za naziv Vaditelj športnega plezanja, želimo pa si tudi kakega inštruktorja oz. trenerja ŠP po novem.
Z današnjim dnem smo zaključili jesensko šolo športnega plezanja 2019 za odrasle. 13 udeležencev se je urilo in 10 vikendov uživalo v skalnem plezanju, posavskih umetnih stenah, balvanskem centru, PC Celje. Danes so imeli na brestaniški steni še preizkus znanja, tako praktični kot teoretični. Želim jim, da se veliko ukvarjajo z novim osvojenim športom ter srečno in veliko preplezanih smerc tako v plezališčih kot na umetnih stenah. K uspešnemu zaključku je pripomoglo tudi 15 klubskih športnih plezalcev, vaditeljev in trenerjev. Hvala.
Udeleženci: Goran, Valerija, Darja, Andreja, Mojca, Martina, Barbara, Maja, Franci, Klemen, Eva, Leon in Rok. ČESTITAM!
V torek, 03.12., smo se v popoldanskih urah zbrali vaditelji plezalnih vadb za otroke PAKa v Športni dvorani Brestanica. Pripravili smo plezalno, gibalno in zabavno srečanje za naše mlade plezalce. Tradicionalno, decembersko.
Strategija je bila letos drugačna. Prireditev ni imela tekmovalnega pridiha. Otroci so se preizkusili na treh poligonih, na katerih so prikazali znanje, ki ga pridobivajo na rednih vadbah. Motorično, plezalno ter vrednote: zaupanje, upoštevanje, spodbujanje... v navezi.
Vabilu se je odzvalo preko 80 otrok in še več staršev, ki so v številčni predstavi navijali za svoje najmlajše. Po otrocih so prišli na vrsto tudi starši. Povabilu, da se tudi oni preizkusijo v plezanju, se jih je kar nekaj odzvalo. Čestitke!
"Mizica pogrni se" je bila bila proti koncu prireditve omizje, polno dobrot in pijač. Hvala staršem za tak sladek odziv. Hvala tudi vsem vaditeljem za skupaj izvedeno idejo. Izkazala se je za dobro. Veliko otrok je srečanje takoj tudi pohvalilo s svojimi prvimi intervjuji. Galerija.
Dogodek, ki ga imamo na klubu že vrtsto let, ponovimo naslednjega decembra ponovno. Podobnega ali še boljšega. S tako ekipo vedno!
V torek, 10.12., 20.00. MC KK, klubski prostor, predavanje tokrat Nejca Pozveka. Garantirano super plezalno popotniški dopust!
Na Korziko plezat? Itak!
Četrti največji otok Sredozemlja vabi turiste z vsega sveta predvsem s pestrostjo narave, posebnostjo pokrajinskih oblik, ki so v prvi vrsti posledica specifične kamninske podlage in podnebja. To in še marsikaj drugega je poskrbelo, da otok precej odstopa od ostalih tipičnih sredozemskih destinacij. Med slikovitimi peščenimi zalivi in gorato notranjostjo dežele se skriva kup kulturnih posebnosti, pa tudi zelo užitnega in slikovitega skalovja, ki ponuja (tudi) prvorazredno izkušnjo. Čeravno plezanje ni bil primarni namen obiska te dežele, se je vseeno nabralo nekaj tovrstnih izkušenj, ki lahko naredijo dobro reklamo (in priporočilo) za vse, ki se bodo tam podali v bodoče - plezat ali zgolj raziskovat. Pod črto: povabilo na predavanje, ki vas bo povabilo na Korziko - tudi plezat;)
Ta četrtek, 28.11., ob 20.00, v klubskem prostoru PAK v MC KK. Vabiljeni na predavanje našega alpinista, Mateja Zorka. Predstavil in izpostavil nam bo plezalne vzpone, ki jih je v letošnji sezoni nanizal skupaj z različnimi soplezalci.
Popestril nam bo večer in nabrusil pete za prihajajočo zimsko in spomladansko sezono.
24.11.2019 |
Aleksandra Voglar,
26.11.2019,
16 fotk |
Skupne ture |
Poročila
Po letnem planu in vabilu Mateja je bila pred nami skupna tura v Vipavo. Malo nam je načrte prekrižalo vreme. Ko smo se peljali mimo Nanosa, je kar obilno deževalo. Takoj smo se uskladili in navigacijo preusmerili proti Trstu. Napoleonica je bila dobra izbira. Nismo se ravno kopali v soncu, vreme pa je bilo glede na jutro pri Nanosu oblačno, z nekaj kratkimi oroselimi plohami - enkratno. V sektorjih, kjer smo plezali, smo zmogli smeri do težavnosti 6b. Dan smo tako maksimalno izkoristili. Naplezani in lačni smo večer zaključili v Avio klubu pri Postojni. Načrte smo si zastavili že za cel teden naprej. Vadbe in treningi na brežiški velikanki, na krški bolderci in vikend akcija.
Udeleženci: Romana Tomšič, Bojan Zorko, Nika Ogorevc, Sandra Voglar in tečajniki šole ŠP: Leon, Eva, Andreja, Klemen, Franci, Rok, Maja.
V soboto, 16.11.2019, smo se s tečajniki jesenskega tečaja športnega plezanja odpravili proti plezalnemu centru Celje, da preizkusimo še njihovo velikanko. Vreme je bilo turobno in deževno, v srčkih nam je pa kar igralo, saj se nam je obetalo veliko nam primernih in predvsem dolgih smeri. Seveda niso šli plezat samo tečajniki, ampak tudi kar nekaj ostalih članov kluba. Na koncu se nas je pod steno zbralo kar 25. Naredili smo gužvo, da ni bilo tam nikomur nič jasno. Ko pridejo PAKovci na sceno, je prava frka, ne šmirglamo nobenga!
Celjska velikanka je prava lepotica med slovenskimi umetnimi stenami, smeri pa dovolj za vse in vsakogar. Lahke, težke, ravne, previsne, različni tipi grifov in predvsem dolge, dolge, juheeej! Trenutna generacija tečajnikov je samo za pohvalit. Zagnali so se v smeri, kot da plezajo že več let. Jasno, pleza se samo v vodstvu, ker top-rope je za začetnike. Pa bognedaj, da bi počivali vmes, na moč, do konca, drugi grifi ne obstajajo, a ne Klemen? Ni to šport za pussyje. Aja, tudi auto-belay ni kar tako. Priplezaš na vrh, malo počakaš in se odženeš, potem pa upaš, da avtomatika res zagrabi. Vsi smo preživeli, edino malo dihaš, ko prideš dol.
Za red, mir in disciplino smo skrbeli trije vaditelji (Gregi, Cerko in Martin), kasneje sta se pridružila še Špili in Maja. S plezanjem smo začeli malo po 9. uri in zaključili ob 14. uri, ko roke niso več ubogale, blazinice na prstih so šle, v želodčkih pa je že pošteno krulilo. Smer via Picerija Picikato! Kar se je izkazalo za zelo dobro odločitev. Hvala za namig, Goran!
Še nekaj suhoparnih podatkov. Zbralo se nas je 25 (Klemen Glas, Martina Tomažin, Mojca Banič, Martin Bedrač, Gregor Miklič, Špela Gerjevič, Nataša Kalin, Rok Prah, Leon Baumkirher, Maja Blaznik, Darja Sedaj, Nika Ogorevc, Goran Hribar, Jernej Špiler, Maja Stopar, Branko Đukić, Mateja Pšeničnik, Valerija Bogovič, Andreja Malus, Eva Tadič, Gregor Cerjak, Mateja Felicijan, Svit Lazar, Gregor Urek in Naja Zoja Urek). Plezali smo slabih 5 ur, vozili smo se skupaj v avtih in se tako obnašali na moč ekološko, pojedli kar nekaj pic, popili dosti piva in skupinsko zdemolirali tri zelo posrečene sladice. Ocena: čista petka!
Vabim Vas na skupno turo, ki se bo zgodila v nedeljo 24.11. v Vipavi oziroma natančneje gremo v Gradiško turo, kjer imamo na razpolago širok razpon plezalnih smeri, navrtanih in tudi nenavrtanih, primernih za vsakogar.
Vikend 18-20.10. smo ženskice PaK preživele v Istri. Prav rade se vračamo v preverjeno mesto, romantičen Rovinj. Le ta nudi prekrasen Zlati rt, kjer je luštno plezališče, ki pa z okolico dobi na veljavi. Preplezale smo ponovno vse smeri, do težavnosti 6b. Kopanje v toplem morju in klepet nas je kot vedno razveselil in okrepil.
Organizacija in izvedba vsakič zapolni naše poštne predale. Količine hrane, ki se pretakajo po medmrežju so ogromne, a zelo okusne in na koncu pospravljene na pravo mesto. Piknik sobote so tradicionalne, večeri nepozabni. Letošnja himna, zimzelen: Nora je misel, Elda Viler, bo za vedno v naših glavah, Romina različica z natančnim vikend popisom pa za zgodovino. Bilo nas je 12: Nataša, Julita, Mateja, Janja, Maja, Špela, Roma, Romana, Tanja, Andreja, Vanja, Sandra. Krog se širi, vračamo se in vztrajamo. Nepozabno! Do naslednjič. Fotogalerija
NORA JE MISEL...
Sanjarim dan za dnem, da plezat grem srce me boli, ko zamišljam si, da grif sploh ne drži... da sem tu kakor pred letom dni... Nora je misel, da gremo spet u Peroj, a mislimo pri tem, da vedno bo le moj... blazne, blazne, blazne misli, da si ti in ti, smejimo se z zaprtimi očmi... Nora je misel, da steni vsa se predam in sanjam, da znova srečna sem vsak dan... A zamišljam si, da grem gor, samo le gor in redko padem dol.. Pozne večere preživljam tuki in ti morda bi se posmehoval, našemu žaru, ki še vedno tli, še zdaj na žaru tli..
Bolj, ko smo se štele, štele, bolj smo se me tut uštele.. Eno smo pod sedež skrile, se carinikom fajn nasmehnile. Dol na morju scenarij nam je znan, flaše, futr prec na plan.. Drugi dan Rovinj smo me iskale, vse rondoje 2x prepeljale.. V plezališču najprej bazo naredile, potlej skori vse plezalce prepodile.. Preden smo se po smereh me zapodile, ure so že kar minile.. Ko začeli so plezalniki tiščati, drugo destinacijo smo morale si poiskati.. Temperatura morja šla je gor kar za stopinjo, ko babe naše not zarinjo..
Slišim glas, ki mi govori: "Dovolj je plezanja, sem grifou teh le malo sita.." Nora je misel, da pozabila bi tle, vse dneve, noči našponane... Še v preteklosti, ki je, je SPOMIN..
Zvečer proti domu me norimo, s kombijem, mimogrede, vse prehitimo in plane že za vnaprej vse naredimo, se koncertov veselimo..
Roma koma vedno zdoma
04.10.2019 |
Andrej Trošt,
07.10.2019,
30 fotk |
Alpinizem |
Poročila
Letošnji moški vikend je bil uspešen. Kljub nekaterim odpovedim, se je v petek, 4. 10. 2019 v kombiju zbralo šest plezanja željnih moških. Krmilil in gas pritiskal je Andrej Trošt, muziko je vrtel Mitja Kolman, v zadnjih vrstah pa so se po vojaško postrojili Matej Zorko, Arnold Koštomaj, Gregor Cerjak in Matjaž Kužner. Ko se je že dobro stemnilo smo se pripeljali naravnost k Dinkotu in glej koga srečamo, Andreja Sotelška s starejšim sinom Maksom. Pravo presenečenje. V soboto zjutraj so se nam pridružili še Gorazd Pozvek, Mitja Voglar in Bojan Zorko. Sedaj smo bili vsi na broju in začela se je plezarija. Pakleniške stene so bile precej oblegane in v nekaterih smereh je bila kar gneča. Dan je bil sprva oblačen potem pa se je razjasnilo in Paklenica je zasijala v škrlatnih barvah sobotnega večera. Plezalne aktivnosti so se zaključile in po zasluženi večerji nas je zvok kitare pospremil v sladke sanje. Nedeljsko jutro je pozdravilo toplo sonce in hladna burja, ki se je čez dan umirila, tako da so bile v stenah ugodne razmere. Izkoristili smo jih sto odstotno in se nekateri že drugič povzpeli na vrh Anića Kuka. Razgledi v čistem ozračju so segali daleč na Jadran. Zmagoslavno smo zaključili plezalni vikend, podkrepljeni z morskimi dobrotami znanega gostinca in v isti postavi zdrveli po avtocesti proti Sloveniji. Cilj moškega vikenda je bil dosežen, veliko smo plezali, se smejali, debatirali, nekateri kopali v morju in se super fajn imeli.
Seznam smeri, ki smo jih plezali:
Gorazd Pozvek in Mitja Voglar: Frau Bluher 6a, 120 m, Armadilon 6a, 145 m, Spit Bull 6a, 145 m
Bojan Zorko in Arnold Koštomaj: Bora 6a, 250 m, Slovenski (PIPS) 6a (štiri razstežaje)
Mitja Kolman in Gregor Cerjak: Zimski cvijet 6a+, 210 m, Kosovo 6a+, 80 m
Matej Zorko in Andrej Trošt: Rajna 7a, 350 m, Passenger 7b, 350 m
Matjaž Kužner, Andrej Sotelšek in Maks Sotelšek, Oprosti mi Pape 4a, 110 m
V soboto in nedeljo, 31.08. do 01.09.2019, smo izkoristili verjetno še zadnje lepo poletno vreme za plezanje in feratanje v gorah nad Jezerskim, hkrati pa smo se udeležili še 7. alpinističnega tabora Nejca Zaplotnika v organizaciji AO Kranj (druženje, brezplačno spanje v koči na Ledinah, zanimivo večerno predavanje). Med tednom je bilo kar dosti prijavljenih, na koncu pa so se nekateri ustrašili spremenljive vremenske napovedi, druge so odvrnile službene obveznosti, tretji so šli rajši s kolesom na Lisco ali na kak piknik...
No, na koncu so se le formirale tri naveze in en feratar, ki so branile klubske barve na taboru. Andrej Trošt in Matej Zorko sta splezala smer Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu (500m, Andrej prosto, VII+, Matej prosto do VII, drugače VI/A1), navezi Aleksandra Voglar in Mitja Kolman ter Bojan Zorko in Igor Dular pa so splezali Novo/staro Centralno v Veliki babi (IV/IV+, 700m). Martin Bedrač je opravil zanimiv in predvsem naporen krog (Ravenska Kočna-Češka koča-Mlinarsko sedlo-Dolgi hrbet-Skuta-Koroška Rinka-Kranjska koča na Ledinah, cca 2000m višincev z obilo zajl in gamsjih stezic).
Zvečer smo se podružili v prijetnem zavetju Kranjske koče in si ogledali zanimivo predavanje Matjaža Dolenca ob 40. obletnici kranjske odprave v Ande - Alpamayo leta 1979. Drugi dan ni bilo prevelike vneme, pa tudi vreme se je začelo kvarit, tako da smo se le še odpravili v dolino in proti domu. Izredno lep vikend in upamo, da ga naslednjič ponovimo v večjem številu članov PAK.
Hitro je prišel september. V večji meri smo že z dopustov. Nekateri ste veliko časa preživeli v gorah, plezali ferate, smeri, morda le uživali lepote. Kar nekaj vas, nas je frikalo, obvezno je bilo tudi morje.
Od našega druženja in aktivnega vikenda v PAKlenici pa je že kar dva meseca, zato vas tik pred septembrom, ko se nas bo večina vrnila v tirnice, vabim na skupno turo v soboto in nedeljo 31.8.-01.09. Odpravili se bomo na Jezersko, kjer bomo uživali gorske lepote in danosti. Spali bomo na koči na Ledinah.
Plezamo lahko v stenah: Grintavca, Dolgega hrbta, Velike Babe... se sprehodimo preko Savinjskega sedla na stran proti Logarski..., materiala veliko. Nas, interesentov, verjamem da tudi. Vodnički: Slovenske stene, Jezersko...
Gorniki, feratarji. Tu je ferata na Češko kočo, dalje še na Mlinarsko sedlo zahtevna zavarovana pot. Lahko sledi prečenje Dolgega hrbta levo ali na Grintavec... lahko od Češke koče na Ravensko Kočno, Lahko že od parkinga čez obe Babi, pa od Ledin proti Savinjskemu sedlu in na Križ, Rinke... Ponovno veliko kombinacij, dobrih idej.
To, da je v istem času tudi vsakoletni Tabor Nejca Zaplotnika organiziran v okviru AO Kranj, ki je bil z vikenda 24.-25.8. zaradi slabe vremenske napovedi prestavljen na vikend 31.8.-01.9., nam bo le še nadgradnja, usmeritev, izmenjava info..
Spanje je v okviru tabora free, s sabo potrebujemo le spalko ali bombažo vrečo za spanje. Cena večerje z zajtrkom pa je 10 EUR
Vesela bom dobrega odziva, seveda lahko prideš tudi za en dan, večerno druženje pa je vsekakor lahko nepozabno.
Odhod bo v soboto v zgodnjih jutranjih urah, zbirno mesto pri trgovskem centru v Krškem - Leskovcu, kjer je Muller. Interno se bomo še dogovarjali.
V sredo, 28.08, pa vas vse interesente za skupno turo in tudi vse ostale vabim na plezanje v Armeško v popoldanskih urah, ko se bomo vse natančno dogovorili o odhodu in hkrat še naplezali.
Prosim, da mi do torka, 27.8. zvečer javite vaš interes, saj morem število udeležencev povedat v kočo. Več info. pri meni, pokliči, piši.
Naravno plezališče je primerno, tako za izkušene plezalce, kot za začetnike in je urejeno po najvišjih opremljevalskih standardih. Smeri je okrog 50 in kar kličejo po obisku. Plezališče se nahaja v bližini križišča v smeri proti centru Hrastnika oz. proti Dolu pri Hrastniku. Parkirate lahko 50 m za križiščem v smeri center Hrastnika, na desni strani, pri spomeniku NOB (glej slikco).
Vremenska napoved je za plezanje odlična, delno oblačno, 20 stopinj. Iz Krškega bomo štartali ob 14. uri. Vabljeni vsi aktivni člani PAK-a. Pridite, super bo!
Bo vroče? Hladno? Gremo dopoldan ali popoldan? Poznovečerna vprašanja, ki so se pojavljala med prisotnimi letos na kar številčnem taboru PAK. Seveda smo vsi vedeli, da je v igri plezanje, za njim pa prijetno tojnfanje, pozno popoldan zabavno skakanje s pomola v morčka in kramljanje v senci v bližnjem gozdičku.
Smeri v kanjonu do šeste stopnje smo kar nekajkrat ponovili. Preplezali smo tudi lepo število daljših športnoplezalnih smeri:
Večina se nas je družila in poplezavala od 21.-25.6., tri družine in še nekaj zanesenjakov pa smo vztrajali še cel teden. Kljub visokim temperaturam smo osvojili tudi nekaj pohodniških ciljev, kot so Krilati Kuk, Bojin Kuk in Vidakov Kuk.
Vseh udeležencev je bilo letos 41: Gorazd Pozvek, Nejc Pozvek, Martina Lapuh, Lena Pozvek Lapuh, Martin Bedrač, Sandra Voglar, Vili Bedrač, Matija Bedrač, Marko Zakšek, Kaja Zakšek, Nik Zakšek, Gregor Cerjak, Mateja Felicijan, Svit Lazar, Jure Barbič, Uroš Jurman, Arnold Koštomaj, Bojan Zorko, Brigita Kužner, Primož Čater, Matjaž Kužner, Špela Stopar, Maja Stopar, Jernej Špiler, Barbara Prosenik, Boštjan Prosenik, Rok Cizerle, Mitja Kolman, Sandi Gosar, David Gosar, Manja Voglar, Mitja Voglar, Tit Voglar, Matej Zorko, Tone Vodopivec, Stanka Starc, Branko Đukić, Mateja Pšeničnik, Sandi Vegelj, Saša Martinčič in Gregor Mirt.
Vsi prisotni smo nad akcijo in druženjem navdušeni. Tradicija je tradicija in komaj čakamo na ponovitev 2020, v kampu Popo, seveda.
Kot se spodobi, smo za zaključek treningov tekmovalcev letos pripravili krajši izlet v ljubljansko Bolder Sceno. Tokrat žal brez slikic, saj smo bili vsi preveč zagreti za plezanje.
V soboto smo se v popoldanskih urah odpravili proti Ljubljani, kjer so pred kratkim otvorili nov plezalni center, katerega do sedaj še ni obiskal nobeden izmed naših tekmovalcev, tako da so se obiska v neznano vsi veselili.
Na pot smo se podali v dveh skupinah, prvi avto je vozil Rok, sopotnica je bila Lina, zadaj pa so ju spremljali Bor, Sven in Anže, v drugem vozilu pa smo sledili; jaz (Ambrož), Simona, Vita in Anžej. Takoj po prihodu smo si vsi hitro ogledali nov center in bili navdušeni nad velikostjo in izgledom sten. Po krajšem ogrevanju smo se že podali v stene. Bolderji so padali eden za drugim. 4 ure plezanja so hitro minile, na koncu pa smo bili vsi čisto izmučeni, brez kože in nekateri tudi z nekaj odprtimi žulji. Vse to je del plezanja.
Dan odprtih vrat na brežiški velikanki, dne 07.06.2019, smo izdatno oglaševali na naši spletni strani, na Facebooku in preko elektronske pošte. Temu primeren je bil tudi obisk. Predstavitve športnega plezanja se je udeležilo 38 otrok in odraslih, kar je zelo lepa številka. Med njimi je bilo tudi nekaj bodočih tečajnikov jesenske šole športnega plezanja.
Vaditelji smo se zbrali ob 17:40, napeljali 10 smeri in pripravili vse potrebno za obiskovalce. Poskrbljeno je bilo za plezalno opremo, pred samim plezanjem pa smo izpeljali še pravilno ogrevanje, razgibavanje in raztezanje mišic, da ne bi prišlo do kakšnih poškodb.
Vsi so bili zelo navdušeni nad plezanjem. Nekateri starši otrok iz vadbe športnega plezanja so prikazali veliko mero vztrajnosti in večinoma splezali vse lažje smeri do vrha. Marsikdo se je poizkusil tudi v previsnih smereh, a jim je tam kmalu zmanjkalo moči. V previsu plezalec ob končanem plezanju zaniha daleč v dvorano in marsikateri odrasli se je spet spomnil na otroška leta. Najprej prestrašeni, nato blaženo nasmejani obrazi povejo vse.
Zaključili smo ob 20:50.
Pri pripravi in izvedbi predstavitve je sodelovalo 7 trenerjev in vaditeljev PAK:
Aleksandra Voglar, Martin Bedrač, Jernej Špiler, Maja Stopar, Gregor Cerjak, Brigita Kužner in Aljaž Motoh.
Vsako leto se ob dnevu državnosti že tradicionalno odpravljamo v Starigrad-Paklenico, kjer se zbere praktično vsa plezalna druščina Posavja. Kot že vsi dobro veste, je Paklenica idealen prostor za združevanje različnih aktivnosti: od morja do frikanja in plezanja dolgih smeri, pohodništva, kolesarjenja, sprehajanja, lenarjenja, z zanimivostmi pa je bogata tudi bližnja okolica (rafting na Zrmanji, safari po Velebitu, enodnevni izleti z ladjico, starodavni mesti Zadar in Nin, NP Krka, NP Sjeverni Velebit, NP Kornati, zanimivi otoki).
Plezali in družili se bomo kar 9 dni od 22.6. (sobota) do 30.6. (nedelja). Seveda se lahko priključite kadarkoli in za kolikor dni imate na voljo. Število udeležencev je neomejeno. Zagarantirana dobra družba in vodene ture, usmerjanje in pomoč pri odločitvah.
Vabljeni vsi člani kluba, še posebej alpinisti in športni plezalci. Smeri je dovolj, da si vsakdo zadovolji plezalne, pohodne in kolesarske potrebe. Tudi morje bo ravno pravšnje za hlajenje razbolelih mišic na rest day.
Nastanili se bomo v kampu POPO, kjer je prostora dovolj, senca zagotovljena, skupna kuhinja, hladilniki, skupni prostor pod streho in na prostem. Do morja, trgovine in barčka na obali je sprehod 5 min, do NP Paklenica pa je čisto blizu. Cene kampa so ugodne:
-kamp po osebi 45 HRK ali 6 EUR
-apartma za 2 osebi 35 EUR
-apartma za 3 osebe 45 EUR
-apartma za 4 osebe 50 EUR
Pri njih lahko najamete tudi apartma, dovolj jih je tudi v bližnji okolici kampa. Vsekakor bolj priporočamo nastanitev v kampu v šotorih, saj je tako bolj družabno in zabavno.
Zaradi lažje organizacije in rezervacije kampa, da bo za vse in za vas poskrbljeno, mi prosim čimprej javite vašo prisotnost. Ne dvomim v veliko udeležbo. Še vedno smo se imeli super.
(prijave na info@pak.si in 031 623 167)
Lep pozdrav, Sandra
In še nekaj utrinkov iz prejšnjih let (2018, 2017, 2016).
Vikend 24.-25.5. je bil že vremensko prelep za letošnje neprestano deževje. Da smo izpeljali ravno ta vikend tudi skupno turo v Dabarske kukove, je bil pravi zadetek v polno! Lepo vreme, krasni špiclji, taborni prostor ob ognjišču, zelene jasice in stence primerne za vse, vseh težavnosti. Super vplezavanje. Arno, Matej, Jernej, Peter in Sandra smo splezali pet smeri, težavnosti do 6b. Vsekakor se še vrnemo! Slikice so že v galeriji!
V četrtek, 23. maja 2019, so se mladi plezalci iz občine Krško in ostalih občin Posavja pomerili v težavnostnih smereh na Odprtem občinskem prvenstvu v športnem plezanju v organizaciji PAK-a. Dogodek se je odvijal v športni dvorani OŠ Adama Bohoriča Brestanica. Sezona vadb se bliža h koncu in tekmovanje je bila odlična priložnost za preizkus in potrditev treningov. Prijavljenih je bilo 62 tekmovalcev in tekmovalk, na koncu pa se jih je tekme udeležilo 28. Vsakemu, ki si je upal na tekmo, vaditelji PAK-a čestitamo, saj so vadbe športnega plezanja bolj usmerjene k zdravemu razvoju otroka in nikogar ne "silimo" na tekme.
Vsak otrok se je na tekmi preizkusil v dveh smereh v svoji starostni kategoriji. Seštevek obeh doseženih višin je dal rezultat vsakemu plezalcu. Starostne kategorije so bile razdeljene po triadah osnovne šole. V primeru enakega seštevka višin, je odločal še čas plezanja. Prvi trije so prejeli lepe medalje, prav vsi pa diplome za udeležbo.
Od petka 24.5. popoldan pa do nedelje 25.5. popoldan vas vabim na plezalno skupno turo v Dabarske Kukove, Velebit, v bližini Baških Oštarij, nad Gospičem.
Lokacija je lepa, dokaj divja, plezanje pakleniško, plezalne smeri dolge do cca. 150 m. 'Ravno prav za vplezavanje. Navrtane smeri najdete v vodničku Croatia.
Spali bomo v šotorih, 15-20 min hoje do sten. Bojda kar na travniku. (je pa v Baških Oštarijah tudi kamp). S sabo tako vzamemo opremo, hrano in pijačo. Ni za zamudit. Tudi vreme kaže na lepo, končno!
Štartamo v petek, 17.00 izpred City hotela, če dobimo kombi, oz. po dogovoru. Vožnja traja cca. 3h, 165 km.
Tura je primerna za vse člane, ki se želite vplezati za v stene oz. za v daljše stene poleti: tečajniki, pripravniki in alpinisti.
Vse info. pri Sandri. Meni tudi javite vašo udeležbo oz neudeležbo do srede, 22.5.
V četrtek, 23.5., ob 16.30, vse mlade plezalce osnovnošolce Posavja in njihove navijače vabimo na Odprto občinsko tekmovanje v športnem plezanju v organizaciji PAK-a. Dogodek se bo odvijal v športni dvorani OŠ Adama Bohoriča Brestanica. Na tekmo vabimo in pričakujemo vse mlade člane PAK, ki obiskujejo vadbo športnega plezanja in tudi vse ostale osnovnošolce, ki bi se radi preizkusili v plezalnih smereh.
Sezona vadb se bliža h koncu in tekmovanje je odlična priložnost za preizkus in potrditev treningov.
Otroci iz vadb športnega plezanja v Brežicah, Brestanici in Krškem so že avtomatsko prijavljeni na tekmo, zato tisti, ki morda ne boste tekmovali, zaradi lažje organizacije sporočite svojo odsotnost na info@pak.si. Vsi ostali, ki bi tudi morda tekmovali, se lahko prijavite na info@pak.si ali telefonsko na 051 220 741 (Martin). V prijavi navedite ime in priimek, letnik rojstva, naziv osnovne šole in razred.
Štart tekmovanja bo ob 17.00. Pol ure pred štartom se otroci preoblečejo, preverijo svoje podatke na štartni listi, se ogrejejo in pripravijo na plezanje. Vsak otrok se bo preizkusil v dveh smereh v svoji starostni kategoriji. Seštevek obeh doseženih višin bo dal rezultat vsakemu plezalcu. Starostne kategorije so razdeljene po triadah.
S strani vodstva brestaniške šole smo bili naprošeni, da imajo vsi tekmovalci in navijači v dvorani primerno in čisto obutev.
Lepo vas pozdravljam, Aleksandra voglar, vodja tekmovanja
Letošnje leto je bila sezona Vzhodne lige kar malo razvlečena, vseeno pa se je vse končalo po petih tekmah in prav tako kot prejšnje leto, je bil zaključek v Celju. Edina razlika je bila, da smo bili letos prvič priča hitrostni tekmi na pravi in trenutno edini hitrostni steni v Sloveniji.
Tokrat je imela vsaka kategorija svoj štart. Se pravi da so zjutraj plezali samo mlajši cicibani in mlajše cicibanke. Vsi tekmovalci so plezali dvakrat, tako da so se poizkusili v obeh smereh, ki pa so bile načeloma identične. Naš najmlajši tekmovalec je bil tokrat ponovno Bor Klenovšek, v prvi smeri je imel čas okoli 35 sekund, isti čas pa mu je uspelo ponoviti tudi v drugi smeri.
Pri starejših cicibankah smo imeli 4 predstavnice. Evo Sluga, Evo Urbanica, Julijo Grašak in Vito Omerzu. Vse štiri so imele zelo podobne čase. Zasedle pa so sledeča mesta; Eva U. 34. mesto, Vita 29. mesto, Eva S. 28. mesto in Julija 24. mesto.
Pri kategoriji mlajših dečkov sta tekmovala Sven Klenovšek in Gabriel Babič Vrabec. Svenu so hitrostne tekme zelo všeč, kar se je poznalo tudi pri rezultatu, na koncu je zasedel 15. mesto. Gabriel pa je svoj prvi hitrostni nastop končal na 19. mestu. Pri deklicah sta plezali Vračun Špela in Kozole Simona. Obe sta drveli po steni s skoraj isto hitrostjo, zato sta na koncu tudi zasedli 13. in 14. mesto.
Pri starejših smo imeli zaradi bolezni in odsotnosti tokrat samo enega predstavnika. To je bil Anže Božič, ki se je boril za stopničke na tekmi, prav tako pa tudi za stopničke v skupnem seštevku. Z malo smole je za manj kot sekundo zgrešil 8. mesto in tekmo končal na 9. mestu, kar ga za las ni pripeljalo do izločilnih bojev in možnostjo po boljšem rezultatu. V svoji kategoriji je tekmovanje tako končal na 4. mestu, prav tako pa je le za točko izpadel iz stopničk v skupni uvrstitvi, kjer je prav tako zasedel nehvaležno 4. mesto.
S to tekmo se je tudi zaključila še ena sezona Vzhodne lige. Moj komentar je, da se je sezona zaključila dokaj pričakovano, žal tokrat brez stopničk v skupnih seštevkih, a nič ne de, z delom in zagretimi tekmovalci se lahko vedno doseže še več. Se že veselimo naslednjega leta.
Pa so le prišli prvomajski prazniki ter z njimi težko pričakovani in skrbno planirani plezalni dopust v plezalsko meko – gozd Fontainebleau. Odpravo smo pričeli v petek, 26. 4. 2019, zvečer v Krškem z igro Tetrisa - zlaganja plezalnih blazin, hrane, pijače in prtljage v omejen prtljažnik kombija. Nato smo se v kombi naložili še Ambrož, Rok, Živa, Iris in jaz ter štartali proti Font-u. V Ljubljani smo pobrali še Tomaža in Rebecco, tako je bila naša ekipa popolna. Pred nami je bilo 15 ur vožnje, čez Avstrijo, Nemčijo ter polovico Francije.
V soboto ob 9ih zjutraj smo prispeli v Font, kjer nas je pričakal dež. Optimistično smo se odpravili na kavo in ko je nehalo deževati proti sektorju Slonček (L'elephant). Vzeli smo magnezij, plezalke, blazine in se sprehodili do balvanov. Vsi smo bili presenečani nad mivko v gozdu, ki zagotavlja prijetne »landing-e«, in čudovitimi balvani. Še posebej nad balvanom v obliki slončka, po katerem je plezanje trenutno prepovedano saj je skala preveč nestabilna. Po nekaj lažji problemih smo se kar hitro zapodili na težje balvane in odkrivali svoje meje in iskali svoje bete. Na žalost nas je po prvi pavzi iz plezališča pregnal dež.
Odpravili smo se proti naši hišici, ker smo imeli še časa smo na hitro obiskali mestece Barbizon in nato pot nadaljevali proti Fleury en Biere, kjer nas je pričakala Chantal s tortico dobrodošlice. Hišica je bila super, na voljo pa smo imeli tudi »game room« z biljardom, namiznim tenisom in drugimi igrami, da na deževen dan ne bo dolgčas. Še preden smo dobro razpakirali, se je že pekel žar. Po večerji smo dodobra stestirali »game room« in kaj kmalu odšli v posteljo, saj smo bili utrujeni od dolge poti in plezanja.
Naslednji dan smo se odpravili v sektor Cuvier Bas. Takoj, ko smo prišli v sektor je pričelo deževati. Našli smo večji previs se vrgli na blazine in igrali enko ter upali, da je le kratka ploha. Dež ni ponehal, zato smo se odpravili domov.
V ponedeljek je bilo vreme dosti lepše. Ponovno smo se odpravili v največje plezalno področje, sektor z imenom Cuvier Bas. Lahko bi rekli tudi center plezanja v Fontainebleau-ju oz. najbolj znano balvanišče, kjer smo preplezali kar nekaj težjih balvanskih problemov, glede na sposobnosti posameznika, bolj ali manj uspešno smo se preizkusili tudi v klasikah Marie Rose, Corto Maltese in Helikopter. Dan je bil res lep, zato smo do večera stiskali »krimpe«, polagali roke na »sloperje« in iskali »beto«.
Torek je bil dan za počitek, zato smo se z vlakom odpravili na ogled Pariza. Pogledali smo si glavne znamenitosti (Notredamsko katedralo, Eifel-ov stolp, Slavolok zmage…), predebatirali vse možnosti kako bi preplezali Eifel-ov stolp, kot pravi turisti šli v Mc Donald's in spili kavo v Starbucks-u.
Vsi spočiti in pripravljeni na nove podvige smo se v sredo odpravili v sektor Isatis. Kot po navadi smo začeli z lažjimi problemi za ogrevanje, potem smo si našli vsak svoje težje probleme s katerimi smo se borili do poznih večernih ur. Med pavzami smo se preizkusili tudi v »slack line-u« ter novih tehnikah metanja »frizbija«. Ko se je stemnilo nam še vedno ni bilo dovolj plezanja, zato smo prižgali nočne lučke in odšli do zloglasnega balvana Rainbow Rocket, ki ponuja najatraktivnejše skoke v Font-u. Seveda nismo bili edini norci, ki plezajo pozno v noč, tako je bilo ob poskusih navijanje v soju luči podobno navijanju na nogometnem derbiju. Domov smo se vrnili okoli polnoči in hitro vsi utrujeni zaspali.
Naslednji dan smo imeli prisilni »rest day«, saj je začelo deževati že ponoči in deževalo še celi dan. Dan smo si popestrili z družabnimi igrami in dobro hrano ter pijačo. Na srečo se peščenjak v Font-u zelo hitro posuši, zato smo vsi komaj čakali petek in odhod v ogromen sektor Trois Pignons, natančneje v del 95,2. Meni osebno je bil omenjeni sektor najbolj všeč, po ogrevanju smo preplezali nekaj tehničnih platk in preizkusili naše ravnotežje in trenje v zahtevnih »slab-ih«. Odšli na zasluženo malico naredili, po malici pa nas je iz plezališča ponovno pregnal dež. Rahlo žalostni smo se odpravili proti kombiju in domov na večerjo.
Deževje se je nadaljevalo še v sobotno dopoldne, ko smo spakirali našo prtljago nazaj v kombi in se v zgodnjih popoldanskih urah odpravili nazaj proti Sloveniji. Pot domov nam je popestrilo sneženje tik pred Nemško-Avstrijsko mejo. Zgodaj zjutraj v Nedeljo smo le prispeli nazaj v Krško in utrujeni hitro odšli domov spat.
Plezalni oddih je več kot izpolnil moja pričakovanja, čeprav bi si želel kakšen deževen dan manj in plezalni dan več. Vsi naporni treningi so bili poplačani. Uspelo mi je preplezati kar nekaj zame zahtevnih problemov, izpolnil sem svoj cilj, ostalo pa je tudi veliko odprtega. Upam, da se bom lahko redno vsako leto vračal v ta plezalni raj. Plezanje v Fontu je res nekaj posebnega, nič ni lahko, stopkov skoraj ni, »top out-i« so zakon, sloperji neverjetno držijo, kaj so to šalce? J Domov sem se vrnil navdušen in še bolj željen plezanja kot pred Font-om in seveda z novimi plezalnimi cilji. Kar pa je najpomembneje družba je bila več kot odlična, bili smo super ekipa, nikoli nam ni bilo dolgčas in v taki zasedbi se z veseljem odpravim kamor koli.
Pripravil Gregor Srpčič.
20.04.2019 |
Bojan Zorko,
10.04.2019,
3 fotk |
Splošno |
Obvestila
Ponuja se priložnost preživeti velikonočni vikend (od 20.-22. 4. 2019) v sončnem, "nekoristnem svetu". Kateri konec nekoristnega sveta to bo, bomo določili ob bolj znani meterološki neznanki. Možnosti pa so:
1. Brseč - (glej slike) frikarija z večraztežajnimi smermi v neposredni bližini morja. Poleg je tudi Moščeniška draga, kjer prevladujejo lažje smeri, Učka in Vela draga za picikliste in pohodnike. Najamemo apartma(je).
2. Vipava - vsem dobro znana z dolgimi in kratkimi smermi, nanos za pohodnike (Gradiška tura) in picikliste. Šotor ali apartmaji.
3. Tulove grede - Nad tunelom sv. Rok. Pretežno alpinistično, kar je 6a in gor, tudi navrtano. Bližina Paklenice ja, pohodništvo raje ne. Spimo v šotoru.
Vsi odločeni interesenti se vpišite v tolele tabelo (1 grem, 0 ne grem) do 16.4.2019. Če vas je po enim imenom več, npr. družinski člani (psi ne štejejo), vpišite številko več kot 1. Če sem koga nenamerno izpustil, naj se doda.
V soboto, 6.4.2019 smo se udeležili licenčnega seminarja, pod okriljem KŠP, ki je potekal na Fakulteti za šport v Ljubljani.
Prisotni vaditelji: Mitja Kolman, Luka Jejčič
Prisotni inštruktorji: Jerca Miklič, Peter Sotelšek, Tjaša Trošt in Andrej Trošt
Sprva je bila predstavljena nova izobraževalna shema, ki je usklajena z novim Zakonom o športu (ZŠpo-1). Na področju športnega plezanja sta po novem dva nivoja: Vaditelj športnega plezanja (VŠP) in Trener športnega plezanja (TŠP). Učni program za VŠP traja 80 ur + 20 ur prakse, za TŠP pa 106 ur + 20 ur prakse.
Uveden je bil tudi normativ za izvajanje dejavnosti v naravnih plezališčih, ki pravi:
- Strokovni delavec s področja športnega plezanja lahko izvaja proces športne vadbe za do vključno 8 posameznikov, v kolikor nimajo vsi vsaj naziva pripravnik športnega plezanja.
- Strokovni delavec s področja športnega plezanja lahko izvaja proces športne vadbe za do vključno 10 posameznikov, v kolikor imajo vsi vsaj naziv pripravnik športnega plezanja.
V nadaljevanju nam je Blaž Zazvonil strokovno predstavil teoretične osnove gibljivosti (FMS - functional movement system) in obrazložil sindrome nepravilne drže športnih plezalcev. Veliko je bilo povedanega tudi o delovanju ramenskega sklepa in anatomiji mišic, ki omogočajo premikanje v sklepih. Poudarek je bil v poziciji lopatice, ki je pri plezalcih močno premaknjena navzven (odmik od medialne sredine po prsnem košu). Po teoriji je sledila dvourna praksa. Vaje smo delali v skupinah, nadzirali so nas usposobljeni terapevti, ki so podajali tudi strokovne nasvete in obrazložitve.
Krepilne vaje za pozicijo lopatice:
- veslanje stoje z elastiko
- veslanje leže z elastiko
- premik z elastiko v frontalni smeri
- premik z elastiko v lateralni smeri
- premiki lopatice s pomočjo terapevta
- počep z dvignjenimi rokami
- dvig iztegnjenih rok leže na trebuhu
Sprostitvene vaje za lopatice:
- valčkanje leže na hrbtu
- valčkanje stoje ob steni
- kroženje ramen leže
- raztezanje na letveniku (tudi z elastiko)
Naredili smo tudi analizo drže s pomočjo pozicije glave, vratu, kolen, pet in lopatic, ki so pri večini bile dislocirane.
V drugem delu pratičnih vaj smo izvajali različne teste, ki so primer dobre prakse za preverjanje uravnoteženosti mišičnih skupin treniranca. Nekateri testi nam pokažejo gibljivost testiranca, njegovo moč ali pa splošno uravnoteženost vseh mišičnih skupin trupa, nog in ramenskega obroča. Pri testiranju notranjih stabilizatorjev trupa smo ocenjevali izvedbo sklecev na več načinov. Notranje rotatorje trupa smo ocenjevali z vajo za ravnotežje. Delali smo v parih in popravljali napake drug drugemu. Gibljivost ramen smo preverjali z elastiko in palico z zasukom nazaj. Preverjali smo tudi gibljivost križa in zadnjih stegenskih lož. Izvajali smo tudi vaje počepa in preverjali prožnost sklepov nog in kolkov. Pri vseh testiranjih so nam bile predstavljene različne variante vaj, ki se izvajajo za dosego zastavljenih ciljev.
Celotni izobraževalni program je bil izredno konstruktiven, podal nam je nova znanja in poudaril pomembnost preventive za zdrav razvoj plezalca.
Šele dober teden je minil od domače tekme v Brežicah, pa so naši varovanci ponovno nabirali tekmovalne izkušnje na Vzhodni ligi, tokrat v Vojniku. Ponovno je bil tu rekorden obisk, tekmovalcev je bilo kar 314!
Kot ponavadi so tekmo otvorili mlajši cicibani in cicibanke ter starejši cicibani in cicibanke. V kategoriji mlajših cicibanov je plezal Bor Klenovšek, ki se je dobro znašel v tokrat malo težjih smereh. V drugi smeri mu je zmanjkal le en gib do vrha.
Pri starejših cicibankah pa so plezale štiri. Prva se je v smeri podala Eva Sluga, ki je v prvi pokazala kaj zmore in priplezala skoraj pod vrh. V drugi smeri pa ji je žal ob manjši nepozornosti zdrsnilo in je plezanje končala predčasno, na koncu je zasedla 20. mesto. Z novimi oblikami oprimkov so se spopadle tudi Grašak Julija, Glavan Taja in Omerzu Vita. Julija je zasedla 33. mesto, Taja in Vita pa sta si delili 34. mesto.
Kot je za Vzhodno ligo že znano, tekmovanja potekajo vsakič hitreje in z manj zapleti. Ob 13:00 so s plezanjem pričeli starejši. Pri mlajših dečkih sta plezala Sven Klenovšek in Gabriel Babič Vrabec. Sven je z borbenim plezanjem priplezal do 14. mesta, Gabriel pa pridno nabira tekmovalne izkušnje in je na koncu zasedel 20. mesto. Pri mlajših deklicah so plezale Kozole Simona, Rainer Liza in Špela Vračun. Vse tri so skupaj »preštudirale« smeri in se v njih odrezale po pričakovanjih. Špela je zasedla 23. mesto, Simona 22., Liza pa 19..
Vzporedno so plezali tudi starejši dečki in deklice, ter kadeti in kadetinje. Pri starejših deklicah je plezala Maša Juričan, v iste smeri pa se je podala tudi v kategoriji kadetinj Latoja Drmaž. Maša je kljub slabšemu počutju po prvi smeri v svoji kategoriji zasedla 8. mesto, Latoja pa nove stopničke pri kadetinjah (3. mesto).
Pri starejših dečkih pa je plezal Anže Božič. Tokrat ga je potrebno res pohvaliti, po prvi smeri je bil v absolutni kategoriji kar na 2. mestu, drugo smer pa je samo za + končal za tistimi, ki so si delili 2. Mesto. Na koncu je v absolutni kategoriji zasedel 4. mesto, v svoji skupini pa je zmagal, tako da je ponovno stopil na najvišjo stopničko.
S tem se je zaključila tudi zadnja »klasična« težavnostna tekma Vzhodne lige, v maju pa sledi še tekma v hitrostnem plezanju!
Pa smo jo speljali! V soboto, 30. marca, je v Športni dvorani Brežice na naši velikanki potekala 3. tekma Vzhodne lige 2019 v balvanskem plezanju. Po zelo dobri lanski izkušnji, smo se PAKovci letos tekme lotili še bolj zavzeto, poiskali kar nekaj donatorjev, uredili vsa dovoljenja, pripravili vse potrebno pred in na dan tekme, zvečer pa še pospravili. Priprave na tako veliko tekmo stečejo že dva meseca prej, glavnina dela pa je zadnja dva tedna, ko je potrebno opraviti en mali milijon opravil. V sredo pred tekmo je manjša ekipa (Rok Molan, Jure Barbič, Kajetan Voglar, Mitja Voglar, Mitja Koštomaj in Brigita Kužner) očistila steno oprimkov do višine 4m, da sta lahko postavljalca v četrtek postavila smeri (Boštjan Potočnik in Viktor Bombek).
Tekmovanje je potekalo po enakih pravilih kot lani, dodali smo le še superfinale v primeru delitve prvih mest. Sistem tekmovanja je dobro preštudiran in natančno zamišljen, kar je tudi pripomoglo k tekoči tekmi in brez večjih zamud. No, vsaj pri prvih dveh štartih. Prijavljenih je bilo 259 tekmovalcev, na koncu pa se jih je tekme udeležilo 254, kar je novi rekord v Brežicah. Pri starejših kategorijah je bilo nekaj superfinal, tako da smo s tekmo zaključili malo po 20. uri, a se zaradi zamude nismo prav nič razburjali. Vzdušje na tekmi je bilo fenomenalno do samega konca, otroci so ponovno pokazali zagrizeno in borbeno plezanje, starejši pa že kar atraktivne gibe in skoke. Vsi smo uživali v njihovih predstavah. Z odličnim komentiranjem je tekmo začinil še Nejc Pozvek, kar bi šlo zelo težko brez kvalitetnega ozvočenja Tomija Nagliča. Velika hvala obema.
V PAKu smo spet stopili skupaj, se povezali in sodelovali na polno, da smo speljali tako velik dogodek, kot je tekma Vzhodne lige. Na dan tekme nas je bilo kar 30 in prav vsi dobre volje in nasmejani. Obiskovalci to cenijo in verjamem, da se bodo drugo leto še raje vrnili. Ob tem gre zahvala tudi našim donatorjem, ki so nam priskrbeli finančno pomoč, praktične nagrade ali posodili nekatere rekvizite za tekmo.
Kostak, d.d.
LIPA-LES d.o.o.
MAX-LES d.o.o.
Daniel Voglar - Trgomax s.p.
Občina Brežice
MANA OMERZU d.o.o.
VENTEH d.o.o.
Steklarstvo Resnik Janez s.p.
Hudohmet Dejan
Kibuba d.o.o.
SIDARTA d.o.o.
EVROSAD d.o.o. Krško
Gostilna in pizzeria Italia
JSKD (Javni sklad RS za kulturne dejavnosti)
Posavski muzej Brežice
BIGBAND Krško (kulturno društvo)
Atletski klub Brežice
Vrtec Leskovec pri Krškem
Fakulteta za turizem brežice
Telovadno društvo Sokol Brežice
Naše barve je zastopalo kar 24 tekmovalcev (9 iz PAK Krško in 15 iz PAK ŠPO Brežice). Najmlajšo kategorijo, mlajše cicibane in cicibanke, so zastopali Klenovšek Bor, Krošelj Lucija, Matkovič Zara, Odlazek Julian, Preskar Alja in Pulko Lars. Za svoje plezanje so si prav vsi v tej kategoriji prislužili zlato medaljo, saj so s svojim nastopom na tekmi pokazali veliko mero poguma. V kategoriji starejših cicibanov in cicibank so se z balvani hrabro spopadli Grašak Julija, Odlazek Tobias, Omerzu Vita in Urbanica Eva. Ob tretjem štartu je bilo na steni vse modro od naših tekmovalcev, saj je kategorija mlajših dečkov in deklic najštevilčnejša (Babič Vrabec Gabriel, Hrastovšek Žiga, Hudohmet Amadej, Klenovšek Sven, Knez Jure, Kozole Simona, Matjašič Jan Mark, Rainer Liza, Resnik Anžej, Volčanjk Laura in Vračun Špela). Pri najstarejših vztrajajo samo še trije, Božič Anže, Drmaž Latoja in Juričan Maša.
Priimek in ime Letnik Kategorija Uvr. ABS Uvr. B
Grašak Julija 2008 Starejše cicibanke 30. 25.
Omerzu Vita 2009 Starejše cicibanke 45. 40.
Urbanica Eva 2009 Starejše cicibanke 49. 44.
Odlazek Tobias 2009 Starejši cicibani 31. 29.
Kozole Simona 2007 Mlajše deklice 30. 19.
Rainer Liza 2006 Mlajše deklice 20. 10.
Volčanjk Laura 2007 Mlajše deklice 33. 22.
Vračun Špela 2007 Mlajše deklice 32. 21.
Babič Vrabec Gabriel 2006 Mlajši dečki 32. 21.
Hrastovšek Žiga 2006 Mlajši dečki 30. 19.
Hudohmet Amadej 2006 Mlajši dečki 24. 13.
Klenovšek Sven 2007 Mlajši dečki 29. 18.
Knez Jure 2006 Mlajši dečki 35. 24.
Matjašič Jan Mark 2006 Mlajši dečki 34. 23.
Resnik Anžej 2007 Mlajši dečki 31. 20.
Juričan Maša 2004 Starejše deklice 12. 6.
Božič Anže 2005 Starejši dečki 6. 4.
Drmaž Latoja 2003 Kadetinje 7. 2.
Fotke si lahko ogledate v obsežni fotogaleriji, lahko pa že zdaj napovem veseli klubski dogodek. Uspešno tekmo bomo skupaj proslavili na klubskem pikniku, tokrat nekje v gorah. Lokacija naj zaenkrat ostane skrivnost.
Ta vikend se je ponovno odvijala tekma Vzhodne lige, tokrat v Trbovljah. Naš klub je tokrat zastopalo 10 otrok.
Kot ponavadi so tekmo otvorili mlajši cicibani in cicibanke ter starejši cicibani in cicibanke. V teh kategorijah smo imeli 4 predstavnike. Prvi je v kategoriji maljših cicibanov plezal Bor Klenovšek. Kot na prejšnji tekmi, je tudi to tekmo opravil z odliko in obe smeri zaključil na vrhu.
Pri starejših cicibankah pa smo imeli 3 predstavnice, Evo Urbanica, Vito Omerzu in Tajo Glavan. Vse tri so plezale dobro, Eva in Taja sta si delili 31. mesto, Vita pa je z malo boljšo predstavo v prvi smeri zasedla 27. mesto.
Tekmovanje je potekalo kar hitro in skoraj brez zamud. 13:15 so s plezanjem pričele starejše kategorije, se pravi mlajši dečki/deklice in starejši. Pri mlajših dečkih smo imeli tokrat 2 predstavnika Svena Klenovška in Gabriela Babiča-Vrabca. Sven je prvo smer plezal lepo in si pridobil dobro izhodišče za drugo smer. V drugi smeri, pa je žal napravil manjšo napako in tekmo končal na vseeno dobrem 12. mestu, Gabriel pa je tekmo končal na 17. mestu.
Pri mlajših deklicah smo imeli samo eno predstavnico, Simono Kozole. Simona se trudi iz tekme v tekmo in to se tudi pozna pri njenem plezanju, tokrat je zasedla 20. mesto.
Pri starejših deklicah je plezala Maša Juričan. V svojem hitrem slogu je dobro opravila s prvo in nato še z drugo smerjo. Žal ji je malo zmanjkalo za stopničke in je tekmo končala na 4. mestu. Pri starejših dečkih pa je plezal naš najbolj zagret tekmovalec, Anže Božič. V obeh smereh je priplezal zelo blizu vrha. Kot na prejšnji tekmi, je tudi na tej zasedel 3. mesto.
Pri kadetinjah pa nas je zastopala Latoja Drmaž. Njeno plezanje ji je prineslo 2. mesto v šibkejši skupini pri kadetinjah.
Tekma je bila v celoti nekje znotraj pričakovanj, komaj pa čakamo, da bo na sporedu naslednja tekma, ki se bo odvijala v Brežicah 30.3.2019!
V soboto 16.03. organiziramo zimsko skupno turo in sicer se bomo podali peš ali na smučeh na Mojstrovko. Če bodo razmere omogočale, se na vrh odpravio čez eno izmed grap. Tura pa bo primerna tudi za začetnike. Vodila jo bova Igor in Matej. Prijave na 041359879(Matej) ali 031336363 (Igor). Podrobnosti v četrtek ob 20:00 na klubu.
Včeraj smo bili v Slovenski Bistrici priča rekordnemu številu mladih plezalcev tekmovalcev v zgodovini Vzhodne lige. 320 otrok. Športno plezanje je res iz leta v leto bolj popularno, lahko pričakujemo še večje številke. Kar pa pomeni za organizatorje tekmovanj še večji zalogaj.
S strani našega kluba je v konkurenci plezalo 12 mladih plezalcev. Letos vsi tekmujejo z B licenco. Med mlajšimi cicibani je vsekakor navdušil mlajši Klenovšek, Bor. Prepričan in odločen, da sta smeri lahki, je obe splezal hitro brez napak do vrha. Bravo. Istočasno z mlajšimi cicibani in cicibankami so plezali tudi starejši cicibani in cicibanke. Da je trenutno plezanje v domeni žensk, vsaj pri otrocih pove že številka in razmerje, da je bilo na štartu 58 st. cicibank in 43 st. cicibanov. Deklice so res vztrajne in vzdržljive, zato pa izkoristijo plezali čas maksimalno. To pa trajaaa. Vendar kljub vsemu, tudi naš klub je imel v boju 4 st. cicibanke: Sluga Eva je dosegla 14. mesto, Julija Grašak 25., Eva Urbanica takoj za njo 27. mesto, Vita Omerzu pa je bila tokrat 32. Mlajša dečka sta v konkurenci 39 fantov plezala po pričakovanjih; Sven Klenovšek je z res zbranim plezanjem dosegel 8. mesto, Gabrijel Babič Vrabec, z manj izušnjami, je zasedel 24. mesto. Med mlajšimi deklicami sta isti dve smeri plezali Liza Rainer in Kozole Simona. Premišljeno in z lepo tehniko sta se uvrstili Liza na 9., Simona pa na 18 mesto med 34 konkurentkami. Isti smeri sta plezala med starejšimi dečki in deklicami Maša Juričan in Anže Božič. Borbeno in odločno sta vstopila, bila med najboljšimi, proti vrhu, v tehnično bolj zahtevnem svetu, pa malo prehitra. Vseeno sta dosegla lepa rezultata. Maša je bila na koncu 8., Anže pa je po pričakovanjih stopil na stopničke. Zasedel je 3. mesto. Med kadetinjami je tekmovala Latoja Drmaž. Za las je zgrešila stopničke in tekmovanje zaključila na 4. mestu med B licenciranimi.
Kaj mi je bilo najbolj všeč? Vzdušje in gneča na prizorišču imata zame vedno čar. Še boljše pa je, da so naši tekmovalci po plezalni plati vedno bolj povezani. So res prijetna družbica. Kar pa je najpomembneje: ko gre prvi v boj s smerjo, po končani predstavi takoj stopijo skupaj in zanalizirajo smer, si podelijo izkušnjo, svetujejo. In to je najpomembneje v športu. Osebnostno rast super razvijajo že v otroških letih. Res vesela. Čestitke vsem!
22.03.2019 |
Martin Bedrač,
05.03.2019,
0 fotk |
Splošno |
Obvestila
v petek, 22. marca, ob 19. uri, v prostorih Mladinskega centra Krško, vljudno vabljeni na 26. redni zbor članov.
Predlagan dnevni red:
1. Uvodni pozdrav in ugotavljanje sklepčnosti.
2. Potrditev dnevnega reda in izvolitev organov zbora članov.
3. Poročilo predsednice, blagajničarke, načelnika za alpinizem in športno plezanje ter Nadzornega odbora z razpravami.
4. Sprememba statuta Posavskega alpinističnega kluba.
5. Nadomestne volitve organov kluba.
6. Razno.
Po zboru članov si bomo skupaj ogledali še zanimivo alpinistično predavanje enega od letošnjih prejemnikov priznanj za posebne dosežke v alpinizmu, vrhunskega plezalca Gašperja Pintarja.
Pred zborom članov bo ob 18. uri sestanek vseh udeležencev/pomočnikov na 3. tekmi Vzhodne lige 2019 pod taktirko PAK-a, ki bo v soboto, 30. marca, v Športni dvorani Brežice.
Upam in želim si, da se vidimo v čim večjem številu.
Aleksandra Voglar
predsednica PAK
26.02.2019 |
Aleksandra Voglar,
03.03.2019,
3 fotk |
Alpinizem |
Poročila
Igor Dular je v četrtek, 28. februarja, v klubskih prostorih pripovedoval o dogodivščinah na Kavkazu, kjer je preživel slaba dva tedna sončnih dni in je skupaj s Silvom Rožmanom v nulo izkoristil razmere in pogorja za turno smuko. Fotke so bile čudovite, filmčki so samo še potrdili povedane zanimive zgodbice in nora doživetja.
Igor in Silvo čakata na pogumneže in užitkov željne turne smučarje, da si prihodnjem letu vsaj pozimi vzamemo čas in spoznamo za nas nov kotiček sveta. Na območju Svaneti v Gruziji se gnete kar nekaj štiri in pettisočakov, v bližini sta tudi Užba in Elbrus, torej, ciljev dovolj tudi za poletne trekinge in vzpone.
Vabljeni na predavanje Igorja Dularja in Silva Rožmana o njunih zadnjih snežnih dogodivščinah na Kavkazu, ki bo v četrtek, 28. februarja, ob 20. uri v klubskih prostorih (MC Krško). Obetajo se nam prelepe fotke in video posnetki, slišali pa bomo tudi kako zanimivo zgodbico.
Na klubu je kar nekaj turnih smučarjev in mogoče se po predavanju še kdo opogumi za podobno odpravo. Na območju Svaneti v Gruziji se gnete kar nekaj štiri in pettisočakov, v bližini sta tudi Užba in Elbrus, torej, ciljev dovolj tudi za poletne trekinge in vzpone. Pridite!
Ker so te dni za otroke na sporedu počitnice, smo se odločili da jih, namesto na klasičen trening na "bolderci" v MC-ju Krško, odpeljemo v ljubljansko Balvanijo. Nekateri so tu plezali prvič, drugi so steno že poznali, a kot se za vsak plezalni center spodobi, se smeri tako pogosto spreminjajo, da je za nas vedno vse novo.
Odprava je bila kar številčna, na pot smo se podali s tremi avtomobili, plezali niso samo otroci, ampak tudi vozniki in spremljevalci. Naj najprej naštejem vse prisotne, za začetek spremljevalno ekipo: Rok, Lina, Živa, Grega, Iris in Ambrož, otrok pa je bilo na koncu kar 8, saj se nam je pridružila še Nuša. Ostali so bili še: Maša, Liza, Anže, Sven, Simona, Eva Sluga in Eva Urbanica.
Za cilj smo si zadali, da vsak spleza kar se da največ balvanskih problemov težavnosti, ki ustrezajo posameznikom glede na njihovo oz. našo pripravljenost. To smo tudi postorili, vse skupaj se je plezalo nekje tri ure, kar ni tako malo. Važno pa je, da smo imeli na koncu vsi zelo utrujene roke, kar je tudi držalo. Po krajšem strechingu smo jo ucvrli nazaj v Krško in seveda utrujeni in upam da zadovoljni v posteljo regeneraciji naproti.
09.02.2019 |
Martin Bedrač,
12.02.2019,
16 fotk |
Alpinizem |
Poročila
V soboto zgodaj zjutraj smo se zbrali na parkingu pri Muellerju v Krškem in se porazdelili v 4 avtomobile. V Novem mestu smo pobrali še Romano Tomšič in Tomaža Redeka, Romana Zorko pa se nam je pridružila šele popoldne.
Vodja izobraževanja in skupne ture: Aleksandra Voglar Strokovni kader: Peter Sotelšek in Matej Zorko
1. DAN
Po vzponu od parkinga pred Ljubeljskim predorom do koče na Zelenici, smo tam odložili nepotrebne stvari in se zagnali v Centralno grapo Begunjščice. Na spodnjem delu plazovine je Peter Sotelšek prikazal, kako se izdela prečni prerez in ugotovi stopnja plazenja po Norveški metodi. Nato smo prečni prerez izdelali tudi sami. Nadaljevali smo z vzponom, dokler strmina ni postala prehuda in je bil čas, da si nataknemo dereze in čas za predstavitev varovanja in napredovanja po strmem snežišču oz. grapi. Matej Zorko je varoval Petra, ki je simuliral tudi padec. Sledil je prehod skozi grapo, ki nas je hitro pripeljala na vrh Begunjščice. Tam smo uživali v toplem sončku in prelepih razgledih. Manjkalo ni niti bio sirupa iz Sandrinih rožic in Špilijeve kuhne. Na vrhu sta Peter in Matej prikazala še izdelavo sidrišča v snegu (prvič z dvema cepinoma in drugič s snežno gobo). Po kakšni uri so se turni smučarji spustili po Šentanskem plazu, pešaki pa smo oddrsali po isti poti nazaj. Kjer se je dalo, je šlo po riti, tako da zabave ni manjkalo. Ob povratku v kočo, je sledilo zasluženo pivo, malo smo se pogreli, nato pa smo se podali v strmino blizu koče, kamor je Peter zakopal (skril) lavinske žolne. Zelo temeljito smo obdelali delovanje lavinskih žoln, postopke določanja lokacije zasutih, kopali manjše in velike luknje, sondirali in uspešno rešili vse ponesrečence. Veliko koristnih informacij je podal tudi Simon Poznič. Ob pol sedmi uri nas je že čakala obilna večerja (ajdovi žganci z ocvirki, kislo zelje, pečene reberce, sladica), po večerji pa smo si privoščili zabavo ob rujnem. Bojči in Sims sta zašpilala na kitaro in zapela, mi pa smo veselo pritegnili. Ob polnoči smo se zadnji le pobrali v postelje.
2. DAN
Zbudili smo se v oblačno in vetrovno vreme, čisto nasprotje prejšnjega dne. Po zajtrku smo se zagnali proti bližnjemu Trianglu. V vetru in nekakšni sodri smo bili hitro na vrhu, sledilo je obvezno fotkanje, na poti navzdol pa smo preizkusili še zaustavljanje s cepinom pri zdrsu ali padcu v strmini. Seveda so nam Matej, Peter in Sandra zadeve prej razložili v piko, še vedno pa rajši tega ne bi delali zares. Slabo vreme nas je pregnalo nazaj v kočo, kjer smo se še malo ogreli in pokramljali, nato pa se odpravili v dolino. Pozno popoldne smo že bili doma.
Na tekmo so se podali tekmovalci različnih starosti, od prvošolčkov do srednješolcev. Naš najmlajši predstavnik je bil Bor Klenovšek, ki je plezal v kategoriji 1.-4. razred, prav tako pa je v isti kategoriji plezala Vita Omerzu. O rezultatih ni kaj veliko za govoriti, saj je bila tekma dobrodelnega značaja in je potekala tako, da je vsak tekmovalec preizkusil obe hitrostni smeri, recimo da je bila to nekakšna generalka pred Vzhodno ligo, da se otroci spoznajo s hitrostnim plezanjem. V kategoriji od 5.-9. razreda so plezali Anže Božič, Sven Klenovšek, Liza Rainer, Eva Sluga in Simona Kozole, med srednješolci pa je plezala in si hitrostne izkušnje nabirala Latoja Drmaž.
Vsi so se s hitrostnim plezanjem na pravi hitrostni steni srečali prvič. Odzivi so bili različni, njihovi časi pa z vsakim poizkusom boljši. Otroci so bili po končani tekmi zelo zadovoljni in veseli preizkušnje. Vsi udeleženci so bili deležni tudi manše nagrade. Med samim tekmovanjem so lahko plezali tudi na drugem delu celjske stene, kar jim je bilo tudi v užitek.
Domov smo se vrnili polni energije in vsi v nestrpnem pričakovanju tekem Vzhodne lige.
Vikend napovedani obnovitveni seminar zimske in ledne plezalne tehnike tokrat prestavljamo na soboto in nedeljo, 9. in 10. februarja. V tretje gre rado, prestavili pa smo tudi našo bazico. Prostor izvedbe bo na in v okolici doma na Zelenici (nad prelazom Ljubelj). Tam bomo tudi prespali. Večerja, spanje, zajtrk ter taksa nas pride 24 EUR po osebi (člane PZS seveda; članarino 2019 lahko že plačate, znamkice dobite ob četrtkih na ferajnu).
Seveda je obvezna popolna zimska oprema: pohodne palice, cepin ali ledno orodje, čelada, dereze (doma preverite, da ustrezajo vašim čevljem in da so primerne velikosti, vsi vijaki pričvrščeni), zimski čevlji, pas, matičarke, varovala, kompleti, ledni vijaki, klini, žolne…
Ne ustrašite se seznama, opremo si lahko tudi izposodite.
V sobotose bomo ob 10.00 uri zbrali pred kočo na Zelenici (od avtomobila, ki ga pustimo na Ljubelju, dobro uro peš) in skupaj poiskali primeren poligon, kjer bomo lahko izvedli seminar. Tem je veliko: gibanje skupine ali naveze v gorah pozimi, plezanje grap, ledno plezanje, nameščanja varoval v snegu in ledu, izdelave sidrišč v snegu, ledu, iskali bomo žolne… Seveda bomo ponovili in prikazali manevre, razmeram in številu ter znanju udeležencev primerne.
Večer bomo nadaljevali ob topli večerji (časti klub ) in zaključili z diskusijo o predelanih manevrih preko dneva ter se dogovorili kaj, kam in s kom v nedeljo. Seveda bomo tudi pošteno nazdravili novemu letu!
V nedeljobo dan akcije. Že znano, ponovljeno in morda na novo naučeno bomo preizkusili ali na pohodni turi ali v okoliških grapah (Vrtača, Begunjščica, Stol), morda tudi turno smučali. Domov se bomo vrnili v večernih urah, veseli in zadovoljni, polni energije v nov delovni teden.
Vabljeni in zaželjeni, da se je udeležimo smo vsi člani PAK kot tudi tisti, katerim želja je v bodoče pridobiti si znanje plezalnih manevrov in se spoznati z gibanjem v gorah pozimi. Manevre nam bodo prikazali in jih z nami ponovili alpinisti in apinistični inštruktorji kluba.
Zaradi lažje organizacije vas prosim (tudi na Zelenici so mi naročili ISTO), da svojo udeležbo potrdite do torka, 5.2., na info@pak.si ali tel. 031 623 167, Sandra.
06.01.2019 |
Maja Stopar,
09.01.2019,
0 fotk |
Splošno |
Poročila
V nedeljo se nas je 8 odpravilo proti Gorenjski. Mato in Jernej sta preplezala desni slap pod Prisojnikom, preostalih 6 članov posadke: Peter, Romana, Tanja, Arno, Nina in jaz pa smo prehodili greben Dovške Babe. Hodili smo približno 8 ur, pot pa je bila dolga 17 km. Vreme je bilo razposajeno, malenkost sončno, vetrovno in na koncu oblačno, vendar čisto vredu.
Planinska zveza Slovenije ima tudi za leto 2019 sklenjeno zavarovalno polico, ki celostno ureja zavarovanje alpinistov. Pri tem morajo posamični člani alpinističnih odsekov kot tudi društva upoštevati ključne elemente zavarovanja. Več si preberite tukaj.
V petek, 21.12.2018, smo v Brestanici v dobri družbi in vzdušju najmlajših, njihovih staršev in odraslih članov kluba preživeli lepo popoldne in večer. Odvijalo se je že 9. tradicionalno klubsko Božično-Novoletno srečanje in druženje plezalcev. Ambrož Novak in Rok Molan sta pripravila 35 kratkih in atraktivnih smeri (bolderjev), v katerih so se najprej preizkusili otroci iz vadb športnega plezanja (Brestanica, Brežice in Sevnica).
Balvansko plezanje ali balvaniranje je plezalna disciplina, kjer je poudarjena moč ter dinamika gibanja, tudi natančnost, in ne toliko vzdržjjivost, značilna za klasično športno plezanje. Otroci zelo radi plezajo balvane, saj za to ne rabijo skoraj nič opreme, le plezalnike in vrečko za magnezijo, marsikdaj pa zaradi svojih mladostniških «pomanjkljivosti» (višina in moč), razvijejo celo boljše veščine kot odrasli.
Prejšnji teden je bila prava «resna» tekma, z rezultati in podelitvami medalj za prva tri mesta, tokrat pa smo se le zabavali in preizkušali svoje zmožnosti. Vrstni red ni bil pomemben, le koliko balvanskih problemov zmoreš splezat do vrha in pa vzpodbujanje soplezalcev. Res prvinsko plezanje.
Otroci so uživali v plezanju bolderjev in veselo rajali s sovrstniki. Poskrbljeno je bilo tudi za lačne želodčke, v igralno-ustvarjalnem kotičku pa so se zabavali in igrali najmlajši obiskovalci. Po končanem plezanju so otroci zapeli še nekaj pesmic in glasno klicali dedka Mraza. Seveda se je odzval in prinesel za velik koš daril. Skupaj smo zaključili letošnji otroški plezalni program. Se vidimo drugo leto.
Po otroških nastopih so se na steni pomerili še odrasli plezalci, člani kluba, in razmigali svoje telo, prebudili duha ter preživeli res lep večer. Več o plezalnih vragolijah si lahko ogledate v fotogaleriji.
Srečno in aktivno v novem letu vam želi celotna ekipa PAK!
21.12.2018 |
Aleksandra Voglar,
13.12.2018,
13 fotk |
Splošno |
Obvestila
Kar krepko smo že zakorakali v zadnji mesec leta. V veselem decembru se nam med vsemi dogodki bliža tudi naš, tradicionalni klubski. Že9. božično-novoletno druženje plezalcev se bo odvijalo v petek, 21.12., od 16.30 ure in do poznih večernih ur v športni dvorani OŠ Brestanica.
Od 16:30 do 19:00 ure bo potekal otroški program. Otroci se bodo preizkusili v balvanskem plezanju, skupaj rajali, se zabavali, igrali. Za nagrado in da se skupaj poveselimo ob zaključku leta, nas bo obiskal in obdaril dedek Mraz.
Od 19.00 dalje bomo razmigali svoje telo, plezali in se zabavali člani in članice kluba. Plezali bomo balvane ali daljše smeri. Med počitkom si bomo mišice krepili in zdravili v kulinaričnem kotičku.
Doma pa le dobro pobrskajte po shrambah, garažah, omarah in s sabo prinesite rabljeno plezalno opremo, ki jo ne potrebujete več in jo zamenjate, prodate, podarite na tržnici - bazarju, ki se bo odvijal cel čas prireditve.
Vabljeni, da skupaj zaplezamo in nazdravimo v novo leto!
V športni dvorani OŠ Brestanica se je pod taktirko PAK-a odvilo vsakoletno področno tekmovanje v športnem plezanju za osnovnošolce. Na tekmo smo prijavili kar vse otroke iz vadb športnega plezanja v Brestanici in Brežicah, prijave pa so bile odprte tudi za vse ostale osnovnošolce iz posavskih občin. Na koncu se je tekmovanja udeležilo 64 otrok, kar je zelo lepa številka.
Čestitke vsem, ki so si upali, za ostale pa bo priložnost naslednje leto. Ekipa PAK je štela blizu 20 članov in se je ponovno izkazala. Tekma je potekala tekoče in v dobrih dveh uricah smo zaključili s tekmovalnim delom ter podelitvami medalj in diplom.
V torek, 11.12., ob 16.30, vse mlade plezalce osnovnošolce in njihove navijače vabimo na področno tekmovanje v športnem plezanju (Posavje) v organizaciji PAK-a. Dogodek se bo odvijal v športni dvorani OŠ Adama Bohoriča Brestanica. Na tekmo vabimo in pričakujemo vse mlade člane PAK, ki obiskujejo vadbo športnega plezanja in tudi vse ostale osnovnošolce, ki bi se radi preizkusili v plezalnih smereh.
Otroci iz vadb športnega plezanja v Brežicah, Brestanici in Krškem so že avtomatsko prijavljeni na tekmo, ostali se lahko prijavijo na info@pak.si ali telefonsko na 051 220 741 (Martin). V prijavi navedite ime in priimek, letnik rojstva, naziv osnovne šole in razred.
Štart tekmovanja bo ob 17.00. Pol ure pred štartom se otroci preoblečejo, preverijo svoje podatke na štartni listi, se ogrejejo in pripravijo na plezanje. Vsak otrok se bo preizkusil v dveh smereh v svoji starostni kategoriji. Seštevek obeh doseženih višin bo dal rezultat vsakemu plezalcu. Starostne kategorije so razdeljene po triadah, otroci pa hkrati tekmujejo tudi za svoje osnovne šole.
S strani vodstva brestaniške šole smo bili naprošeni, da imajo vsi tekmovalci in navijači v dvorani primerno obutev. Pred vstopom v dvorano naj se otroci in navijači preobujejo v drugo, čisto obutev.
Na dogodku bomo imeli tudi mini tržnico rabljene plezalne opreme. Vabljeni, da na prizorišče s sabo prinesete plezalno opremo, ki vam je premajhna ali je ne potrebujete več. Povpraševanje po opremi je med otroci veliko, saj so najbližje trgovine s plezalno opremo šele v Celju in Ljubljani. Rabljena oprema je še vedno uporabna in tudi finančno sprejemljivejša.
Lepo vas pozdravljam,
Aleksandra voglar, vodja tekmovanja
30.11. se je iztekla alpinistična sezona 2017/2018. Kot vsako leto, je tudi tokrat za potrebe klubskih evidenc, poročil in registracijo pri PZS, potrebno oddati seznam alpinističnih vzponov minule sezone, tukaj štejemo obdobje med 1. 12. 2017 in 30. 11. 2018.
Prosim, da vzpone pošljete vsi, tudi če ste opravili samo en vzpon. Prav tako prosim, da tisti, ki vzpone vpisujete v spletno knjigo, svoje vnose po potrebi uredite, dopolnite in mi storjeno potrdite na mejl. Tisti, ki ne vpisujete vzponov v spletno knjigo, jih OBVEZNO vpišite v tole excelovo tabelo in jo pošljite po elektronski pošti na naslov peter@pak.si.
Dva ferajna nazaj sva ob pirčku razmišljala kako bi bilo to lepo... S police bi snela smuči in odvihrala tja gor. Nežno bi zarezala prve zavoje, pa čeprav čisto nakratko. Tisti od zgoraj nam je par dni nazaj namenil skromno pošiljko snega. Dovolj, da je en sms pognal dva naivneža v breg. Na Pokljuki so že pripravljali za tekmo in naju s precej čudnimi pogledi spremljali, ko sva polno otovorjena zapuščala parkirišče. Smuka; zgoraj trdo, vmes odlično, nižje pa kloža, še nižje borovci. Če štejem vse skupaj sva "odsmučala" cca 400m. Super dan za pokušino. Pravo zimo še čakamo.
V soboto, 10.11.2018, smo se ob 9:00 uri zbrali plezalci-delavci in ljubitelji Armeškega - vse v eni osebi. Poklicala nas je jesenska delovna akcija.
Zbrali smo se: Nejc P., Nejc T., Pero in Andraž, Sandra, Igor, Cerko, Arno, Mato, Bine in Bojan. Martina, Lena in Gorazd so opoldne poskrbeli, za da so imeli delo tudi naši zobje, in sicer z dobrotami iz kmetije Lapuh. S Perotom sva sva se lotila "sanacije" J strani stene, ostali pa so se posvetili utrjevanju poti in mize. Poti so postale bolj urejene, plezališče je bilo deležno nekaj posega z lepilom skoraj v vsaki meri in je ostalo zaprto za plezanje do četrtka 15.11.2018. Če malo bolj detajlno omenim ta del:
- Zalepili smo majave zadeve v smereh: Steber (velika luska), Spomini (začetni "boulder" kamen), Brez raza (špičasti kamen pred vrhom) in Odpisani (okrogel kamen na vstopu);
- Mali princ: zamenjali smo vstopni ekspanzijec z lepljencem (nevarni vstop) in dodali 3. lepljenec (na polici), da se zmanjša velik razmik;
- Smotana: zamenjan vstopni ekspanzijec z lepljenim in dodana še dva nad polico;
- Gargamel: dodana dva nova lepljenca. Pero je kasneje odstranil tri, ki so bili za to predvideni;
- Solo: prestavili smo lepljenec, ki sledi novemu ekspanzijskemu v srednjem delu smeri. Stari lepljenec je odstranjen;
- Za atija: kočljivi previs smo opremili z dodatnim lepljencem, da lahko vpenjamo prej oz. skrajšamo padce na polico. Stari lepljenec smo prestavili više. Torej, dva nova, 1 odstranjen;
- v 4. smeri iz desne (Visoki C) smo zvrtali luknjo za lepljenec na nevarnem vstopu. Lepljenec še ni dodan;
- Pero je odstranil vse "rjava" (starejša) sidrišča.
Vsem se lepo zahvaljujem za opravljeno delo. Bili smo zelo uspešni in dobro smo izkoristili ta topel dan. Nekaj nas je to še potrdilo na domačiji Dular ob enemu zadnjih pečenj kostanja.
V soboto, 10. novembra 2018, bo, ob sodelovanju vremena, v plezališču Armeško potekala delovna akcija.
Dobimo se ob 9:00. uri na parkirišču pod steno, kjer si bomo razdelili naloge.
Za več info. glede orodja, kdo, kaj in same organizacije, se obrnite na 041 447408 Bojan, 040 508332 Peter, ali 041 489830 Mitja. Predvsem bi bilo v redu, da se pogovorimo kdo bo kaj prinesel, da ne bomo samo izbirali najlepši kramp. Kakšna motorka več pa bo zelo dobrodošla.
Za lakoto in žejo bomo poskrbeli. Po koncu bi imeli tudi KOSTANJEV piknik, če seveda premorete še kaj te jedače. Sicer pa čevapi in podobni derivati. Prostor nam posodi prijazno vele-posestvo Dular.
Med seboj se dogovorite glede prevoza, če ne želite da vsak pride s svojim avtom. V četrtek 8/11 bomo še kakšno rekli na ferajnu.
Ker se bo urejalo smeri in poti na obeh straneh, bo v času delovne akcije plezališčeZAPRTO!
Vabljeni prav vsi, ki mastimo grife v Armeškem, vsak par rokovja je dobrodošel.
Za delovno akcijo si vzemite čas in se je zagotovo udeležite.
19.10.2018 |
Peter Sotelšek,
24.10.2018,
4 fotk |
Splošno |
Poročila
Plan A. Lanska zaobljuba, da nas Matej pelje v Makedonijo, Kanjon Matka se ni izšla. Peter je že spomladi vabil v Bosno in tamkajšnje stene. Ne predaleč za nas leži prečudovit kanjon med Banja Luko in Jajcem - Kanjon Tijesno. In nastal je plan B. V skrajnem primeru bi se zadovoljili tudi s planom C - Paklenica.
V petek, 19.10.2018 smo ob 16.00 uri štartali izpred Müllerja. Devet navdušenih dedcev. Ravnoprav da smo napolnili kombi, ki nam ga je posodila Športna zveza Krško. Po petih urah mukotrpne vožnje smo le prispeli na željeno lokacijo. Naš novi dom...kamp Vrbas.
Dobrodošlica gazde in njegovega kosmatega prijatelja Načota je nakazovala na lep spoznaven večer. V njuni kučici je prijetno dišalo po praženi čebuli (kuhala se je čorba za naslednji dan), v peči je nežno presketalo, domača rakija je pobožala moška telesca... Prebudili smo se v megleno jutro. Po zajtrku smo se razdelili v dve navezi. Boštjan, Igor in Grega so se po priporočilu lokalnega mojstra s kolesi odpravili na turo. Plezali smo smer Pinocchio, 5c, 170m in Knackwurst, 6a+, 120m. Po prijetni pleži, smo si zvečer dodobra ogledali še Banja Luko. Naslednji dan po obilnem zajtrku (z Igorjem sva spekla 30 jajc, pa še odojka je ostalo od prejšnjega dne) smo se odpravili vsi skupaj v plezališče Kameni most. Dan se je hitro prevesil v popoldne in razmišljati smo začeli o povratku proti domu. V Krško smo se vrnili 21.10.2018, okoli 22.00 ure.
Letošnji moški odmik je bil uspešen, družaben, plezalen, tudi kolesarsko usmerjen, predvsem pa naporen in odbit. Imeli smo se fino fajn.
Naj povzamem lanske Bojčeve besede: "Hvala vsem za svoj lep prispevek k skupnemu duhovno-plezalnemu mozaiku."
In je za nami 4.ženski vikend, plezalne priprave članic PAK. "Girls rock" smo si rekle kar nekajkrat od petka do nedelje, predvsem pod smermi, v avtu ali ob večerih. Ni kaj, preživele smo čudovite dni. Krasno vreme, ekipa kot se šika, nabita z energijo. Moram rečt, da smo veliko te pustile v skali. Nismo posegale po prehudih težavnostih. Preplezale smo pa vseeno vse, kar smo lahko. In verjemite, do mraka. Med pavzo in malico nam je prste in obolele mišice je zmasiralo morje, prijetnih 20 stopinj v vodi in in omehčalo sonce s 25 stopinjami na plaži.
Voglarjev žar nam je ženskicam že precej domač. Uspelo nam je narediti žerjavico za vseh 7 kg meseka. Mljask šobska solatka in Vegee pohanjčki - fantastični z žara, vprašajte sevničanke. Pijača za obliznit in posladek iz Jercinih rok.
Prelepo vreme nam ni dopuščalo plezanja v notranjosti, smo se kar v Rovinj vrnile. Uživale v plezanju, bogati malici in toplem morčku. Do mraka, smo si rekle. Domov smo se vrnile v zadnjih minutah nedeljskega večera. Skratka, vikend izkoristile maksimalno! Klajmbarke PAKovske: Girls rock! Ali Ruls? Kakorkoli, ob letu obsorej .
AO TAM in AO Kozjak iz Maribora organizirata Zbor alpinistov 2018, ki bo v soboto, 13. oktobra 2018, ob 17. uri pri Ruški koči na Arehu. Lepo vabljeni.
04.10.2018 |
Aleksandra Voglar,
05.10.2018,
9 fotk |
Splošno |
Novice
Društveni ferajn smo v četrtek, 4.10., prestavili v gozdiček preko ceste, ob igrišču pod MCjem. Aktualna je bila peka kostanja, kar na treh gorilcih. Kostanja nam ni zmanjkalo, prav tako ne pijače. Srečali smo se plezalci vseh branž, debate pa ni da ni. Lokacija super, smo se strinjali vsi. Še več takih večerov v prijetni mešani družbi.
04.10.2018 |
Martin Bedrač,
01.10.2018,
3 fotk |
Splošno |
Obvestila
Trgatve so zaključene, mošt že pridno vre, bera kostanja pa je letos zelo dobra.
Zato vabim vse PAKovce v četrtek, 04.10., ob 19. uri, na kostanjev piknik. Tokrat ne bomo v hribih, ampak v gozdičku/na igrišču pod MC Krško. S seboj lahko prinesete merico narezanih kostanjev ali kakšen liter mošta. Tudi kakšno pecivo ne bo odveč. To seveda ni vstopnica za piknik. Dovolj bo, da boš dobre volje in za zabavo.
Aja! Verjamem, da je med člani PAK-a kar nekaj mojstrov peke kostanja. Sedaj se lahko izkažete s svojim znanjem in napravami, ki jih uporabljate. Ostali se toplo oblecite in pridite!
Leto je okoli in moški del se bo zopet duhovno odmaknil.
Vabljeni ste vsi člani kluba, tako alpinistični inštruktorji, alpinisti, pripravniki in tečajniki ter tudi vsi ostali dedci, ki bi se želeli imeti fajn in osvojiti samo kakšen vrh ali kako drugače sproščati adrenalin.
Krško – Banja Luka: 3h, 257 km, cestnina znaša cca 8 €
Banja Luka – kamp Vrbas: 20 min (z avtom)
Kamp: Šotori, kamp kuča (11€/dan po osebi)
V bližini imamo večraztežajne smeri do 250 m in težavnosti med 5b in 8a. Smeri so navrtane in opremljene s sidrišči.
Po zadnjem štetju je smeri okoli 40, v petih sektorjih, danes verjetno še več. V bližini so plezališča: Kameni most, Črna stijena, Suturlja, Kozara, Pecka in še 5 novih. Pecka je oddaljena cca. uro in pol, ampak se bohoti s 120 smermi v 8-ih sektorjih.
Poleg sten je v bližini Vručica, topli izvir na Vrbasu, Etno selo, Rafting,... V primeru slabega vremena lahko plezamo v dvorani kluba Extreme, ki je pobudnik in gonilna sila za razvoj plezanja na tem območju.
Za informacije in prijave se obrnite na Peter Sotelšek, peter@pak.si.
Na deževno in hladno soboto, 22. 9. 2018 se je na Log-Dragomerju odvijalo državno prvanstvo v balvanskem plezanju. Klubske barve je tokrat zastopal Kajetan Voglar in z dvema vrhovoma in šestimi conami osvojil 13. mesto v kategoriji kadetov. Čestitamo!
Pred nami je tradicionalni plezalni ženski vikend plezalk kluba. Neverjetno, kako velik je že seznam članic. Tudi mesta se pridno polnijo. Flisi so v izdelavi. Fotošuting naročen. Plezalni treningi v Armeškem, na stencah potekajo.
Od 12. - 14.10. se bomo družile v vikendici ob morju v Peroju, čez dan plezale v Istrskih plezališčih. Vabljene vse še enkrat.
14.09.2018 |
Peter Sotelšek,
16.09.2018,
1 fotk |
Alpinizem |
Poročila
Po planu dela alpinistične sekcije je bila med 14.09.-16.09.2018 razpisana skupna tura, na kateri bi se povzpeli na štiritisočak. Tik pred odhodom smo se glede na odziv odločili, da obiščemo mogočno pogorje Monte Rose in poizkusimo na Liskamm West, ki meri spodobnih 4479m.
Na poziv smo se odzvali Matej Zorko, Jernej Špiler, Mitja Kolman in Peter Sotelšek. Ker nam je bil klic divjih ledenih vršacev in spokojne tišine tam zgoraj ljubši od trgatve in podobnih tudi prijetnih reči v dolini, smo v soboto ob 1.00 uri krenili iz Krškega in ob 9.00 že bili na izhodišču, v Gressoney la Trinite, v dolini Aoste. Sledil je 6 urni (cca 1900v.m.) vzpon na kočo Rifuggio Quintino Sella, ki leži na višini 3587m, kjer smo imeli rezervirana prenočišča. Vremenska napoved za naslednji dan ni kazala najbolje in za rezervno opcijo smo dodali še bližnji in malce nižji Castor 4228m. Zjutraj, po zajtrku smo se navezali v ledeniški navezi in ob 6.00 uri krenili proti sedlu Felikjoch 4093m. Na vzponu nas je spremljala megla in vse slabša vidljivost, na sedlu pa še vzhodnik in rahlo sneženje. Zahodni vrh Liskamma je bil ta dan težko dosegljiv in zato smo se usmerili proti bližnjemu Castorju. Iz sedla, preko jugovzhodnega vrha Felikhorn 4174m in predvrha smo dosegli najvišjo točko. Sledil je sestop po smeri vzpona, po grebenu in ob 9.30 uri smo bili že nazaj pri koči, ki pa so jo med tem časom za letos zaprli. Vreme se je dokončno skazilo in v dežju smo v slabih štirih urah sestopili nazaj na izhodišče in se odpravili proti domu. Liskamm West - Liskamm Öst pa nam bi bil lahko iztočnica za prihodnje leto? Zakaj pa ne? Slike si lahko ogledate v galeriji.
7. septembra 2018 ob 18. uri vabljeni na odprtje muzejske razstave, ki jo posvečamo najuspešnejšim alpinistkam Planinske zveze Slovenije, članicam prvih ženskih odprav iz osemdesetih, izjemnim ženskim navezam in posameznicam:
Danica Blažina, Ines Božič Skok, Staza Černič, Martina Čufar Potard, Nastja Davidova, Tina Di Batista, Nevenka Dolenc, Betka Galičič, Tanja Grmovšek, Lidija Honzak, Tjaša Jelovčan, Monika Kambič, Vlasta Kunaver, Maja Lobnik, Irena Mrak, Marija Štremfelj, Mojca Švajger, Aleksandra Voglar, Sanja Vranac in Mira Zorič.
Predvidoma 8. in 9. septembra 2018 se bomo podali plezat k našim sosedom.
Na skupno turo ste vabljeni vsi člani kluba, tako alpinistični inštruktorji, alpinisti, pripravniki in tečajniki ter tudi ostali, ki bi se želeli povzpeti na kakšnega od vršacev v okolici. Kdor nima časa oba dneva, se nam lahko priključi tudi samo en dan. S seboj imejte vso potrebno alpinistično opremo in prvo pomoč. Naše izhodišče bo Rabeljsko jezero. Več se dogovorimo na četrtkovem ferajnu. Udeležbo potrdite Petru.
V primeru slabega vremena se tura prestavi za en teden.
Letošnji zimski tabor Komisije za alpinizem Planinske zveze Slovenije za perspektivne alpinistke in alpiniste bo letos izjemoma potekal nekoliko prej, kot je bilo napovedano in sicer od 24. do 30. septembra 2018.
Med dopustom po Turčiji sva z Jernejem v turistični pokrajini Cappadocia začela kratko prikupno hiking turo med izjemnimi znamenitosti. Kljub vročini na 1000 nmv je bilo sprehajanje po poteh Kapadokije čudovito, prehodila sva 30 km. Z javnimi prevozi sva zapustila Goreme in se opravila proti Çukurbağ 1866 nmv, zadnje mestece pred Aladaglar nacionalnem parku. Združila sva vse moči googlovega prevajalnika in si organizirala jeep prevoz do 13 km oddaljenega izhodišča camp Sokulu 1920 nmv. V zgodnjih ura sva začela pot, na sedlu naju je že pričakalo sonce in visoke temperature. Vrh Emler 3723 nmv sva dosegla v 3,5 urah, celotna pot je trajala 6 ur. Pot je bila neizpostavljena in lepa. Po vrnitvi v base camp naju je jeep zapeljal nazaj do prenočišča, kjer sva spala nekaj dni pri lokalcih. Opravila sva skupaj 3606 višincev.
Več slik in dogodivščin predstaviva na ferajnu v Septembru, nekaj slik pa je objavljenih tudi v mini galeriji.
Alpinistični odsek Kranj in Komisija za alpinizem vabita na skupni tabor na Kranjsko kočo na Ledinah. Letošnji že 6. Alpinistični tabor Nejca Zaplotnika bo prav poseben, saj bo skupaj z njim potekal tudi 1. Vseslovenski alpinistični tabor (VSAT). Glavni namen združenega tabora je privabiti plezalce iz cele Slovenije in tako prispevati k boljši povezanosti odsekov in članov. Več na povezavi.
Kot je že v navadi, se vsako leto v zgodnji skalni sezoni trudimo zbrati v čim večjem številu na tako imenovanem obnovitvenem seminarju letne tehnike, katerega namen je - poleg, seveda, obnove znanj - osveščati člane, ki se aktivno udejstvujejo v višjih stenah, o pomenu varnosti in znanja alpinistične vrvne tehnike - manevrov. V kritičnih situacijah se namreč naše polje znanja običajno zelo zoža in takrat zajemamo le iz najbolj utrjenih motoričnih in miselnih vzorcev. To seveda pomeni, da lahko z obnavljanjem in vajo bistveno napredujemo in posledično ob neželenih situacijah (do katerih sicer ne želimo, da pride) ravnamo bolje, hitreje, uspešneje ...
Na pobudo načelnika Petra Sotelška smo se, po neuspešnem sklicu v zgodnjem juniju, končno zbrali na vrhuncu poletja. V soboto, 7. julija, so v domačem Armeškem vadile 4 naveze (Tone-Stanka, Branko-Mateja, Mitja-Bojan in Jernej-Matjaž), delo pa sva nadzorovala Peter in Nejc. V približno 4 urah dela so bili najprej na sporedu vozli, nato pa reševanje zapletene situacije, skozi katero je vsak od naveze ponovil vse zahtevne vrvne manevre: popuščanje obremenjene vrvi, prenos obremenitve, škripčevje, spust do ponesrečenca in z njim naprej, spust s težko poškodovanim soplezalcem ipd.
Odzivi po akciji so bili zelo dobri, spodbudni. Ugotovili smo, da je bilo obnavljanje znanja več kot nujno potrebno in želimo si, da bi se večkrat zbrali v takšnem (ali še večjem številu). Naslednjič verjetno pred zimsko sezono, ko je udeležba navadno množična.
Kajetan Voglar je na zadnji tekmi za državno prvenstvo na Logu dosegel 11. mesto med 18 tekmovalci. Plezal je dobro in dal svoj maksimum. Dosegel je 4 vrhove in 5 bonusov na osmih balvanih. Splezal je vse tehnične balvane, kar ni uspelo vsem finalistom. Glede na zdravje in plezalno formo, je izkupiček zelo dober. Čestitke Kajetanu!
V pomladno šolo športnega plezanja je letos pristopilo šest tečajnikov. Pridno smo obdelovali teme v brestaniški telovadnici, saj smo imeli kar obilico slabega vremena. Vreme je botrovalo manjšemu obisku drugih plezališč. Ogromno časa smo preživeli na Armeškem, kjer smo tudi dodobra naštudirali izpitne manevre. V nedeljo, 17.06., sem nadela očala in nazorno opazovala in spremljala prikazano znanje bodočih mlajših pripravnikov. Po opravljenem praktičnam delu, so vsi na klopicah pod steno odpisali še teoretični del. Ponovno ni nihče razočaral. Nasprotno, koncentracija je bila na višku in v plezališčih bomo po novem srečevali še šest novih plezalcev. Čestitamo!
22.06.2018 |
Aleksandra Voglar,
29.06.2018,
0 fotk |
Splošno |
Poročila
Tradicionalna Paklenica je za nami. Tokrat se je v petih dneh v kanjonu Paklenice v plezanju preizkusilo 35 udeležencev. Večina nas je bivala v kampu POPO, kar nekaj jih je spoznavalo apartmaje na različnih lokacijah. Plezali smo dolge, kratke, športno plezalne, lahke in tudi težje smeri. V stenah smo zmogli težavnosti do 6c+, v plezališču do 7b+. Bili smo tudi pohodniki. Presenetljivo nas je vse dni pri plezanju ovirala mrzla burja in dokaj nizke temperature za ta čas. Hladno morje je odplaknilo bolečine v mišicah in celilo poškodovano kožo na prstih.
Ni pa vse skupaj zmotilo prešerne volje sevniškega in krškega tabora. Malo smo se pomešali, ob "tabornem ognju" in kitari obujali spomine in poročali o dnevnih dogodkih ter pozno, že v jutro, načrtovali naslednji dan.
Navdušeni nad novo bivalno lokacijo tabora, tako odrasli kot otroci, čakamo dneve ob letu obsorej.
16.06.2018 |
Peter Sotelšek,
17.06.2018,
2 fotk |
Alpinizem |
Poročila
V soboto 16.06.2018 ob petih zjutraj smo se naložili v Andrejev jekleni voziček in se napotili proti severnim sosedom. Razdelili smo se v tri naveze in se podali vsak v svojo smer. Matej Zorko in Goran Butkovič sta preplezala smer UFO, 6+, 240m. Arnold Koštomaj je z Mitjo Kolmanom užival v Weg der schönen Männer, 6, 250m, Peter Sotelšek in Andrej Trošt pa sosednjo Rupertina, 7-, 240m.
jutri je v Brežicah (15.00, Mestna hiša) edinstvena priložnost, da pobliže spoznate Romana Beneta in Nives Meroi, zakonca, ki sta stala na vseh 14 8-tisočakih. Več pa v uradnem vabilu ...
Roman Benet je alpinist in himalajec, ki je kljub državljanstvu Italije, Slovenec, zamejski Slovenec. S svojo alpinistično potjo in osebno pojavo je, na svoj zelo pozitiven način zaznamoval slovenski alpinistični prostor. Kot alpinist in himalajec ima posebno mesto v alpinistični in širši civilni skupnosti. Tako v zamejstvu kot v Sloveniji. Je človek s karizmo in neverjetno osebno življenjsko in alpinistično zgodbo, doseženo himalajsko krono ter nazadnje kot mož in oče.
Rojen je 20. 04. 1962 v Trbižu, kot sin slovenskih staršev, matere Marije Makovec Benet in očeta Jožefa Beneta. Osnovno šolo je obiskoval na Fužinah in v Trbižu. Srednjo strojno tehnično šolo pa v Vidmu. Po končanem šolanju je postal strojni tehnik. Zaposlil se je v Avstriji, kot nadzornik strojev. Tri leta se je ukvarjal z deli na višini. Nato pa se je odločil za podjetništvo. V Trbižu ima trgovino s športno opremo. Na poslovni in gorniško – alpinistični poti mu stoji ob strani žena Nives Meroi s katero je poročen od leta 1989 in sta tudi skupaj osvojila vseh štirinajst (14) osemtisočakov v Himalaji.
Predavanje se izvaja v sklopu srečanja Slovencev iz zamejstva in sveta: Dobrodošli doma 2018, dogodek organizira Urad Vlade republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
V soboto, 9.6. in 10.6.2018, se je v Šmartnem pri Litiji odvijala druga tekma državnega prvenstva v športnem plezanju. Tokrat smo imeli 2 predstavnika. V soboto je plezal Kajetan Voglar, v nedeljo pa Eva Košenina.
Pri kadetih je Kajetan za las zgrešil finale, za uvrstitev med najboljših 7 mu je zmanjkal le +, tekmovanje je tako končal na 12. mestu.
Pri mlajših deklicah se je Eva spopadala s smermi dolgimi 50 gibov. V prvi ji je zmanjkalo samo 10 gibov za vrh. V drugi, malo težji smeri, pa se je v spodnjem delu malo zaplezala in koncu je osvojila 22. mesto.
V plezališču Armeško smo na severni strani pred kratkim opremili tri nove smeri, še v treh pa smo zamenjali stara sidrišča in svedre (rdeča barva). Smeri so že preplezane in odprte za plezanje. Ocene so predlagane in čakajo na vašo potrditev. Želimo, da se ocene smeri realno oblikujejo, zato vas prosim, da mi vaše predloge ocen sporočite na peter@pak.si. Smeri si sledijo po naslednjem vrstnem redu, od spodaj navzgor (severna stran):
Krško – Banja Luka: 3h, 257 km, cestnina znaša cca 8 €
Banja Luka – kamp Vrbas: 20 min (z avtom)
Kamp: Šotori, velika kamp kuča (11€/dan po osebi)
V bližini imamo večraztežajne smeri do 250 m in težavnosti med 5b in 8a. Smeri so navrtane in opremljene s sidrišči.
Po zadnjem štetju je smeri okoli 40, v petih sektorjih, danes verjetno še več. V bližini so plezališča: Kameni most, Črna stijena, Suturlja, Kozara, Pecka in še 5 novih. Pecka je oddaljena cca. uro in pol, ampak se bohoti s 120 smermi v 8-ih sektorjih.
Poleg sten je v bližini Vručica, topli izvir na Vrbasu, Etno selo, Rafting,... V primeru slabega vremena lahko plezamo v dvorani kluba Extreme, ki je pobudnik in gonilna sila za razvoj plezanja na tem območju.
Za informacije in prijave se obrnite na Peter Sotelšek, peter@pak.si.
Pred nami je Paklenica 2018. Plezali in družili se bomo od 22.6.-26.6. Število udeležencev je neomejeno. Dobra družba in vodene ture, usmerjanje in pomoč pri odločitvah. Vabljeni alpinisti in športni plezalci. Smeri je dovolj, da si vsakdo zadovolji plezalne, pohodne in tudi kolesarske potrebe. Tudi morje bo že precej razgreto.
Tokrat se bomo nastanili v kampu POPO. Preverjeno. Senca zagotovljena, kuhinja - 4xplin in hladilnika tudi. Skupni prostor pod streho in na prostem. Dostop do Parka blizu. Do morja, trgovine, barčka, sprehod 5 min. Cene zelo ugodne. Iz prve roke:
Cijena autocampa je po osobi 45 kn tj. 6 eura
Cijene apartmana su:
2 osobe - 35 eura
3 osobe - 45 eura
4 osobe - 50 eura
U sve cijene je ukljucena boravisna taksa i wifi je dostupan u apartmanima i kampu.
Zaradi lažje organizacije in rezervacije kampa, da bo za vse in za vas poskrbljeno, mi prosim čimprej javite vašo prisotnost. Ne dvomim v veliko udeležbo. Še vedno smo se imeli super. (sandra@pak.si in 031623167)
V petek, 01.06., od 19.-21.00 ure, bo tudi letos, v času brežiškega športnega vikenda, dan odprtih vrat ŠPO Brežice, na veliki plezalni steni v športni dvorani Brežice.
Vabljeni vsi člani, plezalci, tako športni kot alpinisti, tekmovalci, otroci in starši, da se pred poletjem še enkrat podružimo na glavnem "zimskem" trening objektu kluba. Pridružili se nam bodo tudi tečajniki šole športnega plezanja, ki je trenutno v teku in seveda tudi interesenti zunaj kluba. Z veseljem bomo omogočili vsem, da se preizkusijo v plezanju. Nudili bomo informacije glede vadb, šol, taborov, raznih srečanj in tekmovanj, ki se jih klub ali člani udeležujemo ali smo organizatorji.
V soboto, 26.05.2018, smo se ob 8.30 uri zbrali lokalni prijatelji Armeškega in izpeljali delovno akcijo v našem lepem plezališču. Nejc, Goran, Tone, Stanka, Branko, Mateja, Špili, Maja, Mičo, Cerko smo se razdelili v tri skupine. Popravili smo pot, pristrigli rastje, utrdili podeste, odstranili rastje iz stene na južni strani, popravili obešalnik. Na severni stani vrezali udobno dostopno pot, pod prečko naredili klopčico, pobrali smeti. Popisali smo vse smeri v plezališču, prešteli svedre in sidrišča, vključno s tremi novimi smermi, ki so nastale ta dan in še kaj... Izmerili smo tudi dolžino prečke. Mastband se je ustavil na slabih 30m. Hvala vsem prisotnim, res ste se izkazali. Ostale zamisli bodo počakale do novega druženja v plezališču.
Vabljeni na veliki piknik PAK na odlični lokaciji Lovski dom na Trški gori pri Krškemod 18. ure naprej. Vreme smo naročili lepo, žejni nikakor ne bomo, pekli bomo na več žarih, pripravljenih imamo kar nekaj razvedrilnih igric za male in velike, dobro glasbo ... pridite torej čim prej, oblecite se športno in s seboj prinesite še veliko dobre volje.
Imamo kar nekaj razlogov, da se poveselimo:
- zaradi vas dobro izpeljana tekma Vzhodne lige v Brežicah
- kar nekaj rojstnih dni v mesecu maju (bikovski žur)
- ta dan dopoldan DELOVNA AKCIJA na Armeškem (kliči Petra sotelška na 040 508 332 ali piši na peter@pak.si)
- toliko dogodkov je za nami, bogate prvomajske počitnice
Vabljeni prav vsi člani kluba: družine z otroki, samski, parčki, plezalci, alpinisti, tekmovalci...
Da bomo lažje načrtovali količino hrane in pijače, prosim, sporoči svojo udeležbo z SMS na 031 623 167 (Sandra).
In še nekaj utrinkov iz zadnjega takega velikega piknika.
V nedeljo 20. maja, je v Celju na popolnoma novi steni potekal zaključek Vzhodne lige 2018. Stena nas je res vse fascinirala, mladina pa je tudi komaj čakala, da so se podali v lepe smeri.
Celotna sezona je bila zelo barvita, z vzponi in padci. V večini pa so tekmovalci z vsakim nastop dali vse od sebe. Tako je bilo tudi na zadnji tekmi, nekateri so se zelo izkazali, drugim pa je malo spodletelo, a nič za to, vsakomur se kdaj to pripeti.
Kot je v navadi, so zjutraj plezali najmlajši. Vzporedno vse 4 skupine cicibanov in cicibank. Tokrat pri mlajših cicibanih in cicibankah nismo imeli predstavnikov, pri starejših cicibanih in cicibankah pa so plezali: Sven Klenovšek, Eva Sluga in Julija Grašak. Sven je s prvo smerjo opravil dobro, splezal je skoraj do vrha stene! V drugi smeri pa mu je žal zmanjkalo malo moči in je tako nedeljsko tekmo končal na 12. mestu, prav tako pa je dosegel 12. mesto v skupni razvrstitvi Vzhodne lige. Eva Sluga je v svojem statičnem slogu plezala lepo in tekoče, na tekmi je dosegla 17. mesto, skupno pa je zasedla 24. mesto. Julija Grašak je imela v prvi smeri malo smole, se malo zapletla in nastop končala nižje kot bi lahko, v drugi smeri pa je vtis popravila in splezala zelo visoko, do vrha ji je zmanjkalo le nekaj težkih gibov, tako da je na nedeljski tekmi zasedla 23. mesto, v skupni razvrstitvi pa 36. mesto.
Po krajšem premoru se je z malo zamude začelo tekmovanje za starejše. Pri mlajših deklicah so plezale: Liza Rainer, Ela Matkovič in Eva Košenina. Liza svoje nastope stopnjuje iz tekme v tekmo, v zadnji smeri nas je vse presenetila, v svoji kategoriji je v nedeljo zasedla 11., skupno pa 20. mesto. Ela, ki pravi da se poslavlja od tekmovanj (upamo da ne) je na tekmi zasedla 17. mesto, skupno pa je bila mesto za Lizo, se pravi na 21. mestu. Edina ženska predstavnica z licenco v PAK-u Eva Košenina je imela na tekmi malo slabši dan, vseeno je obe smeri splezala zelo visoko, a je bilo v močni konkurenci to dovolj le za 13. mesto, se zgodi. V skupni absolutni razvrstitvi je vseeno končala na dobrem 8. mestu.
Pri mlajših dečkih nas je kot večino časa predstavljal samo Anže Božič, prav tako kot Eva, je imel nekaj smole na ta dan tudi on. Prvo smer je plezal dobro, v drugi pa mu je tehnično zahteven gib delal preglavice in je nastop končal preden se je res utrudil. Na tekmi je zasedel 11. mesto, v skupnem seštevku pa je kljub malo slabšemu zadnjemu rezultatu osvojil odlično 2. mesto, kar je zelo vzpodbudno za nadaljevanje.
Pri starejših deklicah sta plezali Maša Juričan in Latoja Drmaž. Kot Liza, tudi Maša svoje nastope stopnjuje. Njeno hitro in dinamično plezanje ji gre vedno bolje od rok, v težkih smereh se je dobro znašla in zasedla super 4. mesto, skupno razvrstitev pa je končala na 7. mestu. Latoja, pa je imela tokrat malo smole in se je s pasom malo zataknila in je zato drug nastop zaključila nižje kot bi ga sicer. Tekmo je vseeno zaključila na dobrem 8. mestu, skupno pa je zasedla 5. mesto, kar je tudi super dosežek!
Pri kadetih pa je Kajetan Voglar v svojem zadnjem nastopu na Vzhodni ligi plezal z odliko. Kljub malo manjši količini treninga, se je pridružil konkurentom in prvo smer splezal do vrha, v drugi, malo težji pa si je zagotovil 3. mesto na tekmi, prav tako pa si je zagotovil skupno 3. mesto med kadeti!
Ni kaj dodati, rezultati so lepi, nekaj se da pa še vseeno dodati, vsi veselimo naslednje sezone in novih treningov.
V naslednji sezoni pa kot pravijo, novim zmagam naproti!
V soboto 12.5.2018, se je v Škofja Loki odvijala prva letošnja tekma Državnega prvenstva za mlajše in srednje kategorije. Za klubske barve se bodo letos borili trije predstavniki: Eva Košenina, Kajetan Voglar in Aljaž Motoh. Tokrat je PAK zastopala le Eva Košenina, ki bo letos tekmovala v kaktegoriji mlajših deklic. Z malo nervoze je vseeno dobro odplezala obe smeri. Spodnja dela ji nista predstavljala večjih težav. Ko pa se je teren prevesil, je bilo potrebno napeti vse mišice. Eva je dala res vse od sebe. Zmanjkal ji je le gib ali dva v obeh smereh za še bolšji rezultat. Sobotno tekmovanje je zaključila na 24. mestu.
V marcu in aprilu smo za starše otrok, ki obiskujejo plezalne vadbe organizirali tečaj športnega plezanja za starše. Tečaja se je udeležilo devet staršev iz Krškega, Brestanice iz Brežic. Tečaj je bil izveden z namenom, da plezalno kulturo razširimo v posavske družine. Starši so se dobro izkazali in osvojili osnove športnega plezanja. Zaključni izlet v plezališče Armeško nam je popestrila popoldanska ploha, a vseeno smo se dobro naplezali in ponovili naučene manevre. Starše in otroke vabimo, da se nam tudi po končanem tečaju pridružijo na skupnih klubskih izletih in taborih. Eden takšnih bo že junija v Paklenici.
V soboto, 12. maja je v Kotečniku Aljažu Motohu uspelo preplezati smer Tamavček z oceno 8b. Aljaž je s tem vrhunskim vzponom prebil magično mejo desete težavnostne stopnje, za kar mu iskreno čestitamo! Bravo Aljaž!
V soboto, 26. maja 2018, bo v plezališču Armeško potekala delovna akcija.
Dobimo se ob 8. uri na parkirišču pod steno, kjer si bomo razdelili naloge. S seboj prinesite: kramp, lopato, železne grablje, vijek, macola, rokavice, napravo za pobiranje čikov, smeti… (za več info. glede orodja, kdo kaj in same organizacije, se obrnite na 040508332 Peter, peter@pak.si ali 041 489 830 Mitja), predvsem bi bilo v redu, da se pogovorimo kdo bo kaj prinesel, da ne bomo samo npr. grabili. Kakšna motorka več pa bo zelo dobrodošla. Za lakoto in žejo bomo poskrbeli, popoldne pa se nam baje obeta tudi piknik.
Med seboj se dogovorite glede prevoza, da ne bo prišel vsak s svojim avtom. Ta in naslednji četrtek bomo še kakšno rekli na ferajnu.
Ker se bo urejalo smeri in poti na obeh straneh, bo v času delovne akcije plezališčeZAPRTO!
Torej vabljeni prav vsi, ki mastite grife v Armeškem, veseli bomo vsakega.
Za delovno akcijo si vzemite čas in se je zagotovo udeležite.
Trije mušketirji so odlično otvorili sezono v Kotečniku in v le treh uvodnih urah že dobro potrdili formo, ki so jo pilili tekom zime. Hladnokrvno, osredotočeno, efektivno, eksekucijsko. Česa si še lahko nadejamo v nadaljevanju sezone? Več v zapisu matadorja Aljaža Motoha, ki je s Specialistom za življenje postavil tudi svoj PB (prav tako je svoj PB v Gollumu odplezal Rok Molan).
Bila je sobota, ko smo se zbrali pri gostilni Pečnik, da gremo na vroč spomladanski dan mal poplezat. Organizirali smo se v dve ekipi, ena za v Kotečnik, druga pa za Kamnik. Člani ekipe za Kotečnik smo se peljali z Gregorjem, ki nas je po Ambroževem predlogu, da prišparamo čas vožnje, spustil iz avta na parkingu za sektor Pisani svet. Ker smo imeli namen iti v sektor Oboki nas je čakala zelo dolga pot. Hodili smo skoraj eno uro in ko smo končno prišli do želenega sektorja je bila ura že pet popoldne, kar je pomenilo, da imamo največ tri ure časa, da nekaj splezamo. Za ogrevanje smo se podali v smer Kamena doba 6c+. Ko smo jo vsi preplezali, si je vsak od nas poiskal nekaj težjega, kar nam bo kot projekt dneva. Rok je našel smer Gollum 7c, Kajetan Reprterja Milana 7b+/c, jaz sem si izbral Specialista za življenje 8a+. Kot prvi sem se sam podal v smer Gollum in jo hitro naštudiral ter jo v naslednjem poskusu preplezal. Rok in Kajetan sta pred projektiranjem v izbranih smereh preplezala še Alka Budalka 6c+, med tem sem pa jaz naredil en poskus v Specialistu za življenje 8a+. Padel sem na detajlu, a sem takoj po padcu nadaljeval in smer preplezal v dveh delih. Na vrhu nisem bil zelo utrujen, zato sem se odločil, da po počitku naredim še en poskus.
Med mojo pavzo se je v Golluma podal Rok. Smeri se je lotil precej drugače kot jaz in jo uspešno preplezal. Gre poudariti, da je to njegova prva preplezana smer te težavnosti. Za njim je Kajetan poskušal preplezati Reporterja. Nekaj oprimkov je bilo mokrih, kar naredi smer precej težjo in hitro se je sprijaznil, da bo za uspešen poskus moral počakala do naslednjega obiska.
Sledil je moj drugi poskus v Specialistu in končno mi je uspelo narediti detajl. Takoj po detajlu je sledil dober počitek, katerega sem potreboval le za to, da se zberem za drugi del smeri. Ko sem se umiril sem nadaljeval in uspešno priplezal do vrha. Tudi zame je ta vzpon pomenil najtežjo preplezano smer do sedaj. Rok in Kajo sta hotela poskusiti še Guernico 8a, a se je že začelo mračiti, zato je bil že čas za odhod.
Za nami je bil uspešen dan, a časa za proslavljanje ni, saj nas čaka še ogromno treninga in truda, da uresničimo svoje cilje za to sezono.
Čas se je prevesil v drugo polovico aprila in pred vrati so prvomajske počitnice, prazniki. Letošnje koledarsko leto nam je zelo naklonjeno, kar se tiče prazničnih dni, saj so vsi prazniki med tednom. Zato je super, če lahko spojite dneve od 27.4. pa vse do 5. oz. 6.5. in tako preživite čudovit prvomajski dopust, dati pa je potrebno le 3 dni dupusta.
Nekaj smernic, smerokazov? Že to soboto odpotujeta na Sardinijo familiji Sotelšek in Butkovič. Kaj naj rečem? Fantastično. Če še koga potegne v te italijanske konce, se sigurno srečate. Čudovite peščene plaže z norimi balvani, granitne in apnenčaste stene - športno plezanje, kolesarjenje, lepi ambijenti...
Italija je letos popularna. V Arco se odpravlja družina Trošt. Načelnik vabi, da se jim pridružite. Debatni večeri, več znanih obrazov v plezališčih, to vse doprinese h kvalitetnejšemu preživljanju časa. Arco je center, kjer se lahko preizkusite v športnem plezanju, v alpinističnih smereh in dolgih športnoplezalnih smereh, hribov je naokoli res veliko in kar visokih, da o kolesarskih poteh ne govorim. Sladoled? Komentar odveč.
Omiš? 20 km južno od Splita, začetek makarske revijere, izliv Cetine v morje, stene nad morjem, kolesarski kotički , Mosor, 1600m nad morjem, malo južneje prekrasno Biokovo... Bedrači zahajamo v te konce že veeeliko prvomajskih praznikov, nikoli dovolj. Pridružite se nam v kampu Lisičina! Mi bomo na prizorišču od 27.4.-5.5. ne glede na vreme, ki je tak vedno OK. Vabljeni. Pokliči, vprašaj.
Letošnjih republiških izpitov za športne plezalce (ŠP1) se je z našega kluba udeležila le ena predstavnica, ki pa nas je več kot dostojno zastopala. Kot je že v stari navadi, iz PAK-a prihajajo dobro zverzirani in pripravljeni kadri in Lina Buršič ni bila prav nič drugačna. Svoje znanje je suvereno predstavila komisiji in si 7. 4. pridobila naziv športne plezalke 1 v sistemu izobraževanja KŠP pri PZS. Lini želimo še veliko uspešno preplezanih smeri in veliko navdiha za delo z mladimi, ki ga pri svojih (prav tako mladih) letih že opravlja.
Za njeno pripravo na izpit sva poskrbela Ambrož Novak in Nejc Pozvek.
V nedeljo 8.4.2018, se je po dolgih letih ponovno odvijala balvanska tekma v okviru Vzhodne lige, tokrat na domačih tleh, v Brežicah. Klubske barve, tokrat v modrem, je na tekmi predstavljalo kar 23 mladih nadebudnežev. Tekmovanje je potekalo po novih pravilih. 6 balvanov, 6 skupin v vsaki kategoriji, ki so bile tokrat združene: dečki in deklice določenih starosti so tekmovali skupaj, nagrade so si seveda razdelili po spolih. Sistem tekmovanja je bil dobro preštudiran in natančno zamišljen, kar je tudi pripomoglo k tekoči tekmi, brez večjih zamud. Navijačev je bilo iz kategorije v kategorijo več in vsaka skupina je bila bolj glasna pri navijanju.
Najmlajšo kategorijo, mlajše cicicbane in cicicbanke so med 56 tekmovalci, zastopali že prekaljene Taja Glavan, Vita Omerzu in Daša Pacek ter prvič na plezalni tekmi višjega ranga Preskar Alja in Odlazek Tobias. Vsi so za svoje borbe s posameznimi detajli smerc, zasluženo okoli vratu prijeli medalje za korenjake!
Ob enajsti uri in trideset minut je bila na sporedu najštevilčnejša kategorija starejših cicibanov in cicibank. Skupaj jih je bilo kar 77 in tudi naš klub je imel tu največ predstavnikov. Nekateri so prvič nastopili na Vzhodni ligi, prav vsi pa so prvič tekmovali na pravi balvanski tekmi. Otroci so bili zadovoljni s svojim plezanjem in potekom tekmovanja. Vsi so štartali istočasno in plezali vzporedno, občasno smo imeli na steni istočasno tudi po 4 predstavnike kluba. Sven Klenovšek, ki so mu balvani že blizu se je trudil in na koncu zasedel 18. mesto. Med cicibani se mu je pridružil Aljaž Čepin, ki je svoj debi končal na 29. mestu. Pri cicibankah so svoje tehnične sposobnosti prikazale 3 predstavnice PAK-a: Špela Vračun, Eva Sluga in Simona Kozole. Špela in Eva sta na koncu tekmovanje ponovno končali ena za drugo, Špela na 29., Eva pa na 30. mestu. Simona je svoj prvi balvanski nastop končala na 36. mestu. ŠPO Brežice so zastopale: Julia Grašak, Laura Volčanjk ter ciciban Lian Žrlič. Domača stena in navijači so bili privilegij, smeri pa ravno ne. Težki gibi so jim povzročali kar nekaj preglavic. Vztrajnost pa je pripeljala Julijo na 28.mesto, Laura, novinka na tekmah sploh, je bila 37. Lian si je priboril 24. mesto.
Po dveh urah in pol neprestanega plezanja so starejši cicibani in cicibanke zaključili s plezanjem. Kaj hitro so bili na steni že mlajši dečki in deklice. Pri dečkih je Anžetu Božiču ponovno uspelo pokazati kaj zmore in je po dobrem plezanju tekmovanje končal na 3. mestu. Prav tako se je zelo izkazala Eva Košenina, ki si je s preplezanim zadnjim balvanom v prvem poizkusu, zagotovila 4. mesto. Le poizkus preveč jo je stal stopničk. Pri mlajših deklicah je plezala tudi Liza Rainer, ki je tekmo zaključila nasmejana in na 12. mestu. Domačina izpod brežiške velikanke, Ela Matkovič in Luka Ogorevc sta zasedla 11. oz. 14. mesto.
Ure so hitro minevale, dan se je prevesil že proti poznemu popoldnevu, na sporedu pa so bili samo še najstarejši. Na steni je bilo že bolj malo oprimkov, tako da so se morali tekmovalci zelo potruditi, če so želeli zadržati zadnji oprimek. Pri starejših deklicah je plezala poskočna Maša Juričan, ki je blestela na prejšnji tekmi, tokrat pa je končala tik za najboljšo peterico in prav tako osvojila dobro 6. mesto. 6. mesto je prav tako osvojila Nuša Krajnc, a ona v kategoriji kadetinj. Pri kadetih je naš AS Kajetan Voglar v enem izmed balvanov presenetil samega sebe in zadržal težak gib in si s tem prislužil stopničke, 3. mesto. Starejši deklici, ki pridno trenirata v Brežicah sta se tudi dobro izkazali. Latoja Drmaž, ki se bori za stopničke v skupni razvrstitvi, je bila v nedeljo 5. Zala Kropivnik, novinka na tekmah sploh, se je okitila z 8. mestom.
Tekma se je s temi nastopi tudi zaključila. Moram reči, da sem bil osebno pozitivno presenečen nad izvedbo tekmovanja, prav tako pa vesel, da so naši tekmovalci plezali kot znajo in dali vse od sebe.
Iskrene čestitke res vsem plezalcem za korajžo in moč. Hvala tudi staršem in družinskim članom za pomoč pri navijanju in spodbujanju.
Skupna tura je potekala v nedeljo, 25.3.2018. Prvotni plan ture je bil Ledinski vrh, vendar smo si premislili in tako osvojili Savinjsko sedlo (2001 nmv).
Udeleženci: 4 x pešaki: Jernej Špiler, Romana Tomšič, Tanja Tušek Sotelšek, Maja Stopar
3 x turni smučarji: Arnold Koštomaj, Mitja Kolman, Simon Poznič
Namesto planirane ture v Chamonix smo jo zaradi pomanjkanja časa mahnili okoli 6 ure zjutraj izpred Boštanjskega merkatorja in se spotoma ustavili na kavi. V Logarski smo zaradi prevelike gneče na parkirišču odkopavali sneg, da smo uspešno parkirali konjičke. Razmere do Okrešlja so bile vredu, kasneje se je nam pešakom ugrezal sneg. Zaradi zelo goste megle je bila vidljivost zelo slaba, slišati je bilo samo ogromno plazov iz sosednjih žlebov. Vzpon do sedla je bil razmeroma hiter, na vrhu nas je pričakal celo sonček. Na vrhu smo se okrepčali in ovekovečili s pravo gasilsko. Spust je bil soliden, sneg se je zaradi toplih temperatur že topil, zato je bilo važno da se spustimo čim hitreje. Kljub strahu, kateri nam je zaradi številnih plazov privrel v kosti smo turo zaključili varno.
Po dolgem času prihaja karavana Vzhodne lige spet v Brežice. 8. aprila bomo PAK-ovci organizirali in izvedli 5. tekmo v letošnji sezoni in to v balvanskem plezanju. Pričakujemo okrog 250 tekmovalcev iz vseh klubov vzhodne Slovenije ter še okrog 500 spremljevalcev in obiskovalcev.
Tekma bo velik dogodek, tako za naš klub, kot za mesto Brežice. Verjamemo, da bomo s tem dogodkom opozorili nase in si še povečali prepoznavnost na področju Posavja in Dolenjske. Vabljeni na tekmo, začnemo 8. aprila, ob 9. uri, v Športni dvorani Brežice.
Več o prvenstvu v športnem plezanju Vzhodna liga si lahko ogledate na spletni strani lige www.climbers.si.
V soboto, 24.3.2018, se je ponovno odvijala za nas najbolj oddaljena tekma Vzhodne lige v Radljah ob Dravi. Organizatorji so pripravili super tekmovanje. Smeri, s katerimi so se spopadali tekmovalci, so bile zelo tehnične in zahtevne.
Kot je v navadi, so tekmo začeli najmlajši. Tokrat smo imeli samo eno predstavnico pri mlajših cicibankah, Vito Omerzu. Prvo smer je priplezala skoraj do vrha, zmanjkala sta ji le 2 giba, v drugi pa je prav tako plezala dobro in prišla kar visoko.
Pri starejših cicibanih je plezal Sven Klenovšek, ki pa tokrat žal ni imel dobrega plezalnega dne. Tekmovanje je vseeno končal na dobrem 17. mestu. Pri starejših cicibankah sta plezali Eva Sluga in Špela Vračun. Obe sta plezali dobro, smeri sta končali na najtežjem delu, kjer je tekmo zaključila tudi večina njunih konkurentk. Eva je zasedla 24. mesto, Špela pa 25.
Ko so najmlajši zaključili, so bili tu že starejši. V naši najštevilčnejši kategoriji mlajših deklic, smo imeli tokrat 3 predstavnice. Prva je nastopila Eva Košenina, ki je dobro opravila s prvo smerjo, kjer ji za malo boljši rezultat zmanjkalo le malo mirnosti pri koncu smeri. Na koncu je zasedla 11. mesto. Družbo sta ji v tej kategoriji delali še Ela Matkovič in Liza Rainer. Obe sta dali vse od sebe v prvi zelo zahtevni smeri, žal pa sta jo končali že pri prvem detajlu. Tekmovanje sta zaključili na 18. in 19. mestu. Pri mlajših dečkih so tehnične smeri predstavljale velik problem tudi našemu Sevničanu Anžetu Božiču. V prvi smeri se je zaplezal in zgrešil kombinacijo z rokami, kar ga je stalo višje uvrstitve. Vseeno je dosegel dober rezultat in v svoji kategoriji zasedel 7. mesto.
Pri starejših deklicah sta plezali Latoja Drmaž in Maša Juričan. Maša je že na prejšnji tekmi pokazala da njeno plezanje napreduje, kar je tokrat stopnjevala in v svoji kategoriji zasedla odlično 5. mesto, le mesto za njo, pa je bila Latoja. Z istimi smermi se je spopadla tudi Nuša Krajnc, razlika je bila samo v tem, da je ona tekmovala v kategoriji kadetinj. Plezala je zelo dobro in naredila kar nekaj zelo težkih gibov. Vesela je bila s končno uvrstitvijo, ki je bila super 5. mesto!
Dan je bil dolg, smeri so bile težke. Otroci so dali vse od sebe in dosegli nekaj zelo lepih rezultatov, kar je zelo vzpodbudno pred naslednjo tekmo, ki bo na domačem terenu v Brežicah.
V soboto 17.3.2018 sva z Rokom obiskala naše sosede Hrvate na zadnji tekmi Blok lige, ki se je odvijala v Fothiji. Zaradi različne težavnosti smeri, katere sva do sedaj preplezala, nisva plezala v isti kategoriji. Rok se je boril v kategoriji hobby, sam sem bil v kategoriji pro. Vsak tekmovalec je dobil svoj listek, na katerega je vpisal preplezane balvane in dosežene bonuse. Tako jaz, kot Rok, sva imela cilj preplezati deset označenih balvanov. Kvalifikacije so bile zelo dolge in naporne, časa, da preplezamo čim več balvanov, pa smo imeli kar 3,5h. V prvem delu tekmovanja sva bila zelo uspešna, saj je Rok kot edini v svoji kategoriji uspel preplezati vse balvane (zadnjega je preplezal 5min pred oddajo listkov), sam sem pa preplezal devet balvanov, kar je prav tako zadostovalo za prvo mesto, katero smo si delili 3-je tekmovalci. Prvih 6 tekmovalcev iz kategorij moški hobby in obeh pro kategorij smo napredovali v finale (v kategoriji moški pro 7 finalistov). V finalu smo imeli 3 balvane in za vsakega 4min časa, da ga preplezamo. Med nastopi sotekmovalcev smo čakali v coni, da nismo videli, kako so se drugi lotili problema. Balvani so bili izjemno težki, še posebej zaradi utrujenosti od kvalifikacij. Sam sem imel ogromno težav s prsti, saj sem zaradi številnih poskusov balvanov iz prvega dela tekmovanja popolnoma uničil blazinice (kri je tekla iz kar 6ih prstov). Kljub utrujenosti sva oba uspešno zaključila finalni nastop. Rok je v preplezal 2 finalna balvana, tretjega je pogruntal malo prepozno, kar ga je na koncu stalo zmage, a je vseeno zasedel odlično 2. mesto. Sam sem uspel preplezati le en finalni balvan,kar je zadostovalo za 6. mesto.
Na 25. redni letni skupščini Posavskega alpinističnega kluba smo na ogled postavili že 23. letni bilten, kjer zberemo prispevke posameznikov, ki si vzamejo čas in ustvarijo/podoživijo zgodbe. Žal je, zaradi napake uredništva, letos izpadel prispevek Grege Cerjaka, ki izjemno povzema klubsko dogajanje in klimo v času od prvega biltena do danes - seveda skozi avtorjeve oči. Ker bi bilo škoda čakati na naslednjo pomlad, predvsem pa, ker v tem času računamo na kakšno spremembo, objavljamo prispevek kot ekskluzivno objavo na spletni strani. V osebnem imenu se avtorju opravičujem za napako.
Gregov prispevek spremljajo umetniška dela mladih bratov Zorko, ki prikazujejo njuna doživetja ob vzponu na Triglav. Risbe so, žal, izpadle pri oblikovanju biltena. Mladima avtorjema se opravičujemo.
Prispevek za Bilten ob 25. obletnici kluba (Grega Cerjak)
Moram priznati, da bi raje (ali vsaj lažje) pisal zgodbo o kakšnem podvigu, a pač »nisem šel« in je zato nimam (Razen o vzponu na Grossglockner, ki pa jo je za Bilten »popalil« Miha). A ob klubskem jubileju vendarle ne gre, da ne bi dal od sebe vsaj nekaj stavkov. Zato bom izkoristil to priložnost za krajši premislek o tem, kakšno vlogo je imel in še ima v mojem življenju PAK.
S klubom sem se prvič srečal, če gre zaupati mojemu spominu, nekje v petem ali šestem razredu osnovne šole. Pred tem sem poskusil že s številnimi športi, a me noben ni dokončno pritegnil. Oče me je zato, na predlog njegovega sodelavca in ustanovnega člana PAK Bojana Kurinčiča, pripeljal na krožek v OŠ Brestanica. Prvotna zadržanost, ki spremlja vsak nov začetek, je kmalu izginila v sproščenem in igrivem ozračju, kakršnega drugje nisem začutil. In seveda, tudi samo gibanje v vertikali mi je bilo zelo všeč.
Sprva je to pomenilo nizanje top-rope poskusov čez tri previsne buhtlje na brestaniški steni. Prizadeval sem si, da bi plezal tako kot Mato, Tedi, Drejko, Sandra, Pero … Nekje proti koncu osnovnošolskih let pa se je pričelo bolj sistematično delo na novi brestaniški pridobitvi, bolderci na galeriji športne dvorane. Najprej nas je nekaj bolj zagretih pod svoje okrilje vzel Pero in z nami delil metode treninga, ki jih je tudi sam preizkušal. Kmalu je štafeto od njega prevzel brat Drejko. Njegova močna predanost plezanju je okužila tudi nas in s takšno motivacijo so bili trdi in sistematični treningi pod njegovo taktirko prava zabava. Hitro smo napredovali, počasi se je kaj poznalo še na tekmah, z zamikom pa tudi v skali. Najlepši spomini mojih mladinskih let so vezani na ure, preživete na treningih, zlasti pa na dneve v domačem Armeškem, v Kotečniku in Ospu ter še kje. In na kasete Hiše v Drejkovi in Sandrini katrci. Skoraj ni bilo sončnega vikenda, da se ne bi kam odpeljali.
Prav nobeno pretiravanje ni, če rečem, da je bil PAK moja druga družina, kjer sem se naučil številnih pomembnih življenjskih lekcij in se brusil kot oseba. Najbolj se je družinski značaj življenja malega ferajna izrazil na taborih: v Ospu, Arcu in Paklenici. Česar takrat verjetno nisem niti opazil, ker mi je bilo tako naravno in neprisiljeno, zdaj toliko bolj občudujem in spoštujem: koliko svojega časa in truda so v delo z mladimi vlagali naši »starešine«. Vsi po vrsti bi se lahko klatili po bregih in se brigali samo za svoje osebne plezalske cilje. Nihče jim ne bi mogel ničesar očitati. A vseeno so se brigali tudi za ferajn, za prenos znanja in navdušenja za plezanje na mlade. Očitno je bilo živo zavedanje, da je društvo ali klub pogoj za dolgoročno preživetje neke dejavnosti v danem okolju in da klub deluje na načelu medgeneracijskega prenosa: kar je bilo vloženo v posameznika, naj ta preda po svojih zmožnostih in v luči lastnih izkušenj na mlajše.
Prav ta resnica je razlog, da z določeno mero obžalovanja gledam na prehiter zaključek svoje tedanje plezalske poti. Ko sem v želji po še boljših rezultatih poleg rednih treningov treniral tudi na lastno pest, sem si pridelal poškodbo, ki je zahtevala dolgotrajno rehabilitacijo. A nisem zmogel odločnosti, da bi se z njo potrpežljivo spopadel. Raje sem že pri šestnajstih izbral »študentsko življenje« in ga izživel šele po izteku dejanskega študija. Sem in tja sem tekom let srečal kakšnega PAK-ovca. Namesto prijetnih so mi ta srečanja vzbujala občutke krivde, celo sramu. Nisem izpolnil svojega dela nenapisane pogodbe. Čas, vložen vame, se ni obrestoval. Sem pa prepričan, da me ti občutki ne bi bremenili, če mi plezalska žilica ne bi še vedno skrito trzala.
Ko se je »študentsko življenje« pričelo malo umirjati, sem nekajkrat ponovno poskusil s plezanjem, a brez podporne mreže novega kluba ali plezalske klape me je ponovna pojavitev bolečine v komolcih uspela vsakič »prepričati«, da plezalke spet položim v kot.
Izgledalo je že, da bom ostal Ljubljančan, a sem na koncu vendarle vrnil v Posavje. Kako mi je bilo fajn, ko sem leta 2015, po dolgih letih – jih je bilo res 15? – ponovno prišel na četrkov ferajn in »nikome ništa«. »Bok-Cerko-lejga-ka-pa-ti« in že smo šli dalje z dnevnim redom«. Poleg starih obrazov je bilo tudi kar nekaj povsem novih, a vseeno, kot da se v teh letih ni prav nič spremenilo. Dober občutek! Zdaj v klubskem življenju stojim nekako z eno nogo. Nekaj malega pomagam pri vadbi podmladka, nekaj malega sam poplezujem. Kolikor pač dopuščajo časovne in telesne omejitve. Želje so za kaj več, tako glede samega plezanja, kot glede pomoči pri vzgoji podmladka.
Občasno se sprašujem, kako klub danes, po 25 letih delovanja, opravlja svoje medgeneracijsko poslanstvo navduševanja vedno novih rodov plezalcev za svet vertikale, v primerjavi s časi, ko sem se v PAK-u sam navdušil za plezanje. V tem premisleku nisem prišel kaj dosti dlje od vprašanj. Klub ima danes verjetno največje število članov, kar jih je kdaj imel, dejavni smo v treh občinah, imamo urejena lokalna plezališča. Toliko otrok kot zdaj ni najbrž še nikoli obiskovalo krožkov. Toda, nekje se vseeno zatika. Otroci večinoma že do konca OŠ, najkasneje pa do konca srednje šole počasi izginejo z radarja in prenehajo plezati. Le redke plezanje zares zagrabi in naredijo kvalitetni preboj ali pa vsaj ostanejo aktivni. Je kriva pomanjkljiva infrastruktura? (je bila včasih kaj boljša?) Delo inštruktorjev? Kaj tretjega? Le zelo redki otroci tudi odrastejo v klubske kadre in prenašajo svoje izkušnje na mlajše. Zdi se mi, da se tudi veliko redkeje kot včasih pelje mladino plezat v skalo, četudi se nekateri okoli tega trudijo (zlasti Andrej in Ambrož). Je kriva večja zaskrbljenost staršev za svoje otroke, strah vaditeljev pred pravnimi posledicami v primeru morebitnih nezgod? Se nam ne da? Smo bolj egoistični?
Glavni priliv novih nosilcev klubskega življenja je skozi leta potekal prek tečajev ŠP in AŠ. Vzdušje je prijetno, a pleza se, sploh v hribih, ne prav veliko; gotovo manj kot včasih. Tiste, ki so nazadnje zarisali vsaj nekaj let trajajočo alpinistično pot lahko preštejemo na prste mizarjeve roke. Imamo morda manjšo strast do plezanja? Ali je mogoče življenjski tempo res toliko hitrejši? Morda pa je pač treba vzeti v zakup, da je na začetku vsakega novega ustvarjanja, kamor gotovo sodi tudi zagon klubske dejavnosti, prisoten moment entuziazma, ki z leti pričakovano pojenja. Naj bo to še tako res, si moramo vzeti lekcijo iz svojih začetkov pred 25 leti: zavedanje, da klub ne more živeti sam od sebe, po inerciji. Vsak mora biti pripravljen dati svoj delež, ne samo sprejemati. Neobhoden pa je tudi vsaj kanček pristnega navdušenja nad plezanjem. Tako si bomo tudi lažje odgovorili na zgoraj navržena in še kakšna druga vprašanja, ki se nam bodo zastavila v naslednjih 25 letih PAK-a.
Za vikend, 24. ali 25.marca 2018, organiziramo skupno turo. Namenjena je vsem ljubiteljem snega in ledu, ki imajo opravljeno alpinistično šolo ali so še v procesu šolanja in bo prilagojena smučarjem in pohodnikom.
Na turo se prijavite v četrtek na ferajnu.
V četrtek se bomo odločili in dogovorili kam ga pihnemo. Prilagajali se bomo trenutnim snežnim in vremenskim razmeram. Lavinski trojček je obvezen.
Ta vikend se je ponovno odvijala tekma Vzhodne lige, tokrat v Trbovljah. Naš klub zastopalo malo manj tekmovalcev kot ponavadi, a še vseeno 12.
Kot ponavadi so tekmo otvorili mlajši cicibani in cicibanke ter starejši cicibani in cicibanke. V teh kategorijah smo imeli 6 predstavnikov. Prvi je v kategoriji starejših cicibanov plezal Sven Klenovšek. Prva smer mu je povzročala kar nekaj preglavic, saj ni poznal teh vrst oprimkov in je plezanje v smeri zaključil malo prej, kot bi drugače. Na koncu je zasedel 15. mesto.
Pri mlajših cicibankah pa smo imeli 3 predstavnice, Evo Urbanica, Vito Omerzu in Tajo Glavan. Vse tri so plezale dobro, nastope so končale nasmejane, kar je najpomembnejše! :)
Pri starejših cicibankah sta plezali Julija Grašak in Špela Vračun. Špela je s prvo smerjo opravila z odliko, v drugi smeri pa je iz istih razlogov kot Sven imela nekaj težav. Na koncu je zasedla dobro 22. mesto. Julija pa pridno nabira tekmovalne izkušnje in spoznava nove stene, tekmovanje pa je po nekaj smole, ko je pohodila svedrovec končala na 35. mestu.
Tekmovanje je potekalo hitro in brez zamud. Že so bile na vrsti malo starejše kategorije. V kategoriji mlajših dečkov je naš edini predstavnik Anže Božič plezal hitro in suvereno. Obe smeri je preplezal zelo visoko in na koncu končal tik za stopničkami na 4. mestu.
Pri mlajših deklicah sta plezali Eva Košenina in Liza Rainer. Eva je plezala kot 4., prvo smer je brez težav priplezala do težjega dela, kjer pa ji je po nekaj gibih zmanjkalo malo moči za napredovanje, drugo smer pa je zaključila le nekaj gibov pod vrhom. To ji je na koncu prineslo 6. mesto v absolutni kategoriji. Liza pa je z lepim plezanjem v prvi smeri in nekaj težavami v drugi osvojila 21. mesto.
Pri starejših deklicah je plezala nasmejana Maša Juričan. Obe smeri je plezala super, žal pa je morala prvo smer zaključiti predčasno, ker je nevede stopila na svedrovec in so jo kasneje poklicali s stene. Tekmovanje je vseeno končala na dobrem 8. mestu.
Pri najstarejših, kadetih in kadetinjah smo imeli 2 tekmovalca. Kajetana Voglarja in Nušo Krajnc. Nuša se je dobro spopadla s težkimi smermi in je na koncu zasedla 7. mesto v absolutni kategoriji. Kajetan, ki se v formo vrača po bolezni, pa je zaradi manjše neodločnosti v prvi smeri tokrat ostal brez stopničk a tekmovanje vseeno končal na dobrem 5. mestu v absolutni kategoriji.
V petek, 30.03., bomo pričeli pomladni tečaj športnega plezanja za začetnike. Kot je že v navadi, bo prvo srečanje informativne narave - s pričetkom ob 20. uri, v prostorih kluba v MC Krško. Že teden dni kasneje pa začnemo zares. 10 vikendov nepozabnega druženja in napredovanja v vertikali.
Tečaj bomo izvedli ob prijavi vsaj petih tečajnikov. Vabljeni, da se nam pridružite. Več informacij dobite pri vodji tečaja Sandri Voglar (031 623 167; sandra@pak.si).
Za nami so že trije termini šole za starše. Do srede se je tečaja udeležilo kar 10 staršev. Nad ponujenim in prikazanim so navdušeni. Hkrati so pridni poslušalci. Prikazane manevre in opremo so že dodobra osvojili in pridno vadijo.
V sredo, 21.03., bo zadnji in zaključni termin. Vsi pa se že veselimo tapravega zaključka, toplega pomladnega plezalnega dne v plezališču, družine in inštruktorji skupaj. V plan si zadajmo vikend 14. oz. 15.04. In sončno vreme.
Za starše otrok, ki obiskujejo plezalne vadbe organiziramo tečaj športnega plezanja, ki se začne 9. marca, ob 18h v OŠ Brestanica. Tečaj bo potekal na umetni steni OŠ Brestanica ter na plezalni steni v športni dvorani Brežice. Glavni namen tečaja je vspodbujanje družinskega udejstvovanja otrok in staršev s plezanjem.
Občina Krško, kjer ima uradni sedež in največjo aktivnost tudi Posavski alpinisitčni klub, vsako leto organizira sprejem za najuspešnejše športnike, ki so se izkazali z rezultati, zmagovali na tekmovanjih oziroma dosegli kategorizacijo po merilih Olimpijskega komiteja Slovenije. Med njimi sta tudi naša člana: Aljaž Motoh je predvsem uspešno plezal v skali in dosegel mladinski razred kategorizacije, Nejc Pozvek pa je bil v zadnjih nekaj sezonah preko poletja zelo dejaven v gorah in tako pridobil mednarodni razred.
Prireditev bo v petek, ob 18. uri, v Kulturnem domu Krško, in je odprta za javnost.
v petek, 23. marca, se ob 19. uri, na zdaj že standardnem mestu (MC KK) zberemo na jubiljejnem, 25. rednem letnem zboru članov. Skupščina ima klasičen spored, ki se zaključi z vedno imenitnim predavanjem. Upam, da se vidimo v čim večjem številu.
V četrtek, 22.2.2018 se je v telovadnici OŠ Brestanica odvijalo odprto občinsko prvenstvo v športnem plezanju. Ponovno je na plezalni steni nastopilo rekordno število otrok, kar 46 jih je tekmovalo in nič manjša ni bila številčnost staršev in ostalih navijačev. Po demonstraciji smeri so hkrati plezali trije tekmovalci, organizacija je dobro potekala, vzdušje je bilo pravo in otroci so uživali.
Pri najmlajših je zmago pri cicibankah prevzela Taja Glavan, srebrna je bila Nastja Brce, bron pa je okorg vratu prejela Eva Urbanica. Zlato medaljo je pri cicibanih prejel Bor Klenovšek, drugo mesto si je priplezal Tobias Odlazek, na tretje mesto se je zavihtel Žan Bajc.
V kategoriji mlajših deklic je zmagala Liza Rainer, drugo mesto si je priborila Špela Vračun in tretje mesto si je priplezala Eva Sluga. Pri mlajših dečkih je zmago slavil hitri Sven Klenovšek, srebro je prejel vztrajni Lian Žrlič ter bron je pripadel močnemu Janezu Kodriču.
Pri starejših deklicah je s konkurenco pometla Eva Košenina, tik za njo je bila na drugem mestu Latoja Drmaž, na tretje mesto se je uvrstila Maša Juričan. Številčno najšibkejša je bila tokrat kategorija starejših dečkov, saj je bil Anže Božič že pred nastopom zmagovalec brez konkurence. A vseeno se je boril do zadnjega oprimka.
Svoje plezalne spretnosti so pokazali tudi najmlajši vrtečani, ki so se kot pajki povzpeli pod strop telovadnice. Pohvalo si zasluži tudi naš redni udeleženec krožkov in tekmovanj Tomaž Zupančič, ki je za konec pomahal z vrha stene vsem navzočim.
Čestitamo vsem nastopajočim za udeležbo in odlično plezanje!
Smučarska odprava v Durmitor je bila prava stvar za turnosmučarske navdušence. V štirih smučarskih dneh smo doživeli in občutili durmitorsko pravljico v vsej njeni lepoti. Se naužili snega, vetra, sonca in mraza ter gostoljubja planinske koče Neviđeno. Izpeljali smo nekaj lepih smučarskih tur:
1. dan: Mala greda 1972 m – smuk proti opuščenemu smučišču Bosača
2. dan: Vrh Šljemena 2455 m - smuk po osrednji grapi Jablan bara,Savin Kuk 2313 m – smuk po smeri pristopa
3. dan: Lokvice – Trojni prevoj (2245 m) – poskus pristopa na vrh Bobotovega Kuka (2523 m) iz južne in severozahodne strani (dosežen vršni greben na cca 2470 m) – smuk preko Valovitega dola in Doljne Ališnice do Črnega jezera
Čvorov Bogaz (2152 m) preko Zminjega jezera in planine Poljana – smuk po smeri pristopa
4. dan: Velika kalica - bivak pri ledeniku Debeli namet – vzpon na sedlo Previja (2145m) – smuk po smeri pristopa
Zminje jezero - planina Poljana - Doljna Ališnica - Gornja Ališnica - Planinica (2330 m) - smuk po smeri pristopa
Več o naši praznični uživanciji pa naj povedo fotografije.
Komisija za alpinzem, Komisija za športno plezanje in Komisija za gorske športe pri Planinski zvezi Slovenije so prejšnji teden na slovesni razglasitvi v okviru sejma Natour Alpe-Adria izpostavile najboljše dosežke športnikov na področju alpinizma, športnega plezanja, tekmovalnega turnega smučanja in lednega plezanja. Ob tej priložnosti je nastala tudi brošura, kjer so podrobneje predstavljeni odlični dosežki.
Prav tako je Komisija za alpinizem poskrbela za nekatere nadgradnje v Alpiročniku - torej alpinističnem priročniku, ki je brezplačno dostopen na spletu.
Verjetno ima večina turnosmučarskih odpravarjev prav ta trenutek še veliko dela s pripravami in še grejejo službene sedeže, zato jih odrešim s kratko predstavitvijo, za katero ni bilo časa. Na pobudo črnogorskega kolega Jovana se ekipa zagrizenih smučarjev (po zadnjih informacijah so napolnili kombi in avto, nekaj je tudi "gostujočih" smučarjev in smučark) odpravlja raziskovat zasnežene vrhove Durmitorja. Kot je razvidno iz vremenske napovedi jih čaka pester podaljšani konec tedna. Nevoščljivi kolegi jim seveda želimo, da ne bodo videli ven iz pršiča, čeprav po besedah vodje mini odprave, Igorja Dularja, snega ni nikoli preveč. Pa naj bo tako.
Srečno, smučarji, čim več deviških linij in tudi kakšno fotko za nas.
Prva tekma v težavnosti letošnje Vzhodne lige se je odvijala na snežen dan v Slovenski Bistrici. Kot je že v navadi, je naš klub predstavljalo kar nekaj otrok. Zgodaj zjutraj smo se zbrali v Bistrici, nekateri že pred osmo in neučakano čakali začetek tekme, ki je bil ob 9ih za cicibane in cicibanke.
Najprej so vzporedno plezali mlajši cicibani in cicibanke, prav tako tudi starejši cicibani in cicibanke. Pri najmlajših sta tekmovali Taja Glavan in Vita Omerzu. Vita je tekmovala prvič, tako da je bilo pred začetkom pri njej prisotne nekaj neučakanosti, a kmalu je izginila ko je pričela s svojim prvim tekmovalnim plezalnim nastopom.
Pri starejših cicibanih sta plezala Sven Klenovšek in Lian Žrlič, ki je prav tako kot Vita, plezal prvič in dosegel dobro, 24. mesto. Izkazala sta se oba, Sven predvsem v drugi smeri, ko je plezal zelo tekoče in si priboril končno 8. mesto v svoji kategoriji. Vzporedno s starejšimi cicibani so iste smeri plezale tudi starejše cicibanke. Eva Sluga, ki pleza iz tekme v tekmo bolje, je osvojila 12. mesto. Družbo ji je delala Julija Grašak, ki je z nekaj smole v drugi smeri svoj nastop končala na 31. mestu.
Tekma je potekala zelo tekoče in brez zamud, tako da se je ob enih že pričel drugi del za malo starejše. Pri mlajših deklicah sta plezali Eva Košenina in Ela Matkovič. Kot je v navadi, nas je Eva s svojo nervozo spravila v dobro voljo :), a tokrat jo je potrebno pohvaliti, predvsem v drugi smeri je plezala kot zna in je smer preplezala skoraj v celoti, zmanjkal ji je samo en oprimek. Na koncu je v absolutni kategoriji zasedla odlično 5. mesto. Ela je v isti kategoriji dosegla 20. mesto. Iste smeri je plezal tudi Anže Božič, za kategorijo mlajši dečki. Tudi on dobro napreduje in nabira izkušnje, potrditev pa je doseženo 5. mesto.
Vzporedno so plezali tudi starejši dečki in deklice, ter kadeti in kadetinje. Pri starejših deklicah je plezala Latoja Drmaž. Plezala je zelo dobro in mirno, na koncu je zaradi malo smole v prvi smeri v svoji kategoriji zasedla vseeno odlično 5. mesto. Pri kadetih je naše barve zastopal Kajetan Voglar. Trenutno je v dobri formi, kar tudi dokazuje. Prvo smer je brez večjih težav priplezal do vrha, v drugi pa mu je za to zmanjkal en gib in je tako tekmovanje končal na 3. mestu.
S tem se je zaklučila še ena tekma Vzhodne lige. Otroci so plezali super, kar dokazujejo tudi številna 5. mesta. Komaj čakamo naslednjo tekmo, ki bo v marcu.
Ambrož Novak
28.01.2018 |
Peter Sotelšek,
30.01.2018,
7 fotk |
Alpinizem |
Poročila
28.01.2018. Na moj poziv so se odzvali alpinistični tečajniki; Bojan, Matjaž in Leon. Turi so se pridružili še Mitja in Jernej, ter Arno in Andrej na smučeh.
Slednja sta se odpravila proti Begunjščici, mi pa smo okrog 8.00 ure natovorjeni mahnili proti Vrtači. Med potjo smo ugotavljali, kje bi se dalo varno prečiti zasnežena pobočja, spoznavali sosednje vrhove, obdelali tehniko hoje z derezami in cepinom,... Za dlje časa smo se ustavili na Suhem ruševju. Tam smo v sneg zabijali sabljo in sidro, spoznali osnovni položaj pri zaustavljanju zdrsa s cepinom. Natrenirali pa tudi ostale položaje padca. Najbolj zanimiv je bil seveda tisti, z glavo navzdol; na glavo- hrbtno. Trije navdušenci so se po bregu navzdol metali na vse mogoče načine in se varno ustavljali. Ker nam je dobro šlo in je bila ura še dovolj rana, smo zapregli v Osrednjo grapo in po njej dosegli vrh Vrtače. Prijetno toplo sonce, ter ambijent narave sta nas omamljala debelo uro, ko smo ugotovili, da bo počasi treba dol. Sestopili smo po Južni grapi. Tako smo ta dan spoznali razmere severne in južne strani hriba, občutili nevarnost nabiranja coklja. Mimogrede smo se v Koči še okrepčali, ter veseli in zadovoljni zaključili turo v dolini.
Prva tekma letošnje Vzhodne lige se je v nedeljo, 21.1.2018, odvijala v Slovenj Gradcu. Kot lanska, se je tudi letošnja sezona otvorila s hitrostno tekmo. Skupek PAKa in ŠPO Brežice je ponovno zastopala številčna 14članska ekipa. Vrhunca dneva sta bili zmagi Anžeta in Latoje.
Na pot smo se podali še pred svitom. Najmlajši so svoje plezanje pričeli ob 9ih. Naše barve so v kategoriji mlajših cicibank prvič zastopale Eva Urbanica in Daša Pacek, prav tako je v tej kategoriji plezala že izkušena Taja Glavan. Debitiral je tudi naš mlajši ciciban, Manuel Špeljak. Čestitke za pogum in prikazano plezanje!
Takoj za njimi so nastopili starejši cicibani in cicibanke. Prvič se je s tekmami Vzhodne lige srečala Julija Grašak, ki je bila sicer hitrejša od sotekmovalke, vendar je bil njen skupek časov prevelik za osmino. V pomoč in podporo so ji bili že malo bolj izkušeni tekmovalci, Špela Vračun, Eva Sluga in Sven Klenovšek. Vsi so plezali dobro in kar hitro. Sven je presenetil in se uvrstil tudi v izločilne boje, kjer je na koncu zasedel 5. mesto (B-licenca.) oz. 10. mesto v absolutni kategoriji.
Na vrsto so prihajali starejši in hitrejši tekmovalci. V kategorijah mlajših deklic in dečkov smo imeli 2 predstavnika: Evo Košenina in Anžeta Božiča. Oba sta po steni kar drvela. Eva je pri izločilnih bojih prišla vse do četrtfinala, kjer je naredila nekaj napak in izločila jo je končna zmagovalka tekme. Na koncu je zasedla 5. mesto. S svojo eksplozivnostjo nas je presenetil Anže in prišel vse do malega finala, kjer je zmagal in si tako v absolutni kategoriji priboril 3. mesto, v kategoriji z b-licenco pa zmago!
Kmalu so sledili tudi že nastopi starejših dečkov in deklic. Klubske barve sta zastopali Maša Juričan in Latoja Drmaž. Obe sta plezali hitro, Latoji pa se je uspelo uvrstiti v izločilne boje, kjer je pridrvela vse do malega finala. Dva majhna zdrsa sta jo pripeljala do 4. mesta v absolutni kategoriji, v kategoriji z b-licenco pa ji je uspelo zmagati!
Tekmovanje se je končalo s kategorijo kadetov in kadetinj. Tu sta tekmovala Nuša Krajnc in Kajetan Voglar. Nuša, ki je pred kratkim začela s treningi v Ljubljani, je zasedla 6. mesto v absolutni kategoriji ter 4. v kategoriji z b-licenco. Kajetan je med kadeti, z malo smole, zasedel končno 3. mesto. Med kadeti so bile zelo majhne razlike, saj so za plezanje smeri potrebovali zgolj okoli 6 sekund.
V sami ligi se bodo do aprila odvile še tri težavnostne, ena balvanska in zadja, ponovno hitrostna tekma.
Za nami je zelo uspešna prva tekma in samo želimo si lahko takšnega nadaljevanja.
Naš matador, prvi med enakimi, dolgoletni predsednik, predvsem pa strasten in predan alpinist, danes veteran, starešina Gorazd Pozvek nas bo v četrtek, 18. 1., na ferajnu počastil z dolgo pripravljanim predavanjem, ki ga je naslovil: Ali ima skala čudežno moč? Razmišljanja o plezanju ... Spoznali bomo plezalno viteštvo in strast plezalcev iz zadnjega desetletja drugega tisočletja našega štetja. Z izjemno predanostjo so se plezalci z jugovzhoda domovine iz čistih začetnikov prelevili v himalajske osvajalce.
Predavanje, ki nezadržno vabi. Upam, da bo ferajnovska soba premajhna za vse nas.
Društvena dejavnost je že sama po sebi načeloma družbeno koristna, včasih pa širjenje plezalne kulture zamenjamo z višinskimi deli in tako pomagamo k boljšem in lepšem domačem in širšem okolju. Pred dobrimi tremi leti smo na pobudo Občine Brežice in brežiških društev, ki skrbijo za kulturno dediščino, na slavnem vodovodnem stolpu razvili plakat s Čubrovo umetnino ob njegovi stoletnici. Ker je stolp sedaj že bistveno starejši, so se mestni veljaki odločili, da ga (za nekaj časa) osvobodijo. Ob 100-letnici smo zahtevno delo opravljali Peter Sotelšek, Jure Tičar in Nejc Pozvek, danes pa sva bila s Petrom sama, saj nisva pričakovala prevelike zahtevnosti. Nisva se sicer uštela, sva pa vseeno močno trpela v silni umazaniji golobjega bivališča, med nešteto mušjimi ličinkami in mušicami, ki so silile vsepovsod ... skratka, nepopisno. Ob pospravljanju vrvi po golobjem stranišču sva se strinjala, da sva za svoje življenje verjetno opravila dovolj podobnih akcij in bova čez 100 let (če bo stolp še stal) z veseljem opazovala mladince, ki bodo opravljali delo namesto naju;)
Fotografije so v pomanjšani resoluciji, slikane sicer s telefonom. Ob povečavi se morda vseeno še vidi, kakšna je bila današnja delovna površina:)
02.01.2018 |
Admin PAK,
02.01.2018,
0 fotk |
Splošno |
Obvestila
Kot vsako leto je tudi letos januar namenjen obnavljanju članstva ali novemu včlanjenvanju v planinsko organizacijo in naše društvo. Zadeve v grobem ostajajo nespremenjene (znižane so nekatere zavarovalne vsote, dodano pa zavarovanje za zlome ipd. ter prehodna oskrba) , podrobnosti pa so vam na voljo na spletni strani PZS. Veseli bomo, če članarino nakažete na TRR kluba in pod "namen plačila" vpišete Ime Priimek - članarina 2018. Če nakazujete za družino se poslužite namena družina Priimek - članarina 2018. Da bomo lažje vedeli, kdo vse sestavlja vašo družino, sporočite podrobnosti na info@pak.si. Vrednosti nakazila si preračunajte sami - upoštevajte tudi družinske popuste. (Opozoriti velja, da je za tiste, ki se gibljete tudi po tujih gorah, zelo priporočljiva A-članarina (za alpiniste praktično obvezna)).
Dobrodošli so seveda vsi novinci - super bi bilo, da jih obvestite o možnosti včlanitve in jih povabite v našo sredino. Tisti, ki bi se želeli včlaniti samo v naše društvo (in ne v PZS; ali pa ste že člani kakšnega drugega društva ...), lahko na zgoraj opisan način poravnate pridruženo članstvo, ki znaša 10 EUR/osebo. V kolikor eden nakazuje za več članov, naj ne pozabi navesti, za koga je bilo nakazilo izvršeno.
Novi člani (ki še nikoli niste bili del našega kolektiva) morate ob prijavi nujno izpolniti tudi pristopno izjavo in jo skenirano poslati na info@pak.si ali prinesti na četrtkov ferajn. Ob včlanitvi v nov kolektiv dobite tudi novo izkaznico, ki stane 2 EUR.
Znamkice bodo na voljo vsak januarski četrtek na klubu. Oglasite se ponje in se podružite s klubskimi tovariši.
Na Silvestrovo 2017 je na naši stenci v MC KK zaplezalo kar nekaj zagnanih, še bolj pa smo bili veseli odlične silvestrske večerje in zdravice. Bil je to 267. obisk naše stence v lanskem letu. Čestitke gredo predvsem Aljažu, ki je bil v 2017 na stenci prvi in zadnji plezalec, vmes pa je (tako predvidevajo seznami) zabeležil še največ obiskov. Kar se seveda pozna na plezanju, ki se mu prisotni nismo mogli načuditi. Hvala vsem za odlično druženje, dober odziv (tako v plezalnem kot neplezalnem delu) in navdih za sezono 2018.
V petek, 22.12.2017 smo v Brestanici v dobri družbi in vzdušju najmlajših preživeli lep večer. Otroci so uživali v plezanju bolderjev in veselo rajali s sovrstniki. Za nagrado jih je obdaril še Dedek mraz in skupaj smo zaključili letošnji otroški plezalni program. Se vidimo drugo leto. Po otroških nastopih so se na steni pomerili tudi odrasli plezalci in razmigali svoje telo, prebudili duha in skupinsko navijali za najboljše tri finaliste, ki so prikazali pravo atletsko plezanje in atraktivne skoke. Več o plezalnih vragolijah si lahko ogledate v galeriji.
Srečno in aktivno v novo leto vam želi celotna ekipa PAK!
22.12.2017 |
Andrej Trošt,
18.12.2017,
0 fotk |
Splošno |
Obvestila
Veseli december je že v polnem teku in vse bolj se bliža tudi naš tradicionalni plezalni zaključek leta, ki se bo zgodil v petek, 22.12.2017 v Brestanici. Od 16:30 do 19:00 ure bo potekal otroški program ter obisk Dedka mraza, potem bodo steno okupirali odrasli.
Vabljeni v našo sredino, da skupaj zaplezamo v novo leto, ki prihaja!
V letošnji tekmovalni sezoni državnega prvenstva je družbo prekaljenemu Aljažu Motohu delal vse bolj izkušeni Kajetan Voglar in po dolgih letih ženska predstavnica, mlada in nadebudna Eva Košenina. Slednja je nastopila na treh tekmah spomladanske serije državnega prvenstva, Aljaževo sezono je zaznamovala poškodba prsta, zato je izpustil tri tekme, Kajetana pa je večkrat pred nastopom utrudila bolezen. Kljub vsemu so se vsi trije borili po svojih najboljših močeh in si zaslužijo veliko pohvalo.
Evase je prve tekme v DP udeležila v Škofji Loki in si priplezala 18. mesto. Na boulder tekmi na Logu je dosegla 22. mesto ter v težavnostnem plezanju v Šmartnem pri Litiji osvojila 22. mesto. V skupnem seštevku je osvojila 24. mesto v težavnosti in 23. mesto v balvanih, pri tem pa je treba omeniti, da Eva zaradi prisotnosti treme in nervoze ni prikazala svoje prave plezalne forme. Zaradi psiholoških pritiskov, ki so bili prisotni na tekmi, smo se jeseni odločili za krajšo tekmovalno pavzo. Pustimo času čas, priložnosti bo še več kot dovolj. Vsekakor pa je v punci potencial, ki ga bomo razvijali naprej.
Kajetan je nastopil na petih tekmah državnega prvenstva in lepo stopnjeval formo, najbolje se je odrezal na zaključni tekmi v Kranju, kjer je v težavnosti osvojil 7. mesto in v balvanih 10. mesto. V skupnem seštevku si je v težavnosti priplezal 13. mesto, v balvanih pa 12. mesto v kategoriji kadetov.
Aljaž je v spomladanskem delu tekmovalne sezone nanizal dve lepi uvrstiti, na boulder tekmi v Logu je bil pri mladincih 5. v težavnosti v Šmartnem pri Litiji pa 4. Jeseni ga je poškodba prsta prisilila v počitek in zato je izpustil tri tekme. Udeležil se je zaključne tekme v Kranju in si na balvanih priplezal 6. mesto v kategoriji mladincev (17. mesto pri članih), v težavnosti ni nastopil. Končni izkupiček sezone mu je prinesel skupno 6. mesto tako v težavnosti kot tudi pri balvanih v kategoriji mladincev (pri članih 19. mesto – boulder, 28. mesto – težavnost).
Evi, Kajetanu in Aljažu še enkrat iskreno čestitamo!
Skupna tura je potekala od petka 13.10 do nedelje 15.10
Udeleženci: Matej Zorko, Peter Sotelšek, Andrej Trošt, Simon Poznič, Miha Kozmus, Igor Dular, Jernej Špiler.
Potek:
- Petek: Vožnja do Rande in spanje v kampu Randa.
- Sobota: Pristop do koče Weisshorn hute 2932m. Do koče smo porabili 4 ure hoje. Koča je bila sicer odprta, vendar brez oskrbnika. Ogledamo si še prvi del poti.
- Nedelja: Zgodnje vstajanje in odhod proti vrhu ob 02:00. Do ledenika pot brez posebnosti, na ledeniku se opremimo z derezami. Dalje po nepoznanem terenu, zanašamo se na gps, ki nam nudi veliko pomoč. Nekje ob petih zjutraj pridemo do prve skalne stopnje (običajno III težavnostne stopnje v skali). Ker je še vedno noč se začnemo varovati in iščemo prehode. Zaradi teme in snega je plezanje nekoliko bolj zahtevno in traja dlje kot je to običajno. Ob devetih dosežemo višino 3900 m, greben ki sledi zgleda precej zahteven, ocenimo da bi se morali varovati tudi naprej.
Strinjamo se, da bi vzpon na sam vrh vzel preveč časa in bi težko sledili časovnici, ki smo si jo zadali, saj smo morali še isti dan priti v dolino in nazaj domov. Odločimo se, da obrnemo, vrh pa počaka drugo priložnost.
Kljub nedoseženem cilju, smo vsi zadovoljni z turo, saj smo imeli odlično vreme, nekateri pa so si nabirali dragocene izkušnje na eni izmed najbolj veličastnih gora v Evropi.
10.11.2017 |
Peter Sotelšek,
19.11.2017,
0 fotk |
Splošno |
Poročila
V petek 10/11 se nas je 14 PAK-ovskih decov odpravilo na vsakoletni duhovni odmik. Duhovni guru odprave je bil Peter. Dva kombija sta štartala iz Krškega, na Bosiljevem pobrala še Belokranjsko in Dolenjsko dušo, in se odpeljala v sveti kraj – Paklenico. Vreme ni obetalo mnogo in prav nikogar ni to motilo. Duhovnosti željni smo prispeli v večernih urah in si na hitro postavili tabernaklje. Zaužili smo nekaj malega dobrot vseh barv, oblik in agregatnih stanj, se poparčkali v naveze in se odpravili na, tokrat »duhovni«, počitek.
Sobota je bila plezalno uspešna. Ob 9:00 smo krenili proti Kanjonu. Nekateri so splezali dve smeri, drugi eno. Naveze so uživale v idealnem, nekoliko oblačnem brezvetrju pri prijetnih cca 15 °C. Vse je potekalo gladko. Zadnja naveza je prispela do kombija ob 16:10 in nastala je nova slika za PAK-ov koledar.
Skupaj smo se vsi dobili pri Dinkotu, si ustvarili dobre temelje z dobrotami iz morja. Na te dobre morske temelje smo cel večer gradili duhovnosti polno formacijo. Bila je kitara, bilo je zborovsko in solo petje, bil je kostanj in špehovka. Duh je bil visoko. Če ne gre Mohamed h gori, pride ta k njemu. V tem kontekstu nam je s svojim obiskom moško duhovnost polepšala Eva – Matjaževa sošolka in sodelavka. Vsi se sprašujemo, kako je Adama nekoč-nekdaj prihod Eve izgnal iz raja? Najbolj vztrajni so vztrajali dolgo v noč, večina pa nas je okoli 1ih legla k »duhovnemu« počitku.
Nedeljsko jutro je pričakovano postreglo z zelo slabim vremenskim obetom. Kanjon je bil totalno »zabasan« proti morju pa je bilo nebo prijetnejših barv. Hitro smo se odločili za obisk plezališča Karin. Glede vremena je bila odločitev idealna, glede plezanja pa duhovno prizemljena. Naleteli smo na zelo težke in kratke smeri za svoje ocene ter ostro skalo. Nekaj malega smo splezali, nato pa po dooolgi poti prišli v Gospić na večerjo. Od tam nas je pot vodila samo še domov kamor smo prispeli v doglednih večernih urah.
Duhovni odmik je bil uspešen, imeli smo se fino. Hvala vsem za svoj lep prispevek k skupnemu duhovnemu mozaiku, posebej pa hvala Perotu in Mihiju za kombija in vse varno »preletene« kilometre.
prav lepo vabljeni na podoživetje letošnjega alpskega dopusta, ki sva ga z Martino preživelat v gorah severne Italije. V besedi in sliki se bomo sprehodili od Val Masina do Dolomitov, ki sva jih povezala s plezanjem, kolesarjenjem in hojo, pa seveda tudi uživanjem v čudovitih mondenih krajih.
Dobimo se v četrtek, 16. 11., ob 19. uri. v prostorih kluba.
Se vidimo!
10.11.2017 |
Peter Sotelšek,
06.11.2017,
0 fotk |
Splošno |
Obvestila
Za dekleti se na vikend plezarijo odpravljamo PAKovski fantje. Glede na številne prijave se obeta mini bus. Če pa res potujemo z njim, bo povedal Pero (041-738-694), pri katerem se lahko prijavite vse do četrtkovega ferajna. Paklenica nas pričakuje ta vikend, 10.11. - 12.11.
Program je klasičen - plezanje od jutra do večera, v soboto zvečer tudi z ribo na krožniku in rdečim v kozarčku.
Pohitite s prijavami - kdor ne pride na mini bus, bo moral peš.
S prestavitvijo ure in zgodnjo temo se tudi naša četrtkova srečanja/druženja/dogovarjanja/sestankovanja prestavljajo za uro naprej - tja do skupščine se bomo torej videvali ob 19h.
V soboto smo se v lepem številu že navsezgodaj zbrali v Armeškem. Medtem ko se je na sončni strani tekom dneva zamenjalo nekaj ducatov plezanja željnih (tečajnikov raznih šol, otrok, plezalnih parov iz Slovenije in Hrvaške), kar samo priča o priljubljenosti našega plezališča, smo na zadnji, severni in senčni strani plezališča člani PAK-a urejali/preurejali smeri in podnožje stene. V akciji z naslovom "The north face - Armeško 2017" smo bili pod poveljstvom novopečenega opremljevalca Bojana Zorka razdeljeni v dve delovni enoti, in sicer:
- Vrtalci: Nastale so 3 nove smeri, še 3 so v procesu preopremljanja. Porabili smo 16 svedrovcev. V vseh novih smereh so po štirje, četrta smer še čaka na peti svedrovec. Delo se je predčasno zaključilo zaradi prazne baterije za vrtalko. Skupino so sestavljali opremljevalci Bojan Zorko, Arno Koštomaj, Andrej Trošt in Mitja Kolman.
- Ravnalci: narejenih oz. utrjenih je bilo nekaj 7 ravnih teras za varovanje in podrtih nekaj dreves. Naredili smo tudi poti, ki pa še niso v celoti utrjene. Celotna okolica je sedaj veliko bolj prijazna. Opravljeno je kvalitetno delo. Sodelovali so: Grega Cerjak, Matjaž Kužner, Igor Dular, Boštjan Prosenik, Val Medved, Samo Šmajgl, Nejc Pozvek, podpret nas je prišla tudi Martina Lapuh.
Pohvale gredo vsem udeležencem in podpori. Potrebna pa bo gotovo še kakšna akcija, da se dela v celoti zaključijo. Vabilo bo, seveda tudi javno, objavljeno - vsaka pomoč je dobrodošla;)
Kajetan Voglar je na državnem prvenstvu v Slovenski Bistrici plezal borbeno. Zanesljivo je plezal do napake, ki ga je stala zdrsa. Smeri so bile težke od samega začetka in niso dopuščale nobenih napak. Dosegel je 8. mesto. Čestitamo.
v soboto, 21. oktobra, se bomo z vso vnemo lotili urejanja severne stene Armeškega. Pridne roke in navijači zelo dobrodošli. Zbor je ob 8.30 v gostilni Pečnik (na Gnoju), kjer preverimo opremo in potrebščine ter se odpravimo na delo. Zaželena je najava prisotnosti pri vodji akcije Bojanu Zorku.
Iz Armeškega bomo nadaljevali na Kostanjek, kjer pa ne bomo urejali plezališča, temveč v Cerkotovi gorci spekli kostanj. Tudi če dopoldan ne morete pomagati, ste izjemno dobrodošli na Kostanjku - od 17. ure dalje. Veseli bomo tudi vsakega prispevka v obliki kostanja, za ostalo bomo poskrbeli organizatorji - klubski levi.
Torej, vabljeni, da z nami preživite aktivno soboto.
08.10.2017 |
Andrej Trošt,
09.10.2017,
9 fotk |
Splošno |
Poročila
Med vikendom, 7. in 8. oktobra so v okviru KŠP v Kotečniku potekali zaključni izpiti za opremljevalce smeri. Vsak udeleženec je naredil (opremil) eno smer. Iz našega kluba so se izpita udeležili Mitja Kolman, Bojan Zorko in Andrej Trošt. Končna potrditev o uspešno zaključenem izobraževanju bo podana, ko bodo vsi avtorji smeri poimenovali, predlagali oceno in smer preplezali.
Komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije vsako leto podpre izvedbo t. i. Zbora alpinistov. Slednji je vsako leto v domeni/organizaciji enega izmed slovenskih ferajnov - letos je to AO Jesenice, ki praznuje tudi 70 let obstoja. Ob dobri zabavi in druženju ne gre zapostaviti zanimivih predavanj - letos ga bo imel legendarni Marko Butinar, seveda član prav tako legendarnega jeseniškega ferajna. Na voljo bodo tudi nove majčke KA - izkupiček njihove "prodaje" bo šel v dobrodelne namene.
V ponedeljek, 2. oktobra, ob 18.45, se začne nova sezona poletov na brežiški velikanki. Vabljeni preizkusit formo, opremo in aerodinamične drese, da vidimo, komu dlje nese. Julita vas že nestrpno pričakuje!
* Velja še opomba, da poleti naslednjo sredo, 11. 10., odpadejo (zaradi priprav na sejem POK).
V strogi tajnosti se naše ženičke pripravljajo na svoj vrhunec sezone, ki ga tradicionalno doživljajo v istrstki plezališčih in na Voglarjevem vikendu v Peroju. Fantje jih spodbujamo, da se le čim večkrat odpravijo na pot, hkrati pa ne pozabijo najaviti odhoda;)
V sredo, 27. 9., smo športno plezanje znova približali otrokom na Raki. Kot vsako leto v tednu športa tudi letos nismo izostali s svojimi aktivnostmi, za izvajanje katerih so skrbeli Jerca, Julita in Tomi. Slava in čast jim - vse dopoldne so natikali pasove, vezali osmice, varovali, spodbujali, se igrali ... o čemer zgovorno pričajo čudovite fotografije.
Pravijo, da se na Rako letos še nekajkrat vrnemo. Že v oktobru nas snubijo za naslednje projekte.
V soboto, 23. septembra, smo se plezalci predstavili na Športofešti v Krškem. Osnovnošolci so se v dopoldanskem času lahko preizkusili na plezalnem stolpu (ta se je posebej za to priložnost pripeljal iz Kamnika) in v telovadnici osnovne šole, popoldne pa je naša ekipa poskrbela za zabavo in dobro voljo še pri odraslih plezanja željnih, ki so obiskali množično športno prireditev na trgu Matije Gubca. Sandra, Ambrož, Bini, Rok, Živa, Lina in Martin so ves sobotni delovnik varovali mimoidoče - našteli so jih skoraj 500!
Najem stolpa se je tako izkazal za več kot upravičenega in dobrodošlega. Posebej se za pomoč zahvaljujemo Športni zvezi Krško in Planinski zvezi Slovenije, ki sta naša prizadevanja finančno podprli.
V petek, 22. 9., pričenjamo z drugim letošnjim tečajem športnega plezanja za začetnike. Kot je že v navadi, bo prvo srečanje informativne narave - s pričetkom ob 20. uri, v prostorih kluba v MC Krško. Že teden dni kasneje pa začnemo zares. 10 vikendov nepozabnega druženja in napredovanja v vertikali. Vabljeni, da se nam pridružute. Več informacij dobite pri vodji tečaja Sandri Voglar (031 623 167; sandra@pak.si).
Tudi letos želimo oblikovati PAK koledar 2018 s skupnimi močmi, zato vas prosimo, da vsak pobrska po osebnih arhivih in pošlje največ 10 fotografij (hribi, plezanje, narava, šport ... v poletnih in zimskih razmerah) posnetih v letošnjem letu. Fotografije naj bodo v čimvečji ločljivosti (300 dpi), po daljši stranici vsaj 3500 px. Format koledarja bo nekoliko večji, kot je bil letošnji, zato morajo biti fotografije dovolj velike in ostre. Večina fotografij naj bo vodoravne pozicije, lahko tudi kakšno pokončno. Fotografije naj vsebujejo avtorja in kratek opis.
Vse izbrane fotografije bo pregledala "posebna" komisija in izbrala najboljše ter kvalitetne za koledar.
Rok za poslane fotografije je v nedeljo, 1. okrobra. Fotografije pošljite na andrej@pak.si ali preko wetransferja.
Letošnji odpravarji iz Peruja bodo svoje zgodbe in dogodivščine predstavili v sliki in besedi v petek, 6. oktobra ob 19.uri v MC Krško (dvorana v pritličju). Vljudno vabljeni v čimvečjem številu.
24.08.2017 |
Andrej Trošt,
24.08.2017,
0 fotk |
Splošno |
Obvestila
V petek, 25.08.2017, bomo imeli enkratno priložnost, da si v letnem kinu na gradu Rajhenburg ogledamo igrani gorniški film, stvarjenje naše gore alpinista in "mladega" režiserja Gregorja Kresala. Film je rezultat Gregorjevega magistrskega projekta na filmski akademiji slovitega holivudskega režiserja Davida Lyncha. Psihološka drama nas bo odpeljala v Pakistan, kjer slovenski alpinisti osvajajo eno najlepših gora na svetu, Muztagh Tower, 7273m. Zgodba s tragičnm koncem. Film Osem krogov in pol bo tako na ogled v atriju gradu ob 21 uri (romanska dvorana v primeru slabega vremena). Priložnost bo posebna tudi zato, ker bo projekciji sledil še ogled kratkega dokumentarnega filma "Iz zakulisja" ter pogovor z režiserjem Gregorjem Kresalom.
Vsi dosedanji filmi Gregorja Kresala so bili nagrajeni na mednarodnih filmskih festivalih. Film Sfinga, slovenski igrani dokumentarec, je odnesel celo več kot 20 nagrad po vsem svetu. Grega je zanj napisal scenarij. Večina se nas še predobro spomni projekcije v brežiški kino dvorani. Vrhunsko. Uživali smo tudi v klepetu z Gregorjem po projekciji.
Vabjeni tako v petek, da si film ogledamo skupaj in kasneje še poklepetamo ob rujnem. Seveda na ogled pripeljite svoje najbližje in znance. Ne bo jim/nam žal. Napovednik za film Osem krogov in pol si lahko ogledate na tej povezavi.
01.07.2017 |
Andrej Trošt,
29.07.2017,
0 fotk |
Alpinizem |
Poročila
Med 30.6. in 23.7.2017 je v Peruju potekala alpinistična odprava, ki so se jo udeležili trije člani kluba Peter Sotelšek, Andrej Trošt, Mitja Kolman ter Albin Simonič iz AO-Celje Matica. Prisotni menijo, da je bila odprava uspešna, saj so bili doseženi vsi glavni cilji:
- pristop na Urus 5495 m (Peter Sotelšek, Mitja Kolman), 4.7.2017
- pristop na šestisočak - Tocllaraju 6034 m (Peter Sotelšek, Mitja Kolman), 7.7.2017
- prosto preplezana stena El Sfinge - Original Route 85 (6c+, 750 m) (Andrej Trošt, Albin Simonič), 9.7.2017
- pristop na Pisco 5752 m (Peter Sotelšek, Mitja Kolman), 12.7.2017
- poskus osvojitve šestisočaka - Nevado Copa 6188 m (Peter Sotelšek, Andrej Trošt, Albin Simonič, Mitja Kolman; dosegli višino 6079 m), 17.7.2017
- pristop na Huarapasca 5420 m (Peter Sotelšek, Andrej Trošt), 20.7.2017
Vabljeni k ogledu obsežne Fotogalerije. Odpravarji se za podporo zahvaljujemo podjetju GEN energija.
V nedeljo se nas je nabralo kar nekaj nadebudnih plezalcev, ki smo se kljub vročini podali v skalo. Ko smo prispeli v Park šumo Golubinjak, smo bili vsi pozitivno presenečini. Ko je v Krškem pripekalo vročih 37, je bila v gozdu temperatura okoli 25°C.
Druščino smo sestavljali Laura, Jernej in jaz ter naši trije asi, Aljaž, Kajo in Rok. Razdelili smo se v naveze in začeli s plezanjem. Jaz osebno moram reči, da se tako že dolgo nisem naplezal. Odlični pogoji, super skala, še boljši novi sektorji, skoraj nedotaknjeni, čisti užitek. Nekaj besed pa so napisali tudi naši asi.
Rok je zapisal:
V Nedeljo 23. Julija smo se mladinci Aljaž, Kajetan in jaz, z Ambrožem na čelu napotili proti Hrvaškemu plezališču Golubinjak. Po dveh urah vožnje in kratkemu sprehodu smo bili na cilju. Za kratkim ogrevanjem smo pričeli z plezanjem in sicer v dvojicah Aljaž – Kajetan, Ambrož – Rok. Zaradi pomanjkanja vodnička smo morali kar na ogled oceniti težavnosti smeri. Mlajša dvojica je hitro začela z težjimi smermi, nato pa sta se sprehodila in raziskovala po velikem in razmetanem plezališču. Starejši pa smo se počasi privajali na steno in se vplezavali po lažjih smereh. V sektorjih Zambezi, Conan in Paklena vrata smo si nabrali lepo število smeri. Vreme nam je bilo naklonjeno, zato smo se vsi naplezali. Po dnevu polnem plezanja smo se zmatrani počasi odpravili domov.
Kajo pravi:
V plezelišče smo prišli okoli popoldneva, pojedeli malico in začeli plezati, jaz sem cel dan plezal z Aljažem in sicer sva splezala manj smeri kot ostali ampak sva pa plezala malo težje. Bil sem zadovoljen z uspehom ki sem ga dosegel, preplezal sem par šestk in eno 7a+, glede na to da nisem bil v formi je to bilo super drugače mi je pa bila všeč narava in lokacija plezališča motila me je pa dolga vožnja.
Aljaževi vtisi:
V nedeljo, 23. 7. smo manjša skupina Pakovcev obiskali Hrvaško plezališče Golubinjak. Nahaja se v gozdu in sektorje povezujejo zelo lepo urejene poti. Skala je odlična in med plezanjem smo prav vsi uživali. V navezi sem bil s Kajetanom in oba sva bila kljub ne najboljši formi zadovoljna s preplezanimi smermi, saj je Kajetan preplezal 7a+ v drugem poskusu (lahko bi jo preplezal na flash, če bi poslušal mene), sam pa sem na pogled preplezal 7a+ in na flash 7b. Plezališče je vredno obiska in upam, da se še vrnemo, ko bomo v boljši formi, da se lotimo še najtežje smeri.
Iz Peruja so se včeraj znova oglasili naši fantje. Vsi so srečno prispeli v Huaraz, ki ga jutri tudi zapuščajo. Na zadnjem izletu v gore so poskusili z vzponom na zahteven vrh Copa (6188 m). Ponoči so se na višini pribl. 5300 metrov znašli v zahtevnem labirintu razpok, se iz njega uspešno rešili, nato pa bili prisiljeni zaradi poslabšanja vremena končati svoj vzpon nekje blizu vrha na višini (po GPS) ca. 6080 metrov.
Fantom čestitamo za opravljene vzpone. Vsi so bili prvič na odpravi v tako daljnje gore - domov se gotovo vračajo bogatejši za nepozabne izkušnje in doživetja. Se že veselimo druženja z njimi na ferajnu.
Naši zlati dečki so v minulih dneh/tednih kompletno prenovili osrednji plezalni objekt Posavskega alpinističnega kluba - balvansko steno v MC Krško. Akcijo je vodil Ambrož Novak, ostali pa smo prispevali po najboljših močeh z različnimi zadevami. Pri čiščenju oprimkov so zvesto sodelovali naši najmlajši, pri barvanju predvsem Jernej Kastelic in Albin Pečnik, pri vijačenju oprimkov nazaj na steno pa je levji delež odnesel Rok Molan. Hvala še vsem neimenovanim, ki ste prav tako prispevali k naši lepši bodočnosti. Znova smo pokazali, kaj zmoremo, ko gre zares.
Ob tej priliki se zahvaljujemo našim podpornikom, ki so omogočili nekaj tisoč evrov vrednen projekt, temelječ na ramenih številnih prostovoljcev. Škoda le, da večtedenskega celodnevnega garanja ni prišla pogledat Komisija za šport Občine, ki nas prav tako podpira ...
Peter Sotelšek in Mitja Kolman v Peruju nadaljujeta po zastavljenem planu. Po Urusu in Tocclaraju sta stopila še na 5750 metrov visok, lažje pristopen vrh Pisco, ki ga je v zgodovini že tlačila noga skoraj ducata Posavcev. Po hitrem vzponu in sestopu sta se pridružila Andreju in Binetu v Huarazu, kjer zbirajo moči in ideje za zadnji teden v gorah.
Medtem ko sta Peter in Mitja odrinila na Pisco, sta se v dolino utrujena vrnila Andrej in Bine. Kljub številnim zdravstvenim (prebavnim) težavam, ki so botrovale izčrpanosti, sta uspela strniti vrste in zbrala moči za vzpon preko 750-metrske granitne stene pettisočaka La Esfinge. Steno sta preplezala po klasični smeri. Več informacij še pričakujemo. Gre za lep odpravarski dosežek in novo odlično zgodbo našega alpinizma. Čestitamo!
8. in 9. julija smo se z razširjeno ekipo alpinistične šole mudili v visokogorju Kamniško-Savinjskih Alp. Obiskali smo Korošico, ki na dosegu roke ponuja številne kratke in strme stene, zelo primerne za začetniško alpinistično aktivnost, hkrati pa tudi za kak bolj drzen vzpon. V soboto zjutraj smo s planine Podvežak natovorjeni odkorakali do slabi dve uri oddaljene koče, nato pa začeli z že preverjenim programom. Dopoldne smo družno ubirali stopinje v strmem brezpotju na območju Lukove smeri v SV steni Lučkega Dedca, se z vrha razgledali vse do domačih hribov in sestopili v območju Grape dolgočasja. Spretnost na tovrstnih terenih je ključna za varno udejstvovanje v alpinistiki. Popoldne smo namenili smerem v Dedcu in Vršičih. Naveza M. Zorko - B. Zorko - M. Kužner je splezala Levo smer v Dedcu, naveza Pozvek - Cizerle - Kosem Smer ob votlini v Vršičih, Špiler in Cerjak pa sta neuspešno iskala prehode v območju Večerne smeri. Na sestopu so nas že zmočile prve plohe. Te so dodobra oprale tudi planinski ekipi (Lapuh; Dular - Gričar - Kozmus), ki sta se potepali okoli Ojstrice in Planjave. Za konec dne so Pozvek, Špiler in Cerjak dodali še smer Knez - Planinšek, ki jih ni pustila povsem ravnodušne.
Nočna izmena je bila neizprosna in šele proti jutru smo ob galami sevniško-štajerske štiriperesne deteljice uspeli dobro zatisniti oči. Rano vstajanje zato marsikomu ni bilo po godu. Vseeno so že kmalu po sončnem vzhodu v smer Anžin - Pintar - Pristovšek v severni steni Dedca vstopili M. Zorko, Cizerle in Cerjak, navezi Pozvek - Lapuh - Kosem in Špiler - Kužner pa sta hitro zmogli Lukmanovo smer v desnem delu Vršičev. Za zaključek sta Pozvek in B. Zorko dodala še zahtevno Desno smer v Dedcu, nekateri so se posvetili športnemu plezanju, spet tretji pa v žgočem nedeljskem soncu osvojili Ojstrico (med njimi tudi najmlajša udeleženca iz družine Zorko).
V poznem popoldnevu smo sestopili in se v Lučah še prijetno ohladili ter okrepčali. 3. vikend z alpinistično šolo je poskrbel za doživetja pravih alpskih sten. Vtisi našega tečajnika Bojana Zorka, sicer plezalca s kilometrino v športnih smereh, povedo zelo veliko - pravzaprav vse:
Splezal sem dve smeri v Lučkem dedcu - obe kot drugi. V Levi smeri, ki je bila moja prva "na kline" po skoraj točno dveh letih, sem tudi prvič nasploh plezal v trojčku. Ker se mi zaupanje v štante še osnuje, je bil Matjaž odlična družba za prizemljitev nezaupljivim mislim. Dvakrat nas je tudi zmočil dež, ki pa na srečo ni vplival na voljo ali plezanje. Ravno pravi čas smo izstopili. Matjaž je odločen, močan in zelo talentiran plezalec. Matej pa je karizmatično-brezskrbni vodja, ob katerem se strah sam sebi malo nasmeje.
Drugi dan je bil še lepši. Šnopc v Edvinu in neustavljiva želja po nogometu sta ga na predvečer obdarila z bolečim gležnjem. Tako je bil drugi plezalni dan z Nejcem v smeri Desna. Vera v kline se je že malo povečala in kljub temu, da je težja od Leve smeri, je bila en sam velik užitek. Že dolgo se nisem počutil tako dobro po plezanju.
Glede na moje (relativno obsežne) preplezane metre na svedre smeri vseh višin, mi je izkušnja hribov in plezanje "kot se to počne" nekaj novega, lepega in zanimivega. Resnično vsebuje noto prvinskosti in tudi ščepec adrenalina. Zelo izpolnjujoče!
Čestitamo vsem nadam in se že veselimo naslednjih plezarij.
Znova smo prejeli pošto iz Peruja, kjer gre fantom vse po načrtih. Po nekaj začetnih zdravstvenih težavah, so se zadeve uredile. Po aklimatizaciji sta Peter in Mitja krenila v dolino Ishinke in se povzpela na 5495 metrov visoki Urus, po dnevu počitka pa dostopila do izhodiščnega tabora za Toclaraju. Ob siju lune sta v drugem delu noči opravila večji del vzpona in prišla na vrh 6034 metrov visoke gore malce po sončnem vzhodu. Sledil je zahteven sestop v slabem vremenu s sneženjem in nizkimi temperaturami. Fanta sta se še isti dan srečno vrnila v Huaraz. Čestitamo!
V tem tednu sta pod steno Esfinge odšla Bine in Andrej - držimo pesti. Peter in Mitja se odpravljata naproti še enemu klasičnemu cilju, gori Pisco. Z veseljem pričakujemo nove informacije.
Sinoči so se prvikrat z one strani Luže javili naši odpravarji. Vsi so v dobri kondiciji, nekaj malega težav jih seveda ni zaobšlo. Medtem ko sta Pero in Mičo že v dolini Ishinke in najbrž že na njunem prvem pettisočaku Urusu, se Andrej in Bine vplezavata v okolici Huaraza. Utrinki z njihovih poročil pa so sledeči:
Peter: Včeraj šli pod goro Churup do višine 4800m,jezero na 4400m. Danes z Mičotom odrineva proti dolini Ischinka. Rada bi se povzpela na Urus in Tocllaraju.
Andrej: Javljamo se iz Huaraza. Prvi dan smo si ogledali mestni vrvež in se za aklimatizacijo povzpeli na 4400 nad prelazom Callan Punta. Drugi dan smo šli pogledat Laguno Churup in še malo naprej do 4800m. Danes pa sta šla Peter in Mičo v Dolino Ischinca in jutri greta na Urus. Midva z Binetom sva plezala v plezaliscu blizu Huaraza. Jutri greva plezat pa na planoto Hatunmachay. Pocutimo se vredu, največ težav sem imel jaz z glavobolom in kratkotrajno vročino. Lep pozdrav vsem v Slovenijo.
Za vikend, 8. in 9. julija, se odpravljamo visoko v nederje Dleskovške planote - na Korošico. Ta ponuja izjemne možnosti plezanja (resnega in športnega, balvaniranja), pohodništva, raziskovanja, jamarstva, sončenja, počivanja v čudoviti naravi, objemu pašnikov ...
Za alpinistično šolo in sodelavce je že rezerviranih 12 ležišč v Kocbekovem domu. Če bi se želel pridružiti še kdo, naj mi čim prej sporoči, da "dorezerviram". V koči je seveda možno tudi jesti in piti, s seboj pa je vseeno dobro imeti tudi kak kos oblačila za visokogorje.
Vljudno vabljeni, nič siljeni. Več nas bo, bolj bo lepo;)
Za začetek šolskih počitnic smo še eni skupini pripravili delavnice športnega plezanja. Na PAK-ovi steni v OŠ Adama Bohoriča Brestanica smo tokrat gostili Oratorij mladih in skavte. Grega Miklič in jaz sva s pomočjo nekdanje plezalke Tjaše pripravila dealvnice športnega plezanja za 25 nadebudnežev in njihovih animatorjev, med katerimi je bila tudi naša Lina. Otroci so pokazali veliko interesa, bilo je celo nekaj krožkarjev in bivših krožkarjev, ki so jih zopet zasrbeli prsti, pritegnili pa smo tudi zanimanje animatorjev, tako da so se v vertikali preizkusili prav vsi. Vročina nam je glede na vreme še prizanesla, razpoloženje v dvorani pa je bilo zelo razigrano in dve urici našega druženja sta zelo hitro minili.
Slikovni dokazi bodo dodani na knadno...
Jernej
23.06.2017 |
Nejc Pozvek,
30.06.2017,
12 fotk |
Splošno |
Poročila
Posavski plezalci smo tudi ob koncu junija 2017 družno in množično, že tradicionalno obiskali hrvaško PAKlenico. 38 udeležencev preko celotnega tedna dni je poskrbelo, da je, predvsem v velikih stenah, odmevalo skoraj izključno posavsko narečje, nemalokrat se je v užitku, veselju in plezalnem zanosu zaslišala tudi slovenska pesem. Večina ekipe je taborila v kampu Marko, kjer smo letos lahko bedeli malce dlje, vseeno pa vsako jutro zarana obiskali kanjon in stene nad njim.
Tabor je bil letos znova namenjen tudi alpinistični šoli - tečajniki so pridno nabirali izkušnje in kilometre ter se navajali na višino ter redko varovanje. Velike stene so privabile tudi izkušenejše naveze, presežkov na ocenjevalni lestvici pa tokrat nismo dosegali. V plezališčih je bila slika podobna: prevladovale so položnejše smeri z dobrimi oprimki, mojstri pa so tu in tam dodali kakšno za dvig povprečja. Vsak dan smo pridno delali gnečo na plaži in okupirali tolmune v kanjonu, kosili in večerjali Dinkove morske specialitete, razdrli kakšno gosodarsko, se zibali v mreži, iskali senco ter pobijali komarje.
Podrobnejše poročilo z vzponi in več fotografijami sledi v prihodnjih dneh, zaenkrat pa le skromen izborček.
Alpinistična šola, ki je z delom pričela pred nekaj tedni, ima za seboj že preko 20 ur prakse. Med Zeleniškimi špicami, ki smo jih obiskali pretekli teden, in PAKlenico, kamor se odpravljamo v tem tednu, je bil čas za vaje v Armeškem. Izdelava sidrišč, zabijanje klinov in nameščanje premičnih varoval so bile glavne teme minulega nedeljskega dopoldneva. 5 fantov in 2 nadzornika smo se odlično ujeli in se dobro pripravili na izzive, ki nas čakajo.
V soboto 17. in nedeljo 18. junija je potekala zadnja tekma spomladansko/poletnega dela državnega prvenstva. V soboto je med mladinci in člani plezal Aljaž Motoh. V močni konkurenci je med člani zasedel 21. mesto, v mladinski konkurenci pa dobro 4.
V nedeljo je nove izkušnje pridobivala Eva Košenina. V dolgih smereh se je dobro znašla, tu in tam se je malo zapletla, ker jo je presenetil kakšen ne poznan oprimek. Po obeh smereh je tekmo končala na 22. mestu.
V soboto, 10. junija, smo se v večernih urah družno (10 članov v dveh avtomobilih) odpravili na pot proti Kamniški Bistrici. Okoli 23. ure smo se na Jermanci, po dogovoru o planu prihodnjega dne, zavlekli v spalke in navili budilke ob 4.30. Nekaj čez 5. uro smo krenili proti repovem kotu in z več postanki, kjer smo obravnavali različne tematike alpinistične šole, po debelih dveh urah priplezali na Staničev vrh - izhodišče naše plezarije čez greben Zeleniških špic. Po krepčilni malici smo sprva v rahlem krču in strahu opazovali prepade, kamor nas je vodila smer, kmalu pa je "naveza" stekla in v dobri uri smo dosegli Debeli špic vrh Nebeške lestve. Od tam smo nadaljevali večinoma po variantah levo od grebena (tako zaobšli tudi Najvišji rob) ter se že pred poldne znašli na Srebrnem sedlu. Fantje in dekle so odlično prestali krstni vzpon, ki so ga v celoti opravili nenavezani. Po vnovični šolski uri z orientacijo in poznavanjem gora smo se družno (sedaj že v sončni pripeki) povzpeli na Planjavo (na vrhu znova postanek s praktično vajo orientiranja), od tam pa nazaj v dolino skozi Repov kot. Seveda v zgodnjepoletni vročini nismo zgrešili slovitih tolmunov, kjer smo ohladili vroče sklepe. Celotna tura nam je na koncu vzela približno 10 ur (ca. 7 ur efektivne hoje in plezanja). Kot se za nas že skoraj spodobi, smo zadevo zaključili na kosilu v Kamniku.
V tem dokaj klasičnem poročilu (z zgolj nekaj oplemenitenja), ki bo v prihodnje v domeni članov alpinistične šole oz. udeležencev tur, je na kratko povzeto dnevno dogajanje, v nadaljevanju pa dodajamo še vtise posameznikov, ki so oddali svoje prispevke. Fotografije so na ogled v galeriji, za kar gre zahvala vsem fotografom in Špiliju za izbor. Zgodbo o turi je ekskluzivno za pak.si prispeval Rok.
OCENA VODJE TURE IN VTISI POSAMEZNIKOV
Nejc Pozvek: Po dolgem času je bilo težko preklopiti iz vloge samostojnega in samosvojega alpinista v inštruktorja alpinistične šole. Kar nekaj skrbi je bilo pred in med turo, pa tudi nekaj komand bi lahko bilo hitrejših in odločnejših. Vseeno sem vesel, da so se začetniki dobro počutili in izkazali. Tura je bila na koncu kar dolga in naporna. Posebna zahvala velja Arnu, Mihiju in Špiliju, ki so z menoj nosili odgovornost izvedbe.
Matjaž Kužner: Na kratko rečeno je blo fajn. Že v avtu smo marsikero rekl pa se nasmejal. Enkrat sem to pot že prehodil, sam v drugih časih, z drugimi ljudmi. Delov poti sem se spomnil, tako, da sem se pri hoji dobro počutil. Super se mi zdijo ti vmesni postanki z mini predavanji, ki dajejo dodatno širino. V skupini je bla dobra energija, ni blo nekih trenj, napetosti. Hoja navzdol je bla mal tečna, sam druge ni, to sodi zraven. Super je da smo vsi srečno prispeli nazaj v dolino, konkreten obrok, pa je bil sam še pika na i.
Gregor Cerjak: Super tura. Kondicijsko naporna - pa tudi za glavo. Čeličenje muda. Tura je bila dober uvod za nadaljnje korake po krušljivem brezpotju in stenah.
Martina Lapuh: Sama nisem članica alpinistične šole in sem bila na njihovi prvi turi kot pridružena članica. Sprva me je malce skrbelo, kako bo vse skupaj potekalo, a so kmalu, predvsem zaradi dobre podpore, začetniški strahovi in pomisleki izzveneli. Na poti proti Kamniški Bistrici smo se ves čas zabavali in zganjali norčije, na turi pa smo morali biti čimbolj mirni, zbrani in osredotočeni na pot. Na postankih smo se naučili tudi orientirati se s pomočjo zemljevida in kompasa. Skratka, super preživeta nedelja in upam, da se bom fantom spet kmalu lahko pridružila na kakšni turi.
Bojan Zorko: Super je bilo! Malo naporno, a to zaradi moje lastne neustrezne priprave - detajli kot so: zokni, hrana, voda, rukzak. Odlična ekipa, sproščeno vzdušje, timski duh. Nikoli se nisem počutil, da bi jaz ali kdo drug, počel nekaj kar bi mi/mu/ji bilo odveč. Na koncu sem bil dodobra skurjen, a sem po kavi in solati v 1h prišel nazaj na zeleno vejo.
Miha Kozmus: Praksa, da se pripelješ že prejšnji dan na izhodišče in prespiš v avtu ali poleg, je super, saj nikomur ni do vstajanja ob 3. uri zjutraj. Prečenje Zeleniških špic je lepa tura, imenitna družba pa poskrbi, da je smeha na kubik. Z Nejcem so ture vedno poučne in tudi tokrat ni bilo drugače. Čeprav sem pozabil pomemben kos opreme, je tura minila brez zapletov. Povzpeli smo se tudi na vrh Planjave in ozrli lep razgled proti severu in v Logarsko dolino. Nova alpinistična šola se je začela v velikem slogu in upam, da se tako tudi nadaljuje.
Ob koncu maja je z alpinističnim predavanjem Nejca Pozveka z delom pričela nova generacija alpinistične šole, ki združuje 6 tečajnikov. Za njimi je že uvodno predavanje o opremi in predavanje o nevarnosti v gorah poleti, prav tako tudi prva vadba v Armeškem, kjer so, glede na relativno izkušenost kandidatov, že spoznavali gibanje naveze in spuste po vrvi (priložene fotografije).
Pred njimi pa je v sončnem vikendu prva tura - v nedeljo, 11. 6., se odpravljajo čez Zeleniške špice.
Ob dnevu državnosti se znova, tradicionalno, tokrat že 7. zapored, odpravljamo v Paklenico, kjer se zbere praktično vsa plezalna druščina Posavja. Vsako leto nas je več, zato zavoljo lažje organizacije (in rezervacije prostora, kamp Marko) prosimo, da svojo udeležbo do 15. 6. sporočite na sandra@pak.si (ali na telefon 031-623-167).
Tabor bo potekal preko vikenda od. 24 - 27. junija, morda z začetkom kak dan prej in podaljškom v nov teden. Kot že večinoma dobro veste, je Paklenica idealen prostor za združevanje različnih aktivnosti: od morja do plezanja, pohodništva, kolesarjenja, lenarjenja ipd., zato ni ovir, da se nam ne pridružite.
V sklop priprav na odpravo Peru 2017 sodi tudi seznanjanje s tamkajšnjimi gorami na podlagi izkušenj predhodnikov. Ker smo bili Posavci v perujskih gorah že na vsaj 5 različnih odpravah (2 od tega sta bili veliki klubski), je izkušenj iz tistih krajev na pretek. Vtise in izkušnje z 2. "vseposavske" odprave bo v mini klubskem predavanju strnil udeleženec in poznavalec tamkašnjih gora Gorazd Pozvek. Vabljeni, da se pridružite obujanju spominov in načrtovanju novih vzponov.
Se vidimo v četrtek, 8. 6., ob 20. uri, na ferajnu!
Sezona umetnih plezalnih sten se počasi zaključuje in tako smo na zadnjih vadbah otrok priredili zamenjavo vlog. Starši so se preizkusili v navpičnicah, kjer sicer vadijo njihovi otroci, slednji pa so se čas izkoristili za sladoled in športne igre na prostem. Najbolj množično so se odzvali Brežičani, ki smo jih pod vročo brežiško velikanko zaradi silne gneče komaj še uspeli obladati;)
Vsem udeležencem krožkov, njihovim staršem in spremljevalcem, prav tako tudi vsem vaditeljem, se najlepše zahvaljujemo za uspešno izpeljano sezono, ko smo se v Brestanici, Brežicah in Sevnici družili v rekordnem številu. Preživite lepo poletje, jeseni pa se znova vidimo pod steno;)
V soboto 3.6 in nedeljo 4.6, je v Logu potekala prva tekma državnega prvenstva v balvanskem plezanju. Naše barve so zastopali trije tekmovalci, v soboto Eva Košenina, v nedeljo pa Aljaž Motoh in Kajetan Voglar.
Eva je na tovrstni tekmi nastopila prvič in je bilo zanjo veliko novega. Tukaj so njeni vtisi s tekme:
Na svoji prvi boulder tekmi sem doživela zelo lepo izkušnjo. Plezala sem po svojih najboljših močeh in ne glede na končni rezultat, dosegla to kar sem si želela. Kar mi ni uspelo, sva z Ambrožem splezala po tekmi skozi pogovor ;-). Sedaj, ko mi je vse skupaj malo bolj jasno, se že veselim naslednje takšne tekme.
Eva
V nedeljo so bile zjutraj na sporedu kvalifikacije članov. Aljaž je prič plezal v članski konkurenci in tako spoznal kako težavni so problemi in kaj mora trenirati, da bodo rezultati boljši. Na koncu je zasedel 18. mesto med člani ter 5. med mladinci.
4.6.2017 sem se udeležil boulder tekme v Log-Dragomeru. Prvič sem tekmoval v najmočnejši jakostni skupini, med člani. V kvalifikacijah smo imeli postavljenih 5 balvanov in za vsakega 5 minut časa, da ga preplezamo. Kljub temu, da sem plezal po najboljših močeh sem uspel preplezati le en balvan in dosegel še 4 bonuse. Konkurenca je zelo bila (pričakovano) močna in za boljši rezultat bo potrebno še veliko trenirati. S svojim nastopom sem bil zadovoljen in komaj čakam na naslednjo tekmo.
Aljaž
V popoldanski vročini je nastopil še Kajetan. Tudi on pridno nabira izkušnje na tovrstnih tekmah, kljub zelo težkim bolderjem je bil pri nekaterih zelo blizu. Tekmo je med kadeti končal na 16. mestu.
V nedeljo 4.6 sem se udeležil svoje prve bolder tekme v sezoni 2017 bil sem navdušen saj so mi bolder tekme tako kot bolderji na splošno pri srcu. Tekma je bila težja kot sem pričakoval, imel sem štartno številko 16 tako da sem imel dovolj časa da sem se ogrel. Na žalost sem imel le 3 bonuse in se tudi uvrstil zelo slabo na predzadnje mesto.
Kot vsako leto smo posavski plezalci na Brežiškem športnem vikendu tudi tokrat odprli svoja vrata. Poleg ustaljene ekipe, ki pleza vedno višje po naši velikanki, smo srečali tudi precej novih, nadebudnih obrazov, ki bodo v bodoče zagotovo še prišli v našo sredino. Vsak je po svoje užival v večeru, v peščici novih smeri, ob dobri glasbi in prigrizkih. Še posebej dih jemajoči pa so bili nastopi naših najboljših plezalcev, ki so se dvignili povsem pod strop dvorane in preizkušali najtežje kombinacije, ki jih premore stena.
Hvala vsem za obisk in se vidimo ponovno prihodnje leto!
30. junija 2017 se štiri članska ekipa odpravlja v Peru, na območje Cordillere Blance. Člani odprave so Peter Sotelšek, Andrej Trošt in Mitja Kolman, vsi člani Posavskega alpinističnega kluba ter Albin Simonič iz AO-Celje Matica. Prvo navezo bosta sestavljala Peter in Mitja, drugo pa Albin in Andrej. Glavni cilj prve naveze je osvojitev dva šesttisočaka, druga naveza pa ima cilj preplezati dve smeri v steni El Sfinge ter osvojiti en šesttisočak. Odprava je vezana na obdobje treh tednov, in sicer od 30.06. do 23.07.2017.
Na prvi junijski vikend se na Logu pri Dragomerju, prizorišču, ki je že gostilo tekme svetovnega pokala, pričenja nova sezona državnega prvenstva v balvanih. Naša ekipa bo tokrat štela 3 tekmovalce. Izkušenima Aljažu Motohu in Kajetanu Voglarju se bo pridružila tudi debitantka Eva Košenina. Na tekmovanju jih bo spremljal trener Ambrož Novak.
V sredo, zadnjega maja 2017, smo v Brežicah priredili plezalno tekmovanje za osnovnošolce, ki obiskujejo naše krožke v Posavju, hkrati pa so se ga (zaradi odprte narave) lahko udeležili tudi ostali mladi, željni vertikalnih izzivov. Organizacija tekmovanja je, tudi zavoljo postavljanja novih smeri in številnih usklajevanj, terjala precej časa in energije, a smo bili ob veselju nadebudnežev na koncu vsi izredno zadovoljni z izvedbo. Na strani organizatorja se nas je zbralo kar 30, otrok je bilo 40, približno toliko tudi staršev. Medtem ko se je intenzivno dogajalo na steni in pod njo (hkrati se je namreč plezalo kar v 6 smereh), so se gledalci lahko okrepčali ob mizi z dobrotami, otroci pa poigrali v otroškem kotičku.
In rezultati? Za nastopajoče zelo pomembni, za nas pa le trenutek v času, ki bo kmalu pozabljen. Največ štejejo navdušenje, želja, dobro počutje, sklepanje prijateljstev, druženje - za to smo se borili! In popolnoma nam je uspelo. Pred mladimi je v življenju še veliko vrhov, zmag in porazov, pred vsemi nami pa, če bomo tako vzorno sodelovali in se razumeli, lepa prihodnost.
Na koncu še zahvala pokrovitelju dogodka - podjetju GEN energija, ter Občini Brežice, Zavodu za šport Brežice in Športni zvezi Brežice, ki so pripomogli k izvedbi čudovite plezalne prireditve. Galerija dogodka je objavljena na naši spletni strani, vsestranski Tomi Naglič pa je ustvaril poleg fotografij tudi izjemen video zapis.
V soboto smo se v malo bolj okrnjenem številu zaradi večih "odprav", trije odpravili v Boulderclub Graz. Pa da ne bom dolgovezil, nekaj stavkov od sodelujočih dveh, Eve in Nuše:
Z Ambrožem in z Nušo smo se v soboto zjutraj odpeljali v plezalni center v Gradec. Ker se približuje moja prva boulder tekma, so bile to moje priprave. Plezali smo celih 6 ur in bilo je kar naporno. V plezalnem centru ni bilo veliko ljudi, zato smo imeli veliko priložnosti za plezanje. Po napornem dnevu smo se odpeljali proti domu, vmes pa pojedli še zasluženo večerjo v Mcdonaldsu. S plezanjem sem bila zelo zadovolnja in komaj čakam na tekmo ;-).
Eva Košenina
V soboto smo jaz, Eva in Ambrož plezali v Gradcu. Tam smo bili kakih 6 ur, ki pa so hitro minile, saj je bilo drugih ljudi malo in smo lahko plezali ves čas. Problemi so bili zanimivi. Če je bil kak težji smo se ga lotili skupaj. Ko so nas roke in prsti že pošteno boleli, smo se odpravili proti domu, na poti pa smo se ustavili še v McDonaldsu. Mislim, da smo dan dobro izkoristili in upam, da še kdaj ponovimo.
Nuša Krajnc
Punci sta se super odrezali in pokazale kar nekaj zanimivih rešitev kako preplezati probleme in tudi meni dali kakšno dobro idejo, da je bilo plezanje lažje.
Tokrat smo do zadnjega kotička napolnili avto in se na lepo, zadnjo majsko soboto odpeljali v Kotečnik. Omejeni s časom smo hitro začeli napadati smeri v sektorju Luska. Kajetan, Aljaž in Rok so obrisali prah iz nekaterih klasik zgodnjih 90ih let in spoznali relativnost ocen. A šlo jim je odlično, nekaj pa so prihranili tudi za prihodnje obiske. Kajetan in Rok sta se nato posvetila pogosteje plezanim smerem in z odliko oddelala Vabečo globino, Bambus in Herkules, Aljaž pa je poleg Veselega kapnika poskušal še v Evropi 92 in se dodobro ogrel za poskus v Črno-belem bluesu, ki pa ga je tudi tokrat izvrgel na zadnjem gibu. Trenerji/spremljevalci smo se zadovoljili s klasikami prvega sektorja do ocene 7b, a bili kar (pre)hitro utrujeni.
Mladincem gredo čestitke za predanost in pozitiven duh, ki ga gojijo. Še nekaj rezerve za plezalni uspeh pa se skriva v njihovi taktiki, osredotočenosti in borbi. Natreniramo do prihodnjič in se veselimo okrepitev v ekipi, ki trkajo na vrata.
Naš mladi up Aljaž Motoh se je udeležil kvalifikacij slavnega dogodka minulega vikenda Triglav the rock Ljubljana. Čeprav ni prišel na Kongresni trg, se je v novem plezalnem centru v Kopru dobro izkazal in predvsem videl, v kakšni formi je pred začetkom DP v balvanih njegova konkurenca. O dogodku pa je zapisal:
V petek, 19. 5. 2017, sem z družino šel v Koper, da se preizkusim na novi boulder steni in se pomerim z ostalimi tekmovalci. Center se je odprl ob 14h in plezalci smo imeli eno uro časa, da se ogrejemo. Ogrevali smo se lahko celotni steni, le oprimkov balvanov, ki so bili pripravljeni za tekmo, nismo smeli prijemati. Ob 15h smo dobili znak, da lahko začnemo s plezanjem. Vsi smo se hitro pognali v steno in poskušali preplezati čim več od skupno 11 balvanov. Imel sem dober občutek, da lahko preplezam veliko balvanov, a sem kmalu ugotovil, da temu ne bo tako. Z dvema balvanoma nisem imel prav nič problemov in sem jih preplezal v prvem poskusu. Z ostalimi smermi pa sem imel precej težav. Po več poskusih mi je le uspelo preplezati še dva balvana in pri enem sem dosegel bonus. Vzdušje je bilo ves čas fantastično. Ko je komu uspelo preplezati katerega izmed najtežjih balvanov, so vsi ploskali. Veliko tekmecev je bilo precej uspešnih in so preplezali 7 balvanov in več. Za preboj v polfinale pa si moral preplezati skoraj vse. Čeprav nisem bil niti blizu nastopu v polfinalu, sem bil vseeno zadovoljen s svojim plezanjem in doživel sem še eno lepo izkušnjo.
Mojstru seveda čestitamo - še na mnogo podobnih izkušenj!
V četrtek, na dan mladosti, bom na ferajnu predstavil lansko sezono, ki je postregla z nekaj čudovitimi avanturami. Da pa ne bodo le lanske zgodbe, bom skušal zadevo aktualizirati v kontekstu priprave na prihahjoče poletje in predati izkušnje, ki bi morda komu pomagali pri njegovem plezalnem udejstvovanju.
Vabljeni torej 25. 5., ob 20. uri, v MC KK. Upam, da se podružimo v čim večjem številu.
Že tradicionalno se posavski plezalci ob koncu sezone na plastiki srečujemo na brežiški velikanki v okviru Brežiškega športnega vikenda 2017. Tudi letos bomo sledili tradiciji in se družili v petek, 2. junija, od 18. ure dalje. Obeta se nekaj novih smeri, novi oprimki, bojda tudi bogate nagrade za tiste, ki bodo zaplezali in pokazali navdušenje, po končanem plezalnem druženju sledi še tisto, ki ga številni obvladajo bolje od plezarije;)
Druženje je hkrati tudi dan odprtih vrat za vse, ki bi radi s plezanjem poskusili; zatorej pozvi in vabilo vsem, ki se še skrivajo in bi želeli odkriti lepote našega športa.
Vabljeni!
14.05.2017 |
Andrej Trošt,
15.05.2017,
9 fotk |
Splošno |
Poročila
V nedeljo, 14.5.2017 so se Mitja Kolman, Luka Jejčič, Bojan Zorko in Andrej Trošt udeležili seminarja za opremljanje smeri v naravnih plezališčih. Izobraževanje je potekalo pod okriljem KŠP, ki so ga vodili trije izkušeni opremljevalci, in sicer Albin Simonič, Vili Guček in Miha Golob. Na seminar se je prijavilo izredno veliko interesentov (30), zato so bili kandidati razdeljeni v tri delovne skupine na prejšnji in minuli vikend.
Zbor je bil ob 8. uri pri Gostilni Matjaž v Tevčah, blizu Laškega, kjer je tudi izhodišče za plezališče Sopota. Sledila je predstavitev teoretičnih vsebin (od osnovne do gradbeno-tehnične opreme in ostalih pripomočkov), etični kodeks, postopki pridobivanja dovoljenj za plezališča, primeri iz prakse, seznanjanje z nalogami in dolžnostmi opremljevalcev itd.
Ob 11. uri so se lotili dela. Vsak je dobil svojo nalogo, in sicer: urejanje poti, žaganje dreves, priprava delovišča, grobo in fino čiščenje skale, preopremljanje starih smeri, vrtanje, pihanje, čiščenje in opremljanje novih smeri. Med delom jim je ponagajala nevihta in močno deževje, ki pa je hitro minilo in zadnji lepljenjci so bili zalepljeni tik pred mrakom.
Po besedah naših udeležencev je bil seminar izredno kvaliteten, poučen in hkrati naporen, saj se je ves dan intenzivno delalo na višini.
Za zaključek seminarja bodo udeleženci v septembru opravili izpit, ki bo v celoti vseboval vse sestavine tečaja, saj bodo opremili vsak svojo smer in jo preplezali ter poimenovali.
V soboto 13.5.2017 je v dvorani Podn v Škofji Loki potekala prva tekma letošnjega državnega prvenstva. Tekmovale so mlajše in srednje kategorije.
Eva Košenina je debitirala na državnem prvenstvu, tekmovala je v kategoriji mlajših deklic. Pred tekmo je bila malo napeta, a je takoj ob vstopu v smer ta napetost izginila in je prvo smer odplezala zelo lepo in efektivno. V drugi smeri ji je trema malo bolj ponagajala, a se je vseeno dobro borila in tekmo končala na 18. mestu. Tekmovalke so v kategoriji mlajših deklic medsebojno zelo konkurenčne tako da je za višje uvrstitve potrebno izpiliti le še nekaj malenkosti.
Še njen kratek vtis iz tekme:
"V soboto 13.5.2017 sem imela v Škofji Loki prvo tekmo državnega prvenstva. Bilo me je zelo strah. Moja pričakovanja so bila nizka. Ko pa sem plezala, sem se počutila zelo dobro. Na koncu sem se uvrstila na 18.mesto. S plezanjem in rezultatom sem zelo zadovoljna ;-)."
Eva Košenina.
Po kratkem premoru se je tekma nadaljevala. Zelo dolgo smo čakali na nastop Kajetana Voglarja, ki je v izolacijski coni prebil kar dobre 3 ure. Kljub dolgemu čakanju se je Kajo dobro spopadel z malo bolj musastimi grifi. Na koncu ga je višje uvrstitve stala ne optimalno postavljena peta. Tekmo je končal na 12. mestu, kar kaže na napredek iz prejšnje sezone in je zelo vzpodbudno za naprej. Svoj prispevek bo dodal v kratkem.
Kajetanov vtis iz tekme:
Prva tekma državnega prvenstva v športnem plezanju je bila 13.5.2017 v Škofji Loki in tako se je začela moja 2. sezona. Bil sem zelo živčen, vesel, prestrašen in še kaj, saj nisem vedel kaj me čaka, ampak potem ko sem nekaj časa čakal v izolacijski coni sem se pomiril. Malo me je motilo čakanje, saj smo zaradi zamude čakali več kot 3h in 30 min. Spoznal sem tudi novo konkurenco, saj sem letos tekmoval kot kadet medtem ko sem lansko leto tekmoval kot starejši deček. Smer je bila težka in zahtevna, zdelo se mi je da bi lahko odplezal bolje ampak zato ker je bila 1. tekma se nisem preveč sekiral, na koncu sem bil 12. kar je v primerjavi z lanskim 18. mestom dosti bolje. Zdaj se pripravljam na naslednjo tekmo, ta pa bo v balvanskem plezanju.
Odprto občinsko prvenstvo osnovnošolcev v plezanju bo tokrat gostila brežiška občina. Po dolgih letih bo velikanka (velika stena) v tamkajšnji športni dvorani znova sprejela mlade posavske plezalce, ki obiskujejo plezalno vadbo v krožkih Posavskega alpinističnega kluba. Tekmovanje bo na sporedu v sredo, 31. maja, tik pred zaključkom letošnje plezalne vadbe. Podrobnosti sledijo kmalu.
Že tradicionalno se med prvomajskimi prazniki odpravimo na različne plezalske destinacije širom našega kontinenta, ki v tem času ponuja pestro izbiro primernih plezališč in gora z ugodnimi razmerami. Letos smo razporejeni od slavnih grških konglomeratnih stolpov Meteora do Meke balvanskega plezanja - francoskega Fontainebleauja. Na zemljevidu obiskanih plezalnih destinacij ne manjkajo Arco, prav tako Paklenica, Istra, Omiš z okolico in seveda slovenska plezališča. Že kmalu po vrnitvi naših članov si lahko obetamo odlična poročila z vabljivimi fotografijami. Se že veselimo!
Trije mušketirji je sicer originalno ime za mlado klubsko trojico, ki je pred leti veliko plezala skupaj. Vmes so naredili menjavo: en član (Jaka Pinterič) se je upokojil, zato sta preostala Rok Molan in Aljaž Motoh v svoje vrste potegnila Kajetanaja Voglar in pred dnevi so opravili prvo skupno plezalno romanje. V Kotečniku so v času prvomajskih praznikov odprli številne projekte, malce jim je nagajala le od deževja razmočena skala. Če je bila nedelja projektno naravnana, je v ponedeljek (kljub prazniku dela) prišla na vrsto realizacija. Ob prihodu predsednika so fantje strnili vrste in pokazali, da so iz pravega testa. Kajetan je uspešno vpel vrh svoje prve 7b - Srebrne strehe, kmalu za njim še Rok. Ni minila ura, ko je Rok pripravil teren v Zlati strehi ... Kajetan je izkoristil priložnost in preplezal svoj drugi 7b - in to na fleš! Roku je v naslednjih dveh poskusih zmanjkalo moči, prav neverjetno, med zadnjim kompletom in sidriščem. Aljaž je bil blizu uspeha v ČB blues-u, v Specialistu pa je naštudiral spodnji in zgornji del, detajl pa pustil za suhe dneve.
Kapetan mlade Aljaž Motoh ekipe je o taboru zapisal:
V nedeljo, 30. aprila, smo se Rok, Kajetan in jaz odpravili na dvodnevni tabor v Kotečnik. Voznik je bil Kajetanov brat Tit. Po pribl. 55km vožnje smo prispeli, do kmetije Tratnik, ki je za dva dni postala naš dom. Spali smo pod streho, da nam ni bilo potrebno postaviti šotora. Prostora je bilo malo, saj je ob našem prihodu tam bilo že veliko plezalcev. Ko smo si pripravili ležišča, se dogovorili za večerjo, smo se končno odpravili na pot proti skali. Hodili smo v Titovem tempu, zato smo bili v sektorju Luska že v slabih 15 minutah. Ogledovali smo si skalo, ki je bila precej mokra zaradi dežja. Premaknili smo se do sektorja Kolomon in že takoj na začetku našli primerne, suhe smeri. Z manjšimi težavami smo jih nekaj preplezali, potem nas je Tit zapustil. Mi trije smo nadaljevali pot proti sektorju Nos. Tam smo iskali smer, v katero bi se podali in se naposled odločili za Srebrno streho, ki nosi oceno 7b. Celotno linijo smo dobro preučili in začeli z resnimi poskusi. Sam sem streho kar hitro preplezal, Kajetanu in Roku pa je čisto malo zmanjkalo na zgornjem detajlu. Po nekaj poskusih sta bila oba precej utrujena in sklenili smo, da se naslednji dan vrnemo in poskusita ponovno. Hitro smo šli še v Oboke, ker sem si hotel malo podrobneje ogledati svoj projekt Specialist za življenje. Smer je bila žal mokra, a sem vseeno namenil en poskus študiju smeri. Ura je bila že okrog 18:30 ko smo se odpravili nazaj na kmetijo, kjer nas je čakala okusna večerja. Jedli smo pečenko, krompir, zelje in krvavice. Po večerji smo igrali še družabne igre, nato pa zlezli vsak v svojo spalno vrečo in šli spat. Noč je bila hladna, pes je lajal vse do jutra, nekateri so glasno smrčali …
Zjutraj nas je čakal še en udarec, in sicer je eno uro pred načrtovanim bujenjem zaigrala godba in nas vse prebudila. Ob 8:30 smo imeli zajtrk, ki je bil zelo obilen. Potem smo se ponovno odpravili proti plezališču in že takoj začeli v sektorju Nos. Pot nam je vzela malo več časa,saj z nami ni bilo Tita. Ogreli smo se v lažji smeri in potem sta Rok in Kajetan že napadla Srebrno streho. Poskusi so bili neuspešni vse dokler ni prišel Nejc. Hitro je videl, v čem je problem, da smeri ne splezata in predlagal drugo rešitev. Kmalu sta oba preplezala Srebrno streho in si že začela ogledovati Zlato streho, prav tako z oceno 7b. Jaz sem se podal v smer Črno-beli blues (7c+). Nejc mi je povedal, kako je smer mogoče preplezati in šlo mi je kar dobro. Hitro sem naredil vse gibe in se odločil za en resen poskus. Malo je manjkalo, da bi smer preplezal, zato ostane projekt do naslednjič. Ta čas sta Kajetan in Rok že dobro naštudirala Zlato streho in prvi se je v boj podal Rok, ki je smer že preplezal pred nekaj leti. Žal mu je malo zmanjkalo, da bi vpel vrh. Kot drugi se je v smer podal še Kajetan, odločen, da prepleza Zlato streho na ''flash''. Z odličnim plezanjem in borbo mu je to uspelo in s tem je poskrbel za presenečenje tega tabora. Potem smo se odpravili še v sektor Oboki, kjer sem še enkrat pregledal svoj projekt. Za konec smo se lotili lažjih smeri. Ko smo bili že vsi dovolj utrujeni, smo se vrnili na kmetijo, spakirali in po uspešnem dnevu šli še na pico. Tabor je bil uspešen in zagotovo bomo tak izlet še kdaj ponovili.
V nedeljo 23.04 se je v Vojniku odvijala zadnja tekma letošnje vzhodne lige. Tokrat je naš klub zastopalo 14 tekmovalcev. Spremljali smo jih trije, Tomaž, Lina in Ambrož.
Splošen vtis tekme je odličen. Vse je potekalo tekoče, brez zamud in podobnih nevšečnosti kljub številnim podelitvam zaradi skupnih seštevkov.
Ob 9:00 se je pričela tekma za naše najmlajše. Pri mlajših cicibankah so plezale Taja Glavan, Eva Sluga in Kiara Špeljak. Vse tri so plezale dobro in borbeno ter svoje nastope zaključile z nasmeškom na obrazu. Pri starejših cicibanih pa so bili rezultati sledeči, Jan Kerin Jankovič 24. (33. abs.) in Sven Klenovšek odlično 13. (22. abs.). V kategoriji starejših cicibank pa sta dobro odplezali Liza Rainer in Špela Vračun, ki sta si z borbenim plezanjem obe priplezali 30. mesto (36. abs.).
V skupnem seštevku pa so bili rezultati sledeči. Jan je bil 26. (40. abs.), Sven 14. (25. abs.), Liza 21. (28. abs.) in Špela 45. (51. abs.).
Po krajši pavzi in pripravi smeri je sledil drugi del tekmovanja za starejše kategorije. Pri, za nas najštevilčnejši kategoriji mlajših deklic, smo bili ponovno veseli 2. mesta in še enih stopničk Eve Košenina (10. abs.), Maša Juričan si je s svojim hitrim plezanjem priborila 16. mesto (26. abs.), Ajda Graj je tokrat pristala na 16. mestu (26. abs.), Ela Matkovič pa si je priplezala mesto pred Ajdo, 15. mesto (25. abs.). Pri mlajših dečkih je naš pridruženi član iz Sevnice Anže Božič plezal dobro in zasedel 16. mesto (22. abs.). V kategoriji starejših deklic je bila naša edina predstavnica Nuša Krajnc in je na današnji tekmi plezala zelo tekoče in suvereno, ter pristala tik pod stopničkami na odličnem 4. mestu (11. abs.), kar je bil tudi njen najboljši letošnji dosežek. Kot naš zadnji nastopajoči je Kajetan Voglar v kategoriji kadetov zaključil letošnjo zadnjo tekmo vzhodne lige na 3. mestu.
V skupnem seštevku pa so naši starejši člani dosegli sledeča mesta, Maša 20. (31. abs.), Ela 19. (29. abs.), Ajda skupno blizu stopničk na 6. mestu (16. abs), vse pa nas je razveselila Eva, ki je dosegla skupno zmago v svoji kategoriji in visoko zavihtela svoj prvi pokal! (9. abs.)
Anže je leto končal na 11. mestu (17. abs.), Nuša na 9. mestu (15. abs.) in Kajetan tik pod stopničkami na 4. mestu!
Zadnja tekma letošnje Vzhodne lige je na sporedu v nedeljo, 23. aprila, v Vojniku. Prijavljenih je skoraj 300 mladih plezalcev, med njimi tudi 14 Posavcev, ki se bodo trudili uspešno zaključiti sezono 2017 na 5. tekmi. Mladino bo tudi tokrat spremljal naš glavni trener Ambrož Novak.
Na Veliki ponedeljek leta 2017 je naš mladi as Aljaž Motoh, ki je pred kratkim postal polnoleten, še bolj trdno zakorakal na pota desete plezalne stopnje. V Kotečniku je, po lanskih neuspelih poizkusih, letos zelo hitro opravil s smerjo Impulz. Velika klasika sektorja Oboki nosi oceno 8a/a+, bilo pa je že nekaj predlogov za povišanje te ocene. Ne glede na to: gre za lep dosežek mladega športnika, "osebni rekord", ki (glede na to, da Aljaž trenutno ni bil na najvišjih plezalnih obratih) zagotavlja, da fant še ni rekel zadnje.
Pa smo šli, v Švico. Pogledat, če je res lepo. Prelepo za nas Posavce, ki smo navajeni bolj nizkih hribov. Super izkušnja, dobra aklimatizacja, kondicijska tura in čudoviti razgledi na ledene in zasnežene vršace. O poteku ture in podrobnostih ne bi izgubljal besed, naj povedo slike. Vsekakor pa se v Švico še kdaj vrnemo.
V soboto, 8.4. se je v Vojniku odvijalo državno prvenstvo za osnovne šole. Na tekmo so se kvalificirali štirje naši tekmovalci.
V kategoriji mlajših deklic sta naše barve zastopali Ajda Graj in Eva Košenina. Eva je prvo smer odplezala odlično in je bila po prvem krogu na 3. mestu, a žal se je v drugi smeri malo "zaplezala" in tekmo končala na 9. mestu. Ajda pa je naredila ravno obratno, v prvi smeri je imela nekaj težav, nato pa v drugi smeri popravila vtis ter se dotaknila vrha. Zasedla je pohvalno 8. mesto.
Naš Sevniški predstavnik Anže Božič pridno nabira tekmovalne izkušnje, obe smeri je odplezal dobro in na koncu zasedel 21. mesto.
Edina naša predstavnica pri starejših deklicah Nuša Krajnc, je svoj tekmovalni dan začela ob 13:00 in je plezala kot prva. Po prvi smeri je bila na 16 mestu. V drugo je plezala še boljše in ji je zmanjkal le kakšen gib za še boljšo uvrstitev, tekmo je končala na 17. mestu. Čestitke vsem tekmovalcem!
Načrt na preveč toplo in lažnivo prvo aprilsko soboto je namesto izleta v visokogorje, krojila komisija za športno plezanje. Pet članov se nas je udeležilo izpita športnega plezalca pred KŠP. Teoretični del smo v dopoldanskih urah izvedli na Fakulteti za šport, svoje praktično znanje pa smo pokazali v Plezalnem centru Ljubljana. Prosti čas med čakanjem na praktični del smo izkoristili v centru prestolnice, kjer smo mimogrede na zapuščenem poslopju pred bloki še zadnjič ponavljali hitrejšo taktiko bičevga vozla. Dan je bil super in menim, da smo zastopali PAK v dobrem imenu, več pa bodo pokazali še rezultati izpita.
Sredi letošnjega marca sta se naša člana, Silvo Rožman in Igor Dular, s smučmi odpravila proti vzhodu. Začela sta v Armeniji in končala v Gruziji. V dobrem tednu dni sta oblezla in presmučala kar nekaj tamkajšnjih očakov, se borila z vremenom in srečevala z zanimivimi ljudmi in kraji na poti.
V četrtek, 30. marca, ob 20. uri, tudi v živo, v besedi in sliki - na ferajnu.
V petek, 24. marca 2017, je v MC Krško zasedal Zbor članov Posavskega alpinističnega kluba. V prvem delu so bila predstavljena, obravnava in sprejeta poročila predsednika, blagajnika, načelnikov za alpinizem in športno plezanje ter Nadzornega odbora. Sledila je obravnava in sprejetje manjših popravkov klubskega statuta, nato pa še volitve novega vodstva. V prihodnjem 4-letnem mandatu bo klubu še naprej predsedoval Nejc Pozvek, blagajničarsko mesto je prevzela Tjaša Trošt, člani Izvršnega odbora pa so še Sandra Voglar, Peter Sotelšek, Andrej Trošt, Miha Kozmus in Jernej Špiler. Nadzorni odbor sestavljajo Matej Zorko, Mitja Voglar in Gorazd Pozvek.
Po skupščini smo z velikim veseljem odprli naš novi bilten, po mnogih letih znova v formatu A4. To je bil čudovit uvod v večer, ki nam ga je polepšal Andrej Sotelšek s predavanjem o svojih plezalnih začetkih, odpravah, predvsem pa o pustolovščini na Madagaskarju. Kot se za skupščinsko zasedanje spodobi, ni manjkalo dobre hrane in veselega razpoloženja.
Prijetno marčevsko vreme in želja po skalnem plezanju naju je z Binetom zvabila v neobljudene pakleniške stene. Letos sva plezalno formo začela skupaj graditi v primorskih plezališčih in tako je na vrsto prišla tudi Paklenica in Rumeni strah. Precej popularna, fotogenična, atraktivna smer, ki poteka po rumeni skali v osrednjem delu Anića Kuka. Tudi ime smeri je pravšnjo, saj te ob pogledu nanjo resnično postane strah. A le dokler se z njo ne spopadeš, potem stvari stečejo in strah izgine. Težave so skoncentrirane v dveh raztežajih, prvem ocenjenem 7a in najtežjem ocenjenem 7c. Ostala plezarija je lažja. Bine se je odlično izkazal in ključna raztežaja splezal na RP v drugem poskusu. Meni pa je najtežji raztežaj povzročal preglavice tik pod vrhom, kjer mi je za las zmanjkalo, da bi imel 7c v žepu. Ampak važna je pot, cilj pa še vedno nosim v sebi.
V steni sva imela celo privilegij, da sva lahko opazovala velemojstra Luko Krajnca v navezi z Igorjem Čorko, ki je napadal Spomin, kar bo prva prosta ponovitev in najtežja smer v Paklenici, z oceno 8c. Svaka čast Luka. Preden sva z Binčom zaplezala v lažji svet, sva bila s strani sosedov povabljena na večerni klepet, ki sva ga z veseljem sprejela. V družbi najboljših sva listala čisto nov plezalni vodnik Paklenice in izmenjala nekaj plezalnih informacij za naslednji dan. Radovedno sem vprašal Čorko, če je kdo videl letošnji skalni podor v Aniča Kuku. Igor je odkimal in rekel: "Niko, ni bio tam", in v smehu nadaljeval: "pamtiš tisto drvo u Mosoraški?", pokimam in Čorko nadaljuje: "e, sat ga nema!", vsi planemo v smeh. V mislih pa si kar predstavljam kako je več kot 20 metrska skalna luska s pospeškom zgrmela čez 350 metrsko steno in povzročila pravo razdejanje, eksplozijo. Naslednje jutro sva še pred napovedanim poslabšanjem vremena v ritmu "The show must go on" še enkrat zdrvela čez Aniča Kuk. Vreme je zdržalo in lepo sva zaključila najino plezalno uverturo v Paklenici.
V soboto 25.3. se je v Trbovljah odvijala četrta tekma Vzhodne lige. Kot je letos že v navadi smo imeli ponovno veliko tekmovalcev (kar 16), osem pri cicibanih in osem pri malo starejših. Za razliko od prejšnjih tekem je bila spremljevalna skupina malo močnejša, bili smo kar štirje, Grega, Ambrož, Lina in Živa.
Splošen vtis tekme je odličen. Vse je potekalo tekoče, brez zamud in podobnih nevšečnosti, tudi smeri so bile odlično zastavljene pri vseh kategorijah, vse pohvale organizatorjem in postavljalcem.
Ob 9:00 se je pričela tekma za naše najmlaše. Pri mlajših cicibankah so plezale Taja Glavan, Eva Sluga in Kiara Špeljak, slednji je v prvi smeri zmankal le en gib za vrh. Vse tri so plezale dobro in so bile v večini s svojimi nastopi zadovoljne. Pri starejših cicibanih pa so bili rezultati sledeči, Gabriel Babič Vrabec je dosegel 25. mesto (34. abs.), Jan Kerin Jankovič 22. (31. abs.) in Sven Klenovšek odlično 13. (22. abs.). Po plezanju so bili starejši cicibani z rezultati, v primerjavi s prejšnjo tekmo, bolj zadovoljni, ker ni bolo toliko delitev mest. V kategoriji starejših cicibank pa sta dobro odplezali tudi Liza Rainer, ki je dosegla 26. mesto (32. abs.) in Špela Vračun 30. mesto (36. abs.).
Po krajši pavzi in pripravi smeri je sledil drugi del tekmovanja za starejše kategorije. Pri, za nas najštevilčnejši kategoriji mlajših deklic, smo bili ponovno veseli zmage Eve Košenina (9. abs.), Maša Juričan si je s svojim hitrim plezanjem priborila 15. mesto (24. abs.), Ajda Graj je pristala tik za prvo peterico na 6. mestu (12. abs.), Ela Matkovič pa si je priplezala 17. mesto (26. abs.). V kategoriji starejših deklic smo imeli dve predstavnici, Nuša Krajnc je kljub krajši odsotnosti zaradi bolezni dobro odplezala in končala svoj nastop na 12. mestu (19. abs.), naša vedno nasmejana Klara Drmaž pa je dosegla 17. mesto (24. abs.). Pri starejših dečkih je naš edini predstavnik Nejc Brence dosegel pohvalno 10. mesto (20. abs.). Kot naš zadnji nastopajoči je Kajetan Voglar v kategoriji kadetov zasedel 5. mesto.
Vsem tekmovalcem en močan stisk roke in čestitke za opravljeno delo.
Komisija za alpinizem je objavila razpis za opravljanje izpita za alpiniste v letu 2017. Rok za prijavo je 16.04.2017. Alpinistični pripravniki, vi ste na potezi.
V nedeljo smo se trije mušketirji spontano odpravili v gore, da bi ujeli še zadnje ''flike'' snega. Ob 5:00 smo se naložili v Krškem in v dolino na izhodišče prispeli v dobrih dveh urah. Že ko smo opazili, da je prisotnih zelo malo avtomobilov, smo se veseli in polni energije odpravili proti našemu cilju. Pot je bila na začetku zelo ledena in bolj ko smo se bližali Luknji (sedlu) slabše so bile razmere. Sneg je bil južni, zato se je z vsakim tretjim korakom pot vdirala. Od sedla naprej so bile razmere boljše, vendar je sneg bil še vedno moker (''župa''). Kljub vsemu nismo odnehali in se do vrha povzpeli po brezpotju. Kakšnih 100 metrov pod vrhom so se začele prave razmere, se pravi strjen sneg, da smo le malo ''popikali''. Pot je bila vse skozi od sedla proti vrhu raznolika, tako kot vreme. Lahko si ves čas gazil po mogrem snegu, plezal po skalnatih skokih ali pa grabil za travo in cepin zapikal v zemljo. Vreme pa je tudi zdržalo, saj smo imeli poleg sonca, vetra, oblakov tudi nekaj kaplic dežja. Na vrhu smo si bratsko podelili eno pivo, nataknili dereze in se odpravili v dolino. Že kmalu smo opazili, da nam dereze bolj škodijo kot pomagajo, zato smo jih kmalu pospravili v nahrbtnik. Odločili smo se za ''turno guzenje'', se pravi pelanje po riti, kar nam je prišparalo veliko časa in živcev. Pri vzponu in sestopu smo prestrašeni poslušali, kako glasna zna biti severna triglavska stena, saj so se vsake 5 minut prožili manjši plazovi. Pri avtu smo z velikim veseljem slekli premočena oblačila in odložili težke nahrbtnike, ki so bili polni nepotrebne opreme. Izlet smo klasično zaključili v Naklem z mastno hrano in pivom. Hvala mušketirja za lep dan.
*Slika je simbolična in prikazuje samo smer vzpona iz Luknje do vrha Pihavca.
Romana in Miha se sama odpravita na turno smuko, ciljev je bilo več
v okolici prestolnice Romana pokliče prijateljico Anito in izve, da gre tudi ona na TS s prijateljem Gorazdom
v Kranju se naložimo Gorazdov avto in poenotimo cilj, "gremo na Vršič"
na izhodišču parking skoraj že poln in pogled proti Vratcom izda kolono ljudi
turni smučarji so uvidevni in se hitrejšim pri vzponu rade volje umaknejo
pri Vratcah nas dohiti še en PAK-ovec, Franc Škvarč, ki je šel na Zadnjo Mojstrovko, malo se pogovorimo potem pa vsak po svoje, mi smo se odločili za Veliko Mojtrovko
vrh smo dosegli v dobrih dveh urah
sneg je bil precej južen, ponekod se je kar dalo povijugati, a večinoma je bil sneg težak
za nedeljsko rekreacijo ravnoprav dolga tura v dobri družbi
Na najbolj oddaljeno tekmo V lige letos nas je odpotovalo 15 mladih plezalcev. Vsi pridno vadijo v Brestanici, Brežicah in Sevnici. Spremljali so jih starši navijači ter Sandra in Ambrož kot strokovna pomoč pri odločitvah in strategijah, ki smo jih čarali skupaj pod steno. Posveti in nasveti ter moč in odločnost plezalcev je bila pot do novih rezultatov in uspehov. Domov smo se vrnili bogatejši in pod zanimivimi vtisi.
Prve so v Radljah štartale mlajše cicibanke, Kiara Špeljak celo s številko 1. Družno z Evo Sluga in Tajo Glavan so uspele prvo smer priplezati do vrha, v drugi smeri, ki je bila malo bolj tehnična, pa jim je zmanjkal do vrha meterček ali dva. Vse so si ponovno prislužile smeškote in medaljo.
V sosednjih dveh smereh so istočasno plezali starejši cicibani in cicibanke. V kategoriji z B -licenco, smo bili še številčnejši. Za podmladek se nam tako ni bati. Rainer Liza in Sven Klenovšek sta bila 19., Jan Kerin Jankovič je zasedel 25. in Špela Vračun 30. mesto.
Najštevilčnejša je ekipa mlajši dečkov in deklic. Malo smo že razvajeni, saj smo se tudi tokrat vrnili domov s prvim mestom, ki ga je tokrat osvojila Eva Košenina in na najvišji stopnički to soboto zamenjala Ajdo Graj, ki je zasedla 6. mesto, Ela Matkovič 17. in Maša Juričan 19. mesto v kategoriji B - licence. Anže Božič, edini predstavnik iz Sevnice, pa je bil 17.
Starejša deklica Nuša Kranjc je pokazala lepo plezanje, vendar ji je zmanjkalo malo moči in si tako priplezala 15. mesto. Nejc Brence je bil ob napaki, ko je v drugi smeri stopil na sveder, ustavljen pri plezanju, tako da mu ni uspelo porabiti vso zalogo moči. Zasedel je končno 9. mesto v kategoriji starejših dečkov z B - licenco.
Hud boj za zmago se je bil med kadeti. Kar 8 fantov je preplezalo prvo smer do vrha. Druga je bila za odtenek težja. Vrh so osvojili kar štirje, medtem ko se je Kajtan Voglar vrha le dotaknil, zmanjkal mu je le en gib. Majhna napaka, ki ga je tako namesto na prvo, pripeljala na končno 5. mesto.
Pred nami je naslednji vikend, v soboto 25.03., v Trbovljah, že nova, četrta tekma. Ponovno bomo šli na pot. Upam, da tako številčni ali še številčnejši.
Čestitke vsem za borbo in pogum ter hvala za dobro družbo :).
Naša mladina jutri potuje v Radlje ob Dravi na 3. tekmo Vzhodne lige, zopet lahko pričakujemo lepe uvrstitve. Najmlajši štartajo ob 10. uri, starejši pa ob 14. uri. Veliko sreče in držimo pesti.
Kot vsako leto tudi letos: začetni tečaj športnega plezanja za odrasle (16+). Info sestanek v petek, 17.03., ob 20. uri, v prostorih kluba, MC KK. Predprijave zelo dobrodošle, saj je število mest omejeno (12), interesenti pa se na seznamu že pridno zbirajo.
Več informacij pa pri Sandri (031-623-167) ali na sandra@pak.si.
Zbor članov bo zasedal v petek, 24. marca 2017, ob 19. uri, v prostorih Mladinskega centra Krško. Letos bomo na skupčini, poleg običajnih zadev, znova volili člane v društvene organe. Nikakor pa ne gre zamuditi predavanja našega velemojstra Andreja Sotelška, ki se nam obeta po zaključku uradnega dela.
Zabeležite si v koledarčke in lepo vabljeni (uradno vabilo).
V soboto, 4. marca 2017, so naši mladi plezalci tekmovali na 2. tekmi Vzhodne lige letošnje sezone. V Slovenski Bistrici je bilo, tudi po zaslugi kvalifikacij za osnonošolsko državno prvenstvo, na štartu kar 272 tekmovalcev. To je pomenilo precejšnje presenečenje za naše najmlajše, ki so na tekmi državnega nivoja nastopali prvič. Vseeno so se, brez izjeme, odlično borili, se izkazali in predvsem zabavali.
V jutranjem programu so nastopale števične cicibanske skupine. Pri mlajših cicibankah (netekmovalna skupina) sta plezali Kiara Špeljak (obakrat prišla na vrh) in Eva Sluga (nastop v drugi smeri se jih ni izšel po pričakovanjih). Obe najmlajši sta velik adut bodočega posavskega plezanja. Enako velja za Lizo Rainer in Špelo Vračun, ki sta plezali težje smeri starejših cicibank. Liza se je znašla bolje - 15. mesto (abs. 21.), Špela je bila 27. (33. abs.). Pri fantih iste starosti so nastopili kar štirje naši predstavniki: Sven Klenovšek je bil 10. (19. abs.), Jan Kerin Jankovič 22. (31. abs.), Gabrijel Babič Vrabec in Luka Ogorevc pa sta si razdelila 27. mesto (36. abs.).
V popoldanskem programu so nastopile starejše kategorije. Pri mlajših deklicah smo imeli kar 4 predstavnice, vse v kategoriji B-licence. Najbolje se je znašla Ajda Graj in nas presenetila s svojo prvo zmago (9. abs.), ki jo je delila še z dvema kolegicama. Čestitamo! Malce je za njo zaostala Eva Košenina na 7. mestu (17. abs.). Dobro sta plezali tudi Ela Matkovič, ki je končala na 18. mestu (28. abs.), in Maša Juričan, ki je bila 22. (32. abs.). Prijetno presenešenje je med mlajšimi dečki pripravil Anže Božič, ki je priplezal do svoje prve medalje - brona (abs. 9.). Bravo, Anže! Starejši deklici Nuša Krajnc in Klara Drmaž sta priplezali na 11. (18. abs.) in 20. (27. abs.) mesto, med kadeti pa je Kajetan Voglar tokrat ostali tik pod zmagovalnim odrom - na 4. mestu, kar pa je v močni konkurecni srednješolcev še vedno zelo dobra uvrstitev.
Najštevilčnejša PAK ekipa do sedaj je v Bistrici pustila zelo dober vtis. Mladi so prava "banda", ki se dobro razume med seboj ter uživa v športu. Bistriški organizatorji so niti tekme držali v rokah dokaj dobro, pri smereh pa je bilo nekaj težav z detajli, ki so odnašali veliko tekmovalcev na istem mestu, tako da so marsikje odločale malenkosti.
Naslednja tekma Vzhodne lige bo že čez dva tedna v Radljah ob Dravi, nato sledijo še Trbolvje in Vojnik. V Vojniku bo ločeno potekala tudi tekma za državno prvenstvo osnovnih šol, na katerega se je po kvalifikacijah iz Bistrice uvrstilo 15 najboljših predstavnikov v vsaki kategoriji (B-licence). To so torej Liza, Sven, Ajda, Eva, Anže in Nuša. Za dosežek jim še posebej čestitamo!
V Bistrici smo našo mladež poleg staršev spremljali še Ambrož, Martina in Nejc.
Naša člana sta bila na sprejemu pri županu občine Krško, ki se je odvijal v polni dvorani KDK v petek, 3. 3., nagrajena za odlične športne dosežke v minulem letu. Oba sta namreč dosegla kategorizacijo po merilih OKS in sicer Aljaž mladinski in Nejc mednarodni razred. Na prireditvi so ju spremlajli nekateri klubski prijatelji, Sandra je poskrbela tudi za fotografije, mediji pa so poročali naslednje ...
V obrazložitvi prejema nagrade je zapisano sledeče:
Aljaž že leta navdušuje s svojim plezanjem in je po odlični tekmovalni sezoni 2014 v letu 2015 in 2016 uspehe dosegal predvsem v skalnem plezanju. S 16. leti je postal eden mlajših posavskih plezalcev (in šele 6. zapovrstjo), ki je uspel preplezati smer z oceno 8a, ki pomeni svojevrstno prelomnico v karieri vsakega plezalca. Uspeh v več smereh podobne težavnosti je razlog, da je Aljaž že drugo leto zapored športnik mladinskega razreda pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Aljaž je v letu 2016 tudi uspešno nastopal v državnem prvenstvu med kadeti – na vseh tekmah v težavnosti se je uvrstil v finale najboljše peterice.
Nejc je po zaslugi izjemnega leta 2015, ko je znotraj ene sezone uspel preplezati raznolike alpinistične izzive, pridobil status vrhunskega športnika mednarodnega razreda po merilih Olimpijskega komiteja Slovenije. V letu 2016 je ta status potrdil z odličnimi skalnimi vzponi in redkimi ponovitvami zahtevnih smeri v severni steni Vršaca in južni steni Marmolade. Vrhunec sezone je predstavljala 1200-metrska smer 9. stopnje v severozahodni steni tritisočaka Civette. Vse vzpone je opravil v navezi s stalnim soplezalcem, Mariborčanom Andrejem Grmovškom, večkratnim najboljšim alpinistom Slovenije. Nejc je tudi eden redkih posameznikov, ki je status vrhunskega športnika pridobil v dveh različnih disciplinah (športnih panogah): v mlajših letih v športnem plezanju, zadnja leta pa v alpinizmu.
Mladi posavski plezalci se bodo v soboto, 4. 3. 2017, pomerili na 2. tekmi Vzhodne lige v letošnji sezoni. Znova si obetamo odlične nastope naših članov, zato vas, ljubitelje športnega plezanja, starše in spremljevalce, toplo vabimo k spodbujanju tudi v živo.
Kot vsako leto bo tudi letos župan občine Krško sprejel športnike, ki so v preteklem letu uspešno zastopali občino Krško in Posavje ter dosegli vidne uvrstitve na tekmovanjih oz. pridobili kategorizacijo OKS. Skoraj brez izjeme so med dobitniki priznanj tudi posamezniki iz Posavskega alpinističnega kluba - zadnja tri leta v tandemu Aljaž Motoh in Nejc Pozvek.
V obrazložitvi prejema nagrade je zapisano sledeče:
Aljaž že leta navdušuje s svojim plezanjem in je po odlični tekmovalni sezoni 2014 v letu 2015 in 2016 uspehe dosegal predvsem v skalnem plezanju. S 16. leti je postal eden mlajših posavskih plezalcev (in šele 6. zapovrstjo), ki je uspel preplezati smer z oceno 8a, ki pomeni svojevrstno prelomnico v karieri vsakega plezalca. Uspeh v več smereh podobne težavnosti je razlog, da je Aljaž že drugo leto zapored športnik mladinskega razreda pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Aljaž je v letu 2016 tudi uspešno nastopal v državnem prvenstvu med kadeti – na vseh tekmah v težavnosti se je uvrstil v finale najboljše peterice.
Nejc je po zaslugi izjemnega leta 2015, ko je znotraj ene sezone uspel preplezati raznolike alpinistične izzive, pridobil status vrhunskega športnika mednarodnega razreda po merilih Olimpijskega komiteja Slovenije. V letu 2016 je ta status potrdil z odličnimi skalnimi vzponi in redkimi ponovitvami zahtevnih smeri v severni steni Vršaca in južni steni Marmolade. Vrhunec sezone je predstavljala 1200-metrska smer 9. stopnje v severozahodni steni tritisočaka Civette. Vse vzpone je opravil v navezi s stalnim soplezalcem, Mariborčanom Andrejem Grmovškom, večkratnim najboljšim alpinistom Slovenije. Nejc je tudi eden redkih posameznikov, ki je status vrhunskega športnika pridobil v dveh različnih disciplinah (športnih panogah): v mlajših letih v športnem plezanju, zadnja leta pa v alpinizmu.
V nekaterih večjih slovenskih mestih (žal ne v Krškem) bodo letos znova na ogled različni filmi z gorniško in plezalno tematiko, izbrani in predvajani v okviru vsakoletnega festivala gorniškega filma. Največ dogajanja bo med 20. in 26. februarjem ponovno v Ljubljani. Toplo priporočamo in vabimo, da si kakšen večer vzamete čas za odličen dogodek.
Četrtkov program (23. 2.) si bomo ogledali v sklopu ferajna, ki bo tokrat prvič v Ljubljani.
Za vikend, 11. in 12. februarja, smo se, kot sedaj že vsako leto, zbrali na Vršiču in obnovili manevre zimske alpinistike. Posebnost letošnjega izobraževanja je bilo obnavljanje oz. prikaz znanja ledeniške naveze in reševanja iz ledeniških razpok.
Predskupina je že v petek preverila teren in za vadbišče izbrala čistino nad TNP hiško na Vršiču. Prva skupina je z delom pričela ob 9. uri, okoli 11h pa se je pridružila še druga. Sprva smo ponovili splošno znanje o snegu in plazovih, preverili razmere, iskali ponesrečence v plazu, nato pa se popoldne lotili varovanja in spustov v snegu. Slabša komunikacija med vodji je poskrbela za popoldanski dodatek pri iskanju žoln, na koncu pa smo zbrali energijo še za prikaz ledeniške naveze in zahtevnejšega manevra - reševanja iz ledeniške razpoke. Sledila je večerja v Erjavčevi koči, njej pa še alpinistični krst štirih novih pripravnikov, ki so ob sprejemu pripravili tudi odličen program.
Drugo jutro smo v več skupinah, peš in na smučeh, zagrizli na Mojstrovke in uživali v čudovitem dnevu in razmerah.
Izobraževanje je, kljub ne najboljšim snežnim razmeram in nekaj luknjah v organizaciji, uspelo. Verjamem, da je bilo prikazanih in videnih veliko poučnih stvari, predvsem pa smo vsak pri sebi lahko opazili še veliko možnosti za napredek in boljši pristop k delu oz. k izobraževanju. Na snegu se znova srečamo drugo leto. Že čez nekaj mesecev pa, pred poletno sezono, ponovimo letno alpinistično tehniko.
Fotografije vikenda že lahko vidite v galeriji na klubski spletni strani.
Konec tedna (11. in 12. 2.) se ekipno odpravljamo na Vršič, kjer bomo v dveh dneh izvedli vsakoletno zimsko izobraževanje/obnavljanje znanja, zadevo pa v soboto zvečer na Erjavčevi koči začinili še s krstom tečajnikov zadnje alpinistične šole.
Izboraževanje bo razdeljeno na dva dela (seveda v odvisnosti prijav, ki vse še niso prispele): osnovna stopnja bo obdelovala zadeve brez vrvi, "višja" stopnja pa vse manevre, ki pridejo v poštev pri zimskem alpinizmu (v snežnih smereh), tudi hojo v ledeniški navezi. Vikend bomo seveda zaokrožili z vremenu in počutju primerno turo (ali več njih).
Toplo vabljeni na velik zimski dogodek. Čas za prijave poteče v torek, ob 12. uri.
V soboto, 11. 2., se v Slovenj Gradcu pričenja nova seznoa Vzhodne lige v športnem plezanju. Tekmovanje, ki je zaznamovalo generacije mladih plezalcev, po 20 letih od svojega začetka še vedno živi in je celo vsako leto bolj živahno, množično in boljše. Letošnja uvodna tekma bo prva hitrostna v vsej zgodovini lige.
Vzhodna liga je tudi prva vstopna točka mladih plezalcev na večja tekmovanja, zato se je vsako leto udeležujejo tudi mladi plezalci Posavskega alpinističnega kluba. Letos pričakujemo celo rekordno udeležbo; prisotni bodo namreč otroci vseh treh naših krožkov - iz Brestanice, Brežic in Sevnice. Ker mladi vedno potrebujejo tudi nekaj vzpodbude, ste prav lepo vabljeni, da se kot gledalci ali spremlejvalci kdaj udeležite tekme ter tako podprete njihovo prizadevnost in trud.
Srečno in uspešno na tekmovanjih!
In ne pozabite: važno je sodelovati (in se imeti dobro), ne zmagati;)
V četrtek, 26.1.2017 je v Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani potekalo srednješolsko državno prvenstvo v športnem plezanju. Zastopnika šole ŠCKS sta bila Kajetan Voglar in Aljaž Motoh. Aljaž je dogajanje na tekmi opisal takole: "Smeri so bile zelo zahtevne za fante in dekleta. Težke so bile vse od začetka do vrha, zato smo mnogi imeli težave. V prvi smeri je Kajetan zasedel 7. mesto, sam sem pristal na 4.mestu. Čakal me je še finalni nastop katerega sem hitro končal in ostal na 4.mestu. Tekma je bila še ena dobra izkušnja, za drugo leto bi si pa oba plezalca želela, da bi bile smeri malo lažje."
Komisija za alpinizem pri PZS, nas vabi na slovesno podelitev priznanj najuspešnejšim alpinistom, športnim plezalcem, lednim plezalcem in turnim smučarjem leta 2016, ki bo v četrtek, 2. februarja 2017, ob 17. uri na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (v dvorani Povodni mož 1).
Namen izbora je ovrednotiti najkakovostnejše alpinistične vzpone, vrhunske športnoplezalne dosežke in uspehe v lednem plezanju in turnem smučanju ter javnosti predstaviti dosežke slovenskih alpinistk in alpinistov, ki so lani opravili več uspešnih vzponov in odprav, športnih plezalk in plezalcev, za katerimi je najuspešnejša sezona do zdaj, ter lednih plezalcev in turnih smučarjev, ki so dosegli odlične tekmovalne dosežke na svetovni ravni. Podelili bodo tudi priznanje za življenjsko delo v alpinizmu, ki ga letos prejme Andrej Štremfelj.
Prireditev bo obogatena z alpinističnimi in plezalnimi kratkimi filmi.
Kdor se bo dogodka udeležil, mora do 31.1., do 20. ure to sporočiti na alpinizem@pzs.si, da ga dodamo na seznam za prevzem brezplačne vstopnice (brezplačno vstopnico lahko dobijo registrirani člani v letu 2016 in alpinisti veterani).
prejšni dan me je presenetil Peter z vprašanjem, če greva splezat Luciferja
slap je bil lepo zalit in led je bil tudi dober
prišla sva ravno pravi čas, da nisva rabila nikogar čakati, da lahko začneva plezati
visoko na slapu mi je padel iz rok podaljševalni komplet in ledni vijak, oba sem kasneje, ko sva prišla nazaj pod slap najdel in to v temi s pomočjo svetilke
Rok za oddajo vzponov je mimo. Zamudnike, ki vzpone za preteklo sezono še niste oddali obveščam, da le-te sprejemam do srede, 25.01.2017, potem zadevo zaključimo.
V prihodnje bi želel, da vsi člani svoje vzpone vpisujete v knjigo vzponov na klubski spletni strani. S tem boste imeli vedno vpogled na svoje opravljene vzpone, pa tudi tisti, ki opravljamo statistiko in urejamo registracijo vsako leto vam bomo zelo hvaležni. Geslo za prijavo v knjigo vzponov dobite pri Martinu na 051 220 741 ali martin@pak.si.
V nedeljo, 15.01.2017 smo se odpravili proti Logarski dolini, da splezamo kakšen zaledeneli slap ali dva. Po parkiranih avtih na izhodišču smo se odločili najprej za Reberski graben in nato za slap Raztočnik. Led je bil še kar dober, vendar je od obeh kapljalo, saj temperature zadnjih par dni niso bile pretirano nizke. Plezali smo v dveh navezah. V prvi sta bila Peter in Mitja. V drugi pa Goran, Gregor in Miha.
Lepo izkoriščen dan smo zaključili v Mozirju, kjer smo se pošteno najedli in odžejali.
slap od spodaj izgleda lepo zalit, vendar v 4. cugu sveča še ni narejena, obvoz po levi, naju opozorijo bolj zgodnji plezalci, ki se že spuščajo nazaj, ko sva bila mi2 v 2. cugu
led je kompakten, na vrhu plastičen
prvič sem se spuščal na Abalakovo sidrišče, ker 2. sidrišče za spust nisva našla, vse ostale pa sva
za Nejca je bilo dodatno varovano z lednim vijakom, ker je Abalakovo sidrišče vzdržalo njegovo težo mora tudi mene, saj sem lažji od soplezalca, pobral sem dodatno varovanje in se spustil nižje
z Nejcem sva se dobro ujela tako, da bova še plezala skupaj
V petek, 23.12.2016 je v Brestanici potekalo tradicionalno srečanje športnih plezalcev. V prvem delu programa so plezali otroci, ki se jih je zbralo preko 40. Lepo je bilo gledati majhne plezavčke, ki so nasmejanih lic plezali kot pajki. Sledil je nastop sevniških mažoretk, potem pa nas je obiskal Dedek Mraz. Otroci so bili čez leto pridni, zato so prejeli darilca in diplome za udeležbo na plezalnem zaključku leta. Pester program se je nadaljeval s plezanjem za odrasle, razpoloženje se je stopnjevalo vse do finala, v katerem so za navdušenje poskrbeli trije mladi asi Aljaž, Rok in Kajetan. Seveda je bilo poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo, tako da je bilo vzdušje ob dobri glasbi prav spektakularno. Hvala vsem za organizacijo in srečno novo leto vsem PAKovcem in stalim simpatizerjem.
V ponedeljek, 19.12., sva se v popoldanskih urah z Matejem Zorkom odpeljala do vasi Kals am Grossglockner. Iz te vasi gre cesta še višje, a je po podatkih iz internetnih strani v zimskem času zaprta. Cesta je bila odprta tako, da sva imela eno uro krajši dostop do bivaka Stüdlhütte (2.801m), kjer sva prespala.
Naslednji dan sva se zbudila ob štirih in se v eni uri pripravila za plezanje izbrane smeri. Dostopa do smeri naj bi bilo eno uro, midva pa sva potrebovala dve uri. Prvih 250m se smer začne z naklonom 50°, ponekod se nama je ugrezalo do kolena, vmes pa sta dva majhna ledena slapova (WI2). Začel sem prvi. Imel sem že nekaj prednosti, vendar me je Mato kmalu ujel in prehitel. Ko sem prišel do prvega ledenega slapu (WI4+), kjer sva se začela varovati, je Mato sidrišče že pripravil. Privežem se, nato pa varujem soplezalca, ki pleza v vodstvu. Po lepo narejenem ledenem delu, sledi skalni del.
Najtežji del smeri. Stopov ni bilo veliko, niti za konjico derez. Oprimkov za cepine tudi ne, da ne omenjam krušljivosti skale. V tem delu sta bila celo dva klina, ampak po največjih težavah. Matu je uspelo prej zabiti klin in poriniti metulj v razpoko, da je varneje preplezal ta del. Ko sem preplezal še sam ta del vidim, da še ni konec težav. Pred nama je bila še kratka, a težavna zajeda. Za vmesno varovanje metulj in dva zatiča, nato mu uspe preplezati zajedo. Smer se nadaljudje preko krušljivih skal, malo snega, še manj ledu. Po grapi naprej do grebena sem šel jaz, kjer je sledil spust po vrvi (20m).
Nato zopet 50° strmina, kjer sva vsak svojo vrv, kar za sabo vlekla, da nisva izgubljala preveč časa. Do zadnjega ledenega slapu (WI4), kjer je Mato naredil predzadnje sidrišče v smeri (dva klina).
Ko sem ga preplezal še sam vidim, da še kar ni videti konca smeri. Smer se nadaljuje po široki grapi. Ko prideva do dela, kjer grapa postane ozka, okoli ene skale najdeva štrik na katerega sem ga varoval, saj je nadaljevanje po skalah z malo snega neugodno. Mato je hitro dosegel greben, kjer se smer konča. Ko sem preplezal zadnji del še jaz, je bila okoli naju že popolna tema.
Na grebenu sva se s popkovino privezala za jeklenico, si obelekla pohovko in pospravila odvečno odpremo v nahrbtnik. Počasi in previdno sva sestopala po grebenu, kjer je dokaj močno pihal veter. Po približno dvajsetih minutih, sestop zavije pod greben, veter je ponehal in izpostavljenost postane veliko manjša. V dveh urah sva se vrnila do bivaka, kjer sva se okrepčala in pripravila na nadaljevanje sestopa do avtomobila.
Plezava sva smer Südwandwächter, M5 in WI4+, 600m. Smer sva preplezala v desetih urah. Potek smeri lahko vidite na spodnji sliki, rdeča sled.
23.12.2016 |
Andrej Trošt,
16.12.2016,
0 fotk |
Splošno |
Obvestila
Bliža se novo leto in s tem tudi božično-novoletno druženje v osnovni šoli Brestanica. Druženje bo potekalo v petek, 23.12.2016. Kot vsako leto bodo najprej plezali najmlajši iz plezalnega krožka Brestanica, Brežic in iz Sevnice. Kasneje pa pridejo/pridete na vrsto tudi vi.
Časovni okvir dogajanja:
- ob 16:30 zbor otrok (krožkarjev) in ogrevanje
- ob 17:00 uri začnejo plezati otroci
- ob 17:50 zaključek plezanja, podelitev priznanj in prihod Dedka Mraza
- ob 18:10 uri začnejo s plezanjem članice in člani
- pred finalom bo sledilo predavanje oz. predstavitev klubskega dogajanja v preteklem letu v sliki in besedi
- ob 21:00 finale
...in še presenečenje večera! Pridite ne bo vam žal!
V brežiško knjižnico v četrtek, 8. 12., ob 18. uri, prihaja festival Brati gore, ki se odvija ob mednarodnem tednu gora na pobudo Alpske konvencije. Svoje alpinistične zgodbe bo ob tej priložnosti predstavil posavski alpinist Bojan Jevševar. Vsi, ki Bojana poznamo, vemo, da bo zadeva več kot zanimiva.
V soboto in nedeljo, 3. in 4. 12.2016 so se v dvorani Zlato polje, v okviru plezalnih dnevov Kranja, odvijala zaključna tekmovanja državnega prvenstva v športnem plezanju. Tekmovalci so se pomerili tako v balvanskem plezanju, kot tudi v težavnostnem plezanju. Naša dva tekmovalca sta bila Aljaž Motoh in Kajetan Voglar. Aljaž se je izkazal na balvanih in tudi v težavnosti, saj je v obeh disciplinah zasedel odlično 5. mesto. Kajetanu pa se je poznalo, da je v zadnjem mesecu nekaj treningov izpustil, zaradi bolezni, tako da mu je balvansko plezanje prehitro izpilo moči in je osvojil 17. mesto. V težavnostnem plezanju pa je na detajlu nepremišljeno odreagiral, kar ga je stalo boljše uvrstitve. Dosegel je 18. mesto.
Ob zaključku letošnje tekmovalne sezone državnega prvenstva lahko ponosno stisnemo roke obema tekmovalcema. Aljaž Motoh je pokazal svojo konstantno formo in visok plezalni nivo, saj je v skupnem seštevku v balvanih in v težavnosti dosegel pohvalno 5. mesto.
Kajetan Voglar, kot debitant v državnem prvenstvu je na vseh tekmah, izključno na zadnji, dosegal vedno boljše rezultate in se uvrstil tudi v deseterico. Pokazal je velik potencial, ki pa ga bo potrebno še razviti, predvsem v to smer, da bo pri plezanju bolj premišljen in da bo pravilno »prebral« in se lotil smeri. Za to pa so potrebne izkušnje, ki si jih pridno nabira.
Aljaž in Kajetan sta klubski ponos in obema lahko čestitamo za odlično tekmovalno sezono!
V Kranju se, le teden dni po zaključku svetovnega pokala, v prihajajočem vikendu zaključuje letošnje državno prvenstvo v športnem plezanju. Tradicionalni Plezalni dnevi Kranja bodo postregli z balvani in težavnostjo. Naša malda asa Aljaž Motoh in Kajetan Voglar že brusita kremplje in se pripravljata na vikend paket plezarije.
Petkov večer, 25. 11., je bil namenjen obujanju spominov, druženju plezalske bande in tudi praznovanju - naš nestor Arno Koštomaj je v novembru naložil častitljivih "6 planik", kakor smo dejali ob predaji torte. Počaščeni smo, da je Arno z nami podelil številne izkušnje od svojih začetkov do danes, k obujanju zgodb pa so pripomogli tudi njegovi plezalski tovariši, od katerih smo bili še posebej veseli obiska tistih, ki so to počeli že sredi 80-ih let prejšnjega stoletja: Hinko Uršič, Miran Pribožič in Marjan Zver. Nič manj zabavne niso bile zgodbe predstavnikov generacije poznih 80-ih in 90-ih let, ki pa večina pleza še danes - Danica Pozvek Vidmar in Gorazd Pozvek, Sandra Voglar, Sandi Vegelj, Peter Sotelšek in Rok Levičar so vsak dodali svoj kamenček v mozaik Arnovega izjemnega plezalskega opusa. Za ovekovečenje večera je poskrbel Andrej Trošt, za pogovor z Arnom in organizacijo pa Nejc Pozvek.
Čustev poln večer se je zaključil v zgodnjih jutranjih urah. Veseli smo bili veselja in iskrenega nasmeha našega najstarejšega alpinista in mentorja vsem plezalskim generacijam Posavja.
26.11.2016 |
Miha Kozmus,
27.11.2016,
6 fotk |
Splošno |
Poročila
Včeraj smo zaključili z nadgradnjo poligona. Sestavili smo sesalni koš in ga priklopili na cev, zgradili majhno vodno zajetje in dokončali s pritrjevanjem jeklenic z vmesnimi ploščicami. Delo je bilo opravljeno po načrtu, saj smo tokrat imeli ves potreben material in orodje. Zahvala gre Petru in Mitji, ki sta pripravila ključne elemente ter vsem ostalim, ki so sodelovali.
Akterji tokratne delovne akcije so bili: Igor, Jernej, Rok in Miha.
Kot vsako leto je tudi letos januar namenjen obnavljanju članstva ali novemu včlanjenvanju v planinsko organizacijo in naše društvo. Zadeve v grobem ostajajo nespremenjene, podrobnosti pa so vam na voljo na spletni strani PZS. Veseli bomo, če članarino nakažete na TRR kluba in pod "namen plačila" vpišete Ime Priimek - članarina 2017. Če nakazujete za družino se poslužite namena družina Priimek - članarina 2017. Da bomo lažje vedeli, kdo vse sestavlja vašo družino, sporočite podrobnosti na info@pak.si. Vrednosti nakazila si preračunajte sami - upoštevajte tudi družinske popuste. (Opozoriti velja, da je za tiste, ki se gibljete tudi po tujih gorah, zelo priporočljiva A-članarina (za alpiniste praktično obvezna)).
Dobrodošli so seveda vsi novinci - super bi bilo, da jih obvestite o možnosti včlanitve in jih povabite v našo sredino. Tisti, ki bi se želeli včlaniti samo v naše društvo (in ne v PZS; ali pa ste že člani kakšnega drugega društva ...), lahko na zgoraj opisan način poravnate pridruženo članstvo, ki znaša 10 EUR/osebo. V kolikor eden nakazuje za več članov, naj ne pozabi navesti, za koga je bilo nakazilo izvršeno.
Novi člani (ki še nikoli niste bili del našega kolektiva) morate ob prijavi nujno izpolniti tudi pristopno izjavo in jo skenirano poslati na info@pak.si ali prinesti na četrtkov ferajn.
Znamkice bodo na voljo vsak januarski četrtek na klubu. Oglasite se ponje in se podružite s klubskimi tovariši.
PAKova jesen se počasi preveša v zimo, ki jo bomo pozdravili z velikim petkovim slavjem - 60. rojstnim dnem našega nestorja Arna Koštomaja. Dobimo se 25. 11., ob 19.30, v veliki dvorani MC Krško. Po uvodnih besedah bodo spregovorili številni Arnovi sodobniki, soplezalci iz njegovih začetkov sredi 80-ih let. Vsi seveda ob fotografijah in diasih, v sproščenem vzdušju. Ko izčrpamo "uradni" del zgodb, se bo druženje nadaljevalo - veseli bomo vsakega "okusnega prispevka".
Vikend bo namenjen navijanju za tekmovalce SP v Kranju; od doma preko spleta ali TV, lahko pa tudi v živo.
Vabljeni torej na druženje in upam, da se srečamo v čim večjem številu.
V Kranju se bo 26. in 27. novembra odvijala zaključna tekma svetovnega pokala v športnem plezanju. Pohitite z nakupom kart in vabljeni na ogled tekme v Kranj! Več info na uradni strani.
05.11.2016 |
Miha Kozmus,
06.11.2016,
7 fotk |
Splošno |
Poročila
V soboto dopoldan smo se dobili pri slapu Ubijavniku, da nadgradimo poligon za ledno plezanje. Na steno smo pritrdili nekaj novih jeklenic z vmesnimi ploščicami in stare dodatno ojačali, da bo ledena stena čim bolj stabilna in varna. Tudi zajetje je bilo treba popraviti, saj nam ga je potok popolnoma zasul s prodom. Sesalni koš bo izboljšan, zmanjkalo pa nam je nekaj delov, da bi dokončali. Zato smo zadeve dobro premislili in se dogovorili kdo bo kaj naredil, da naslednjič zadevo dokončamo, še pred pravo zimo na katero nestrpno čakamo.
V delovni akciji so sodelovali: Matej, Peter, Mitja, Boštjan, Jernej in Miha.
Naša predstavnika na tekmah državnega prvenstva, kadet Aljaž Motoh in starejši deček Kajetan Voglar, lepo stopnjujeta formo v jesenskem delu sezone. Na to kažejo tudi vedno boljše uvrstitve in plezanje na tekmovanjih v težavnosti, ki so si v oktobru sledila tedensko. Zadnjo soboto v mesecu sta svoje mojstrstvo pokazala v škofjeloškem previsju. Kajo je prišel na rob/rep deseterice, kar je njegova najboljša uvrstitev na DP, Almo pa je znova blestel v kvalifikacijah (letos je vedno držal medaljo), v finalu pa je obstal na nehvaležnem 4. mestu z istim rezultatom kot tretjeuvrščeni (ki pa je bil boljši v kvalifikacijah). Fanta sta več kot očitno iz pravega testa. Čestitke!
Njun spremljevalec na tekmi in treningih Ambrož Novak je (v najinem dopisovanju) takole povzel njuna nastopa: "Kajetana ponavadi zmatra prvi ali drugi detajl smeri in mu manjka kanček moči ali odločnosti da bi naredil detajl in naredil še kakšen dodaten gib. Aljaž je v Škofja Loki plezal odlično. Pokazal je vse kar zna, ni se zaplezal, plezal je do meje in še malo čez in si tako po finalu prislužil 4. mesto. Trenutno tudi sodi tu nekje. Še z malo specifičnega treninga bi verjetno napredoval še kakšno mesto."
Obveščam vas, da bo v soboto, 05. novembra 2016 na poligonu Ubijavnik potekala delovna akcija.
Dobimo se ob 9. uri na parkirišču pri drugem ovinku (klasična pot na bohor). Za več info. glede same organizacije, se obrnite na 031 886 066 Miha ali 040 508 332 Peter,
Tridnevni plezalni tabor za otroke se je odvijal na toplem primorskem soncu. Tabora se je udeležilo deset otrok. V soboto smo plezali nad Vipavsko dolino, kjer so nam družbo delale pikapolonice. Naslednji dan smo obiskali Hrvaško in ves dan plezali na kamena vrata, ki varujejo Buzet. Ko je šlo sonce za goro pa smo odnehali in se vrnili v domačo Slovenijo. Preden se je stemnilo smo se še posladkali v Kopru in hitro vrnili v hostel, kjer nas je čakala večerja. Potem so bile na programu ustvarjalne delavnice in priprave na noč čarovnic. Zadnji dan smo poskrbeli še za kondicijo, premagali burjo in se povzpeli na Nanos. Po dolgi turi so si otroci zaslužili pico in tabora je bilo konec.
Zadnji četrtek pred krompirjevimi počitnicami se je v brestaniški športni dvorani odvijal pomemben dogodek za vse posavske osnovnošolce, ki se ukvarjajo s športnim plezanjem ali redno obiskujejo organizirane vadbe na brestaniški, sevniški, krški in brežiški plezalni steni.
Kar 46 otrok se je preizkusilo v štirih starostnih kategorijah. Za vse večjo številko je verjetno kriva priljubljenost športa in seveda pridno delo inštruktorjev in vaditeljev na plezalnih uricah. Vsak je imel priložnost pokazat svoje znanje in moč prstov v dveh, v starosti primerno opremljenih smereh. Seštevek obeh doseženih višin je tako dal rezultat vsakemu plezalcu.
Poleg tega, da je bila stena oblegana celi dve uri in navijači zelo glasni, so imeli tudi mlajši oz. gosti in navijači možnost se preizkusit v zabavnem poligonu ali se poigrati v "ustvarjalno tehničnem" kotičku. Na koncu so tekmovalci za svoje dosežke prijeli še medalje in diplome.
Vsekakor pa dogodek ne bi uspel brez kadra. Kar 26 se nas je nabralo, da je vse potekalo v varnem, zabavnem in sproščenem okolju. Prihodnje klubsko srečanje sledi že okoli božičnih praznikov, ko bomo pri Posavskem alpinističnem klubu organizirali že tradicionalno božično novoletno tekmo, takrat za prav vse člane. Se že veselimo.
Minuli vikend se nas je na pot odpravilo 14 dedcev in povem vam... imeli smo se fantastično!
Domač ajmuht babi Tince, je takoj na začetku nežno pobožal naše želodčke. Matotova peka kostanja in jutranji jajčki so nam dali moč in ustvarjali ugoden vzgonski vetrič v smeri. Čudili smo se švicarskemu nožu, saj zreže salamo v enem zamahu in tako na tanko,da vidiš čez njo. Dinko se je spet izkazal in prav tu smo se spomnili tudi na vas, ki ste tokrat manjkali. Načelnik Peter in starosta Arno, sta zapuščala kanjon kot zadnja osamela jezdeca, saj sta vendar morala pregledati še vse kotičke, da ni morda ostal kje naš Pakovec. Leon in Rok sta si ves večer belila glavo - s pivcem?, da so morda centralni kamini pretežki zanju, no, Edo pa je rekel zadnjo in ju peljal. Bojan in Goran sta plezala odlično. Vmes sta dohitela celo kačo. Igor je poskrbel, da smo se počutili kot v raju. Naj spomnim še na nadvse razumljivo gospodarico Nino, ki je vse naše podvige prijazno prenašala. Ja dogajalo se nam je na veliko, pa tudi plezali smo, naj še slike govorijo...
V soboto, 22.10.2016 je v Slovenski Bistrici potekalo državno prvenstvo v športnem plezanju. Kot običajno sta nas na tekmi zastopala naša asa Aljaž in Kajetan.
Kajetan dobro napreduje in iz tekme v tekmo bolje pleza. V soboto je dosegel pohvalno 11. mesto. Aljaž je s prvo smerjo opravil odlično, zasedel je tretje mesto, a žal mu je ponovno v finalni smeri malo spodletelo in je tekmo zaključil na še vedno odličnem 5. mestu. Bravo fanta!
Vabljeni vsi najmlajši in malo manj mlajši posavski plezalci, ki redno obiskujete plezalne vadbe v Sevnivci, Brestanici, Krškem in Brežicah, da se preizkusite v plezalnih smereh, ki se že pripravljajo samo za vas na plezalni steni v športni dvorani pri OŠ Brestanica. Pri Posavskem alpinističnem klubu organiziramo Področno prvenstvo za osnovnošolce v četrtek, 27.10.2016, s pričetkom ob 17. uri, na tamkajšnji steni. Otroke pripeljite najkasneje do 16.30 ure, da se pripravijo in primerno ogrejejo.
Za spodbudo in glasno navijanje poleg prijateljev sotekmovalcev, s sabo pripeljite starše, dedke, babice, bratce in sestrice. Medtem, ko boste plezalci premagovali oprimke, se bodo netekmovalci lahko zabavali na motoričnem poligunu ali se igrali in ustvarjali pri mizi Ustvarjalnici.
Pri mizi: Napolnimo želodček, bomo veseli vseh domačih dobrot. Vabljeni, da jih delite z nami. Vsekakor pa: Več nas bo, bolj bo zabavno.
Starši, prijavite otroke pri vodjah vadb: Brestanica Andrej, Sevnica Maja in Brežice Sandra, najkasneje do srede, 26.10. Vse informacije dobite na vadbi ali kontaktirajte Sandro, vodjo tekmovanja: 031623167 ali na sandra@pak.si.
Četrtkov ferajn bodo s predavanjem o svojih korziških dogodivščinah popestrili trije izjemno zagreti športni plezalci: Špela Gerjavič, Grega Miklič in Samo Šmajgl. V septembru so se plezalno potepali po čudovitem otoku.
V besedi in sliki torej 20. 10., ob 20. uri (oz. kako minuto čez).
V sredo, 19. 10., ob 18.45, po skoraj polletnem premoru znova pričakujemo zanimive polete na brežiški velikanki. Prva brežiška plezalka Julita Hribar nas z velikim veseljem pričakuje. Prvi del termina bo tudi v tej sezoni ogrevalen, po 20.30 pa do vrha. Vsak ponedeljek in sredo.
V soboto, 15.10.2016 se je v Tržiču odvijala težavnostna tekma državnega prvenstva v športnem plezanju. Naše barve sta zastopala Kajetan Voglar in Aljaž Motoh.
Kajetan je plezal dobro, a pri drugem detajlu smeri mu je zmanjkalo malo inovativnosti, kjer je zaključil nastop in dosegel 14. mesto.
Aljaž se je v prvo smer podal suvereno in je kljub manjšim težavam pri vpenjanju dosegel odlično 3. mestu in se tako uvrstil v finale. Finalna smer pa mu je povzročala kar nekaj preglavic in mu prehitro izpila moči. Kljub temu je Aljaž osvojil odlično 6. mesto v kategoriji kadetov.
Posavski alpinistični klub, organizira tridnevni plezalni tabor za otroke, v času od 29. do 31. oktobra. Tabor je namenjen tekmovalcem in število mest je omejeno. Nastanjeni bomo v hostlu v Ajdovščini, plezali bomo v plezališčih slovenske in hrvaške Istre. Za več informacij kontatirajte (040 896 770, Andrej).
Tokrat nas je obiskala srečna številka 13. Toooliko ženskic, članic PAKa, zavzetih plezalk, se nas je zbralo ponovno v Voglarjevi Vili Veri v Peroju. Tokrat smo se kar odločile, da bo to tudi v bodoče naša baza srečanj, saj je v Istri res za obiskat še veliko plezališč , udobje, intima in prijaznost našega domeka pa nenadomestljiva. Plezale smo ponovno, tradicionalno v soboto v Limskem kanalu in v nedeljo pri Buzetu v plezališču Kamena vrata. Splezale vse do težavnosti 6c, pojedle kup meseka in zelenjave, popile ni da ni, po... noči pa sta bili itak prekratki, se je preveč dogajalo. Boli glava, me pa presrečne. To, da so nas obiskale znane slovenske osebnosti, je bilo nad presenečenji - šok. Ob letu obsorej nas bo še več.
Grossglockner, najvišji vrh Avstrije, je zanimiv v vseh letnih časih. Tokrat se bomo nanj odpravili po končanih trgatvah, a še preden se mošt preobrazi v vino. Tura je planirana na zadnji oktobrski vikend, organizatorja pa Špili in Miha. Namero o udeležbi jima sporočite čim prej.
Le dva tedna za dekleti se na vikedn plezarijo odpravljamo PAKovski fantje. Glede na številne prijave se obeta mini bus. Če pa res potujemo z njim, bo povedal Pero (040-508-332), pri katerem se lahko prijavite. Paklenica nas pričakuje 22. in 23. 10.
Program je klasičen - plezanje od jutra do večera, v soboto zvečer tudi z ribo na krožniku in rdečim v kozarčku.
Pohitite s prijavami - kdor ne pride na mini bus, bo moral peš.
Jesen je postregla s svojimi plodovi, zato se bomo znova, kot vsako leto - tradicionalno, zbrali na PAKovskem kostanjevem pikniku. Lokacija prav tako že praktično standardna - Izletniška kmetija Dular, Kostanjek. Sobota, 15. 10., od 17. ure dalje. Zaželjeno z merico kostanja in še kakšnim priboljškom, lahko tudi glasbilom, kresilom ...
Vabilo velja vsem ljubiteljem plezanja, takšnega in drugačnega.
Na osnovni šoli Raka so v Tednu otroka organizirali popoldanske delavnice za učence. Med ponujenimi aktivnostmi je bilo tudi šporno plezanje na steni v telovadnici osnovne šole. Člani Posavskega alpinističnega kluba smo se odzvali vabilu šole in v četrtek, 6. 10., organizirali plezalni del delavnic. Ob 16. uri smo se v telovadnici osnovne šole zbrali člani ekipe v sestavi Nika Pavčnik, Grega Miklič, Samo Šmajgl in Jernej Kastelic ter najprej pripravilli steno za varno plezanje. Urediti je bilo potrebno sidrišča in napeljati vrvi za plezanje z varovanjem od zgoraj. Ob 16.30 so se delavnice pričele. 51 otrok je bilo razdeljenih v 5 skupin, ki so se imenjevale na petih postajah. Učenci so se z navdušenjem spopadli z novim izzivom in vsi do zadnjega pogumno zakorakali v svet vertikale. Delavnice so trajale do 18. ure.
V soboto, 15.10.2016 se bo v Tržiču odvijalo državno prvenstvo v športnem plezanju v težavnosti. Od starejših dečkov bo nastopil Kajetan Voglar, kadete pa bo zastopal Aljaž Motoh. Finalni nastop je predviden ob 12:30.
V soboto, 8. 10. ste vabljeni v Kamniško Bistrico na zbor alpinistov, od tam pa nadaljujemo pod Gradiško turo. V soboto bodo na zboru alpinistov v Kamniški Bistrici novopečeni alpinisti in alpinistični inštruktorji uradno prejeli potrdila, inštruktorji pa izkaznice. Vsi, ki bodo sami prevzeli potrdilo in izkaznico, bodo prejeli tudi simpatično majico Komisije za alpinizem. Majice bodo tudi na voljo za ostale udeležence s prostovoljnimi prispevki, ki bodo kasneje donirani v sklad za Dejana Korena –Dekota (https://www.ka.pzs.si/novica.php?pid=11272).
posredujem vam vabilo in prošnjo za dobrodelno srečanje v podporo Dejanu Korenu, ki se je letošnje leto poškodoval pri plezanju.
Trenutno okreva v rehabilitacijskem centru Stara Gora pri Novi Gorici. Ker je težko določiti čas rehabilitaciji (verjetno bo še dolg), so se Dejanovi prijatelji odločili, da organizirajo dobrodelno plezalno srečanje v Kampu Tura (pod Gradiško turo) 9. oktobra in s prostovoljnimi prispevki pomagajo Dejanu, ženi Stanki in njuni hčerki Tinkari.
Dogodek bo potekal 9.10. od 9.00 do 19.00 v Kampu Tura, s plezalno tekmo, druženjem in predavanjem.
26.09.2016 |
Andrej Trošt,
03.10.2016,
76 fotk |
Splošno |
Novice
Pred prihodom jesenskega vremena, sta se načelnika skupaj z ženama in otroki, odpravila na multišportne priprave na primorsko sonce v zaliv Baške. Bazni tabor je bil kamp Zablaće, od koder so vsakodnevno potekali jutranji marši in pobegi v baščanske hribe. Mesečev Plato je bil najbolj oblegana točka za dva neokrutljiva načelnika na kolesih. Spusti po gorskih stezah in cestah so bili podobni eksplozivnemu izmečku, ki ga izstreli starobaščanski vojničar. Ko so ovce to videle in slišale so nevedoč kaj se dogaja, poskakale v grmovja in brezna. Doza adrenalina je držala cel dan, zato smo se šli tudi kopat in seveda plezat. Otroci so imeli v baznem taboru svoja prostrana igrišča, kjer so ustvarjali raznorazne potičke in kugljice. Žene pa so skrbele za red in disciplino, pa tudi kuhale so odlično. Za varnost je skrbel štirinožničar Dač, nočno družbo pa sta nam delali podgana z dolgim repom in miš s črnimi očmi. Teden je minil bliskovito hitro in zdaj smo spet doma.
Leto je naokoli. Lansko leto, oktobra, smo ženskice PAKovke uživale na sončku v istrskih plezališčih, dobro papcale, se naklepetale in uživale v gostoljubju Voglarjevega vikenda v Peroju.
Zato vas vse ženskice, naše članice, bodoče članice, simpatizerke, vabimo, da se nam pridružite od 07.-09.10. ponovno v Peroju. Odhod bo v petek, 07.10., ob 15.30, iz Krškega, povratek v nedeljo zvečer, saj bomo valjda do mraka zmagovale v katerem od istrskih plezališč. Vsem zainteresiranim so informacije dostopne pri Sandri: 031623167 ali sandra@pak.si. Prijave se že kopičijo.
Z oktobrom se začenja plezalna rekreacija na naših plezalnih stenah. V Brežicah bomo predvidoma začeli šele drugi teden v oktobru, termini ostajajo enaki lanskim: ponedeljek in sreda, od 18.30 dalje, od 21.00 pa do vrha. V Brestanici bo stena ob običajnih petkovih terminih rezervirana za tečaj športnega plezanja (ki je še v dogovarjanju). MC Krško pa vabi vsak večer, razen ponedeljka: v torek vas gosti Jerca, v sredo Jernej in Bini, v četrtek Lenart (termin je že v polnem teku, na voljo le še nekaj mest) in v petek Grega. Ure so zaenkrat 20.00, se bodo pa s krajšim dnevom prestavile na 19.00.
Vabljeni, da se malce razgibate z nami in prijetno indoor sezono želimo (z željo, da jo čim večkrat presekate z obiskom plezališč ali gora;)).
V sklopu Evropskega tedna športa je v organizaciji Športne zveze Krško potekal projekt predstavitve športnih društev po osnovnih šolah občine Krško, ki smo se udeležiti tudi člani Posavskega alpinističnega kluba. Predstavitve so potekale med 13. 9. in 16. 9. 2016, namenjene pa so bile učencem prve triade osnovnih šol. PAK smo zastopali Jerca Miklič, Sandra Voglar in Jernej Kastelic, predstavili pa smo športno plezanje, oglaševali klub in vabili nadobudne plezalce na krožke v Brestanico in Brežice, kjer jih za osnovnošolce organiziramo že mnoga leta. Zaradi časovnih omejitev in večjega števila udeležencev v vsaki skupini, smo sestavili hitro predstavitev našega športa in otrokom omogočili plezanje z varovanjem od zgoraj.
V torek, 13. 9., sva Jerca in Jernej opravila predstavitev na OŠ Senovo, kjer so poleg senovških učencev predstavitvi prisostvovali še učenci OŠ Brestanica in OŠ Koprivnica. Predstavila sva potrebno opremo in potek športnega plezanja, učenci pa so se, varovani od zgoraj, lahko preizkusili v plezanju na drevo. Predstavitve so potekale med 8. uro in 12. uro.
V sredo, 14. 9., sva na OŠ Krško predstavitve izvedla Sandra in Jernej, zaradi večjega števila klubov in učencev pa so bile časovne omejitve še bolj rigorozne, tako da sva bila primorana predstavitev kluba in športa opravljati med samim plezanjem otrok. Na razpolago je bila manjša stena v telovadnici šolske športne dvorane. Predstavitve so trajale od 8. do 12. ure.
Jerca in Jernej sva predstavitev kluba zaključila 16. 9. na OŠ Podbočje. V Podbočju so se domačinom pridružili še učenci OŠ Raka. Ponovno sva predstavila vse pripomočke in postopke, povabila učence na krožke, plezanje pa sva uredila po kovinski konstrukciji na zunanji steni šolske telovadnice. Predstavitve so tudi tu potekale od 8. do 12. ure.
Na državnem prvenstvu v balvanskem plezanju na Logu sta Aljaž in Kajetan, pokazala, da sta iz pravega testa. Aljaž Motoh je v kategoriji kadetov od osmih balvanov preplezal štiri balvane, dosegel tri cone in si z lepim plezanjem priboril 5. mesto. Pri starejših dečkih pa je Kajetan Voglar prvič nastopil na tovrstnem tekmovanju in se dobro odrezal. Preplezal je štiri balvane v prvem poskusu in dosegel dve coni, kar mu je prineslo 12. mesto. Oba naša tekmovalca sta zadovoljna s plezanjem in si zaslužita vse pohvale!
Poletne počitnice se nezadržno iztekajo in kmalu bo september, ko bodo otroci spet lahko začeli plezati in se družiti s sovrstniki na krožku športnega plezanja.
Vabimo vse, plezanja željne otroke, da se nam pridružijo na krožku športnega plezanja v torek, 13. septembra ob 16:30 v telovadnici OŠ Brestanica. Tako kot lansko leto, bodo krožki plezanja potekali ob torkih in četrtkih od 16:30 do 18h.
Razširite novico in seboj pripeljite prijatelje, sošolce in sorodnike, ki bi radi uživali z nami.
Letos smo v Dolomitih feratali, plezali, hribolazili in fotografirali. Vreme nam je lepo služilo, čeprav brez dežja in mraza ni šlo. Najbolj sem užival s Tjašo v navezi v dolomitski vertikali. Splezala sva Dibonovo smer (V+, 300 m) v Torre Grande del Falzarego. Zabijala sva tudi kline v pravi dolomitski klasiki Via Priolo (VI, 310 m) v Pilastro Ovest v Lastonih di Formin. Okusili smo tudi kraljevske ferate, in sicer smo splezali po ferati Giuseppe Olivieri na Puno Anno in naprej po ferati Gianni Aglio na Tofano di Mezzo (3225 m). Ni nam ušla tudi ferata Lipella na Tofano di Roses (3244 m). Povzpeli smo se tudi na kortinškega razglednega osamelca Col Rosa (2166 m) po izpostavljeni športni ferati. Za vrhunec ferat sva se s Tjašo med snežinkami spopadla še s »Tomisellijem« in osvojila Punto Fanes Sud (2980 m).
Z otroci smo osvajali planinske koče in jezera, še posebej smo bili ponosni na rifugio Faloria (2120 m), rif. Vandelli pri jezeru Sorapiss (1926 m) in rif. Croda da Lago (2046 m). Premagali smo tudi viruse, prehlade, bruhanje, vročino in drisko. Otroke pa smo podkupovali s kepicami čokoladnega sladoleda. Migali in uživali smo Trošti z nono in nonotom. Za nagrado po napornem hribolazenju smo se pred iztekom dopusta vrgli še v naše slovensko morje, potem pa odšli domov pobirat krompir:)
27.08.2016 |
Aleksandra Voglar,
08.08.2016,
0 fotk |
Splošno |
Obvestila
Druženje pakovcev bo ta avgust zelo pestro. Tik pred nami je družinski tabor, tokrat v Trenti.
Oglasili pa so se mi klubski člani iz sevniškega konca. Obveščajo in vabijo nas 27.08. na 2. sevniški planinski maraton v organizaciji PD Lisca. Po končanem maratonu bo na Lisci možnost kampiranja. Vsekakor zabavno in dobra družba zagotovljena, tudi s strani naših članov iz sevniškega konca.
Na linku je vse dogajanje zelo dobro opisano. Zanimivo in vabljivo.
Hkrati pa spomladanski del ekipe šole športnega plezanja 2016 vabi na piknik in zaključek uspešno opravljenega tečaja, uspešnega ustvarjanja novega plezališča v Podgorju, zaključek poletja, vsi imamo kaj za povedat ali pohvaliti kje in kako smo preživeli dopust ... vse člane PAK. Tako alpiniste, kot plezalce in družine. Roštiljada in pijača zagotovljena. Kdor želi, lahko pride kampirat na Lisco tudi že dan prej.
Zaradi lažje organizacije, vas prosim, da svojo udeležbo zagotovite in prijavite Maji, obetavni plezalki iz Sevnice, ki peče res dobre torte... na tel. 040464517 ali mail: stoparca@gmail.com, najdete jo tudi na facebooku. Da bo vse še bolj gladko steklo je prijavnina 5 Eur po odrasli osebi.
Računajo na čim večjo udeležbo! Jst bom sigurno tam,
Letošnji družinski tabor prestavljamo iz savske v soško dolino, kjer bomo združili moči z AO Rašica. Taborilo se bo od 12. do 15. avgusta (po želji lahko tudi do 17.) v spodnji Trenti, program in dejavnosti pa je moč videti v PRILOGI. Torej, nič novega, le nova, večja družina/družba.
Za voljo lažje organizacije vas prosim, da se prijavite pri Romani Zorko na mail (romanasala@gmail.com) ali še bolje telefon (031-647-860 ali 041-359-879) do ponedeljka, 8. avgusta.
V sredo, 20.7. sva se z Matom zapeljala v Logarsko in se pognala v S steno Planjave. Smer Gradišnik - Ogrin (V-/IV, 700 m) in Dular - Juvan v Glavi (VI, A1/V, 200 m). Prvih 6 cugov sva se varovala potem pa prišla v lažji svet, kjer sva solirala vse do vstopa v drugo smer. Prvi cug v drugi smeri je bil spet moj, najtežjega pa je splezal Mato, brez potrebnih "frendov", ki sta bila za mojim pasom. Klin gre tudi v poko med staro leseno "kajlo" in skalo, ki ga nisem mogel dobite ven. Smer je krušljiva in zanimiva, saj je potrebno skozi celo smer iskati najlažje prehode. Najlepši in hkrati najtežji del je v Glavi, kjer je skala kompaktna. Naporna tura, 14 ur od avta in nazaj.
29.07.2016 |
Peter Sotelšek,
27.07.2016,
0 fotk |
Splošno |
Obvestila
Društvo za gorsko kulturo bo v sodelovanju z lokalnimi organizatorji obogatilo poletno dogajanje na več prizoriščih po Sloveniji s serijo nagrajenih filmov iz arhiva Festivala gorniškega filma. Vabljeni vsi, ki ste zamudili festival ali si želite še enkrat ogledati katerega od odličnih filmov na velikem platnu, tudi na prostem. Vstop bo prost.
Za vikend, od 22. do 24. julija, se odpravlajmo taborit v Trento. Možnosti za aktivnosti je na pretek, od plezanja, pohodništva, kopanja, napenjanja smejalnih mišic, polnjenja želodčkov ... vse seveda prilagojeno udeležencem in seveda vremenu.
Nastanili se bomo v enem izmed tamkajšnjih kampov, glede odhoda/prihoda in aktivnosti, pa se dogovorimo ta četrtek (21. 7.) na ferajnu ob 20h.
Do četrtka sporočite svojo udeležbo (zaradi lažje koordinacije nastanitve in odhoda) na e-mail vanja.svajger@gmail.com ali mobi 040 567 195.
V nedeljo, drugi dan potepanja po Julijcih sva se z Jernejem zapeljala na Vršič. Šla sva v severozahodno steno Male Mojstrovke in se zagnala v Kaminsko smer. Prvi raztežaj sem šel jaz in potegnil cug dlje kot po skici, tako sva imela eno menjavo manj. Špiler je bil na vrsti pri ozkem kaminu, kjer se je potrebno stiskati globoko v kaminu. Zraven po razbiti rampi pa sva opazila kline in plezala po varianti, ki se je izkazala za kar težko varianto, izgledalo pa je lažje kot v kaminu. V petem cugu, ko sem bil na vrsti spet jaz pa je bil najlepši del smeri, saj je kamin ravno prav širok, da lahko plezaš kot Spider-man :) Smer je bila polna prahu, šodra, naloženih skal, ki se jih ne upaš dotakniti, kamini so vlažni in padajoči kamenčki standard. Plezala sva še kar tekoče, največ sva se zamudila z orientacijo in jo z skupnimi močmi uspešno premagovala vse do vrha.
V petek, 8.7.2016 sva se z Binetom odpeljala v Dolomite, v dolino Zoldo, kjer je bilo najino izhodišče za napad na steno Rocchetta Alta di Bosconero (2309 m). Zbudila sva se ob štirih zjutraj in padal je rahel dež ter podile so se megle po dolini. Za trenutek sva počakala, potem pa s hitrim maršem prepolovila čas dostopa, ki je označen na planinski tabli za Rifugio Bosconero (1457 m). Najin cilj dneva je bila 600 metrska klasika (VII+) z imenom K.C.F., ki sta jo leta 1970 preplezala R. Braumann in J. Vehse. V isto smer je tik pred nama vstopila trojna italijanska naveza, tako da sva za eno uro prestavila najin štart. Med tem so se tudi oblaki razkropili in začel se je vroč poletni dan. Po »metanju« kamenčka je plezarijo začel Bine. Plezala sva izmenično in kmalu dosegla trojico. V družbi zgovornih Italijanov, smo en za drugim premagovali zajede, previse, poke in razčlenjene plate. Skala je bila kompaktna in dobro razčlenjena, izpostavljenost pa ni popustila vse do izstopne police. V steni smo plezali dobrih sedem ur. Zadovoljstva na vrhu nismo skrivali, še bolj sproščeno pa smo pri koči nazdravili in se osvežili s pijačo obogateno s hmeljem. Družba Italijanov je popoldne odšla v dolino, naju pa je čakala »pasta bolognese«, sončni zahod in priprave še na eno plezarijo naslednjega dne. Najin nedeljski cilj je bila klasična, 650 metrska smer (VII-), ki je dobila ime v spomin slavnemu kortinškemu alpinistu Albino Michielli - Štrobel. Preplezali so jo leta 1954 (B. Menardi, L. Lorenzi, S. Lorenzi, L.G. Zardini). Omenjena smer spada med velike dolomitske klasike, saj gre za kompleksno plezanje v izpostavljenih previsih, počeh in zajedah. Za smer sva potrebovala sedem ur in pol. Ob sestopu so se že nabirali nevihtni oblaki in grmenje naju je spodbudilo, da sva tekla v dolino. Na koncu pa od nevihte ni bilo nič, le nekaj kapelj naju je pospremilo domov. Preživela sva super vikend, se dobro naplezala in si nabrala novih izkušenj.
Razpis za začetni alpinistični tečaj v kopni skali – Kamniško sedlo 2016
Tečaj bo potekal od srede, 29. junija s pričetkom ob 18. uri do nedelje 3. julija 2016 na Kamniškem sedlu, Kamniška koča na Kamniškem sedlu.
Tečaja se lahko udeležijo tečajniki in pripravniki alpinističnih odsekov. Število udeležencev je omejeno na 20 tečajnikov.
Kotizacija:
Starost 18 do 25 let = 200 €
Starost 26 do 30 let = 260 €
Cena tečaja vključuje oskrbo na koči (bivanje in hrana) in prevoz opreme s tovorno žičnico. Vsak tečajnik samo en nahrbtnik!
Vsi kandidati morajo poslati prijavo na priloženem obrazcu PZS – Komisije za alpinizem, izključno preko elektronske pošte na elektronski naslov: alpinizem@pzs.si (Zadeva: Tečaj Kamniško sedlo 2016). Vsi prijavljeni kandidati bodo po pošti prejeli račun za plačilo kotizacije.
Rok prijav je do ponedeljka, 20. junija 2016.
Opozarjamo, da kasnejših prijav v nobenem primeru ne bomo upoštevali.
V soboto, 11.6.2016 se je v Šmartnem pri Litiji odvijala prva tekma v Državnem prvenstvu v težavnostnem plezanju. Tokrat je našemu rednemu tekmovalcu, Aljažu Motohu, delal družbo novinec Kajetan Voglar. Aljaž je pri kadetih kvalifikacijsko smer odplezal brez napak in se uvrstil v finale. Pri finalnem nastopu pa je imel nekaj smole z vpenjanjem kompleta, pri čemer je izgubil preveč moči za še boljšo uvrstitev. Zasedel je odlično 5. mesto.
Kajetan, kot starejši deček je plezal sprva tekoče in brez večjih težav, tudi na mestih, kjer so imeli mnogi težave, nato pa je na prehodu v previsnejši del smeri nepričakovano zaključil svoj nastop. Z večjo mero samozaupanja in z manjšo tremo bi Kajetan nedvomno priplezal več. Vsekakor je bila to dobra izkušnja zanj. Dosegel je solidno 14. mesto, kar je dober rezultat, upoštevajoč, da je zaradi bolezni izpustil nekaj treningov.
Obema tekmovalcema čestitamo! Bravo Aljaž in bravo Kajetan!
Pred kratkim se je iz Irana vrnil naš član Silvo Rožman, ki se je ob raziskovanju te zanimive dežele povzpel tudi na njihov najvišji vrh Mount Damavand (5610 m) in z njega tudi smučal. Silvo nam bo o svojih dogodivščinah predaval v četrtek, 16. 6. 2016, ob 20. uri.
V nedeljo, 5.6.2016 se je v Log-Dragomeru odvijalo državno prvenstvo v balvanskem plezanju. Naše barve je zastopal Aljaž Motoh, ki je nastopil v kategoriji kadetov in si priplezal 5. mesto. Svoj nastop je pričel zelo suvereno, na koncu pa je zbral kar šest od osmih vrhov. Preplezal je šest balvanov, pri enemu mu je pod vrhom zmanjkalo časa, pri zadnjemu pa ga je neprevidnost stala boljše uvrstitve. Aljaž je bil s plezanjem zadovoljen, želel bi si le nekaj več časa pri plezanju, kar bi pozitivno vplivalo na končni rezultat.
Ob dnevu državnosti se znova, tradicionalno, tokrat že 6. zapored, odpravljamo v Paklenico, kjer se zbere praktično vsa plezalna druščina Posavja. Vsako leto nas je več, lani v kampu Marko kar 64! Letos si seveda obetamo še večjo udeležbo, zavoljo lažje organizacije (in rezervacije prostora) pa prosimo, da svojo udeležbo do 10. 6. sporočite na sandra@pak.si (ali na telefon 031-623-167).
Tabor bo potekal s težiščem na vikendu 25. in 26. junija, z začetkom kak dan prej in podaljškom v nov teden. Kot že večinoma dobro veste, je Paklenica idealen prostor za združevanje različnih aktivnosti: od morja do plezanja, pohodništva, kolesarjenja, lenarjenja ipd., zato ni ovir, da se nam ne pridružite.
Krožek osnovnošolcev v Brežicah je v šolskem letu, ki se izteka, zaživel v novi podobi, z novimi pristopi in novim vodstvom. Številne nove ideje so se obrestovale v velikem obisku otrok in njihivem zadovoljstvu. Prav takšen je bil tudi zaključek, ko smo se pod brežiško velikanko zbrali vsi sodelavci, krožkarji in tudi starši. Skoraj 50 nas je v sproščenem vzdušju sodelovalo v povzetku številnih iger, ki so se odvijale tekom leta. Čudovit dveinpolurni dogodek smo zaključili s podelitvijo diplom in nagrad našim mladim plezalcem, ki so vse leto vztrajali in napredovali na plezalni steni in pod njo.
Prijetne (zaslužene) počitnice želimo in nasvidenje znova ob koncu septembra.
Zborno mesto nedelja, ob 8.30, na kavici v kafiču pred Mercatorjem v Boštanju, je že klasika, na tečaju je vendar 6 "seunčanov". In smo se odpeljali, skozi Celje, mimo Žalca, skozi Šešče (pomembna g - točka, sploh včeraj popoldan), Matke, in parking na križišču pod kmetijo Baloh. Kam smo šli? Plezališče Kamnik. Četica je odkorakala v strm hrib... so že jamral za mano: 1 uro tkole? Skoraj pol ure pa res. Čist zmatrani prišli do stene, malega Zeca je pridno prinesel Leon, se bo morala mami Kaja mal bolše začet ubuvat: šminka - "olstrake" so za v mesto, dobri podplati pa za hude dostope. Skalce smo obdelovali dobrih 6 ur. Splezali vse, kar smo lahko, vse do 6a+, ha?!
Vmes je mali Zec malo le pogrešal varne roke velikega Zeca, samo kaj, če ga še priklicat nismo mogli. Je "mama" vse poštimala, dete je zaspalo in lahko smo ponovno v miru plezali. Nekako se je potemnilo, približevati se je začel črn oblak in zbežali smo proti avtomobilom. Eni, tapametni, po poti, tastare pa složno direkt po šavju in grabnih za našim edinstvenim najstnikom Borutom. Super je ženskice, a ne? Sva poslušali. Mokri od švica, saj dežja valjda ni bilo, smo se naložli v atomobile in za Škafarjem. Adut je rekel do prve domače oštarije. In glej ga zlomka: V soboto sta bila z Rebeko na dveh ohcetih, prišla zjutraj direkt v Kamnik, na poti domov iz plezališča, pa v prvi vasi Šešče našla pir in futr free, ustavlia direkt na Šmrkl fantoušni, še včerajšnji seveda. Ni kaj, obvladata. Pivo je teklo, jeger, smo se kar zlili z domačimi pubeci. Sama pa sem si prislužla še eno šeško klobaso (Kmetija Kač - Šešče). Dan je bil res bogat, tečajniki pa od včeraj naprej napeti čakajo izpitne ure. . Valjda se še bolj kot prakse, bojijo teorije. Sploh niso resni?! Nejc, pomagaj!
V soju zvezd smo se v petek odpravili na obisk k Valentinu Staniču. Toplo vreme je botrovalo, da se je snežna podlaga predirala in plazovi so nas opozarjali, da razmere niso ravno idealne. Največje veselje je bilo bivakiranje z razgledom, kjer mi je družbo delala svetla luna. Ostali štirje so noč prespali v zimski sobi. Jutro je bilo toplo, tako da se nismo dolgo martinčkali na soncu, ampak raje odsmučali v dolino. Smuka je bila presenetljivo dobra, kjlub visokim temperaturam, se je dalo po mokrem snegu lepo zavijati. Na koncu smo bili vsi istega mnenja, da je bila letošnja zadnja smuka prava uživancija.
V četrtek, 26.5.2016 smo se zbrali pod brestaniško steno na občinskem prvenstvu v športnem plezanju za osnovne šole. Podrli smo lanski rekord, prijavljenih je bilo več kot 40 otrok. Organizatorji smo s skupnimi močmi uspešno izpeljali tekmo, pri tem pa poskrbeli tudi na otroške želodčke, da niso bili žejni in lačni. Za nagrado so se otroci posladkali s sladoledom in seveda prejeli diplome in medalje za odlično prikazano plezanje.
Pri cicibanih je zlato medaljo okrog vratu prejel Sven Klenovšek, srebrn je bil Martin Češnjevar, bronaste medalje pa se je veselil Andraž Prša. Pri cicibankah se je s 1.mestom na vrh zavihtela Špela Vračun, druga je bila Lia Falež, 3. mesto je osvojila Julija Grašak.
Eva Košenina je kjlub poškodbi, ki ji je onemogočila trening v zadnjih mesecih, odplezala vrhunsko in si zasluženo priborila 1. mesto. Odlično 2.mesto si je priplezala Ajda Graj, 3. mesta pa se je veselila Mija Mlakar. V kategoriji mlajših dečkov so blesteli Sevničani, in sicer je najbolje plezal Anže Božič in dosegel zlato medaljo, Nik Medvešek je osvojil odlično 2. mesto, Urban Gorenjc Dokl je prejel bronasto medaljo.
V kategoriji starejših deklic so bile razlike minimalne, zmagala je Latoja Drmaž, tik za njo je bila na 2. mestu Nuša Krajnc, na 3. mesto pa se je zavihtela Lina Buršič. Pri fantih pa je na najvišji zmagovalni stopnički stal Kajetan Voglar, ki je suvereno preplezal obe smeri do vrha, na 2. mesto se je uvrstil Nejc Brence, 3. mesto pa si je priplezal Jure Rupar.
Veliko zagnanost in veselje do plezanja so izkazali tudi vrtečani, najvišje od njih je priplezala Lorna Vučinić, pogumno sta se v steni znašla tudi Bor Klenovšek in Jernej Češnjevar.
Seštevek najboljših rezultatov je prinesel tudi skupni seštevek za osnovne šole, in sicer je zmagala OŠ Krško, drugo mesto je pripadlo OŠ Sevnica in tretje mesto si je priplezala OŠ Velika Dolina.
Vse pohvale in čestitke otrokom za pogum in plezalno zagnanost! Vabljeni k ogledu fotografij
Zadnjega julija letos se z Jernejem Špilerjem odpravljava na goro Damavand, ki se nahaja v nacionalnem parku Laar, približno 100 km severo-vzhodno od glavnega mesta Irana, Tehran. To je potencialno aktiven vulkan, ki je najvišji vrh Irana in srednjega vzhoda, prav tako najvišji vulkan v Aziji.
Zaenkrat imava kupljeno letalsko karto, Wien - Kiev - Tehran in nazaj, ki znese 191 € na osebo. Ter GoOpti LJ - Dunaj in nazaj, 38 € na osebo. Morava pa še rezervirati kampe, ki se nahajajo na gori, urediti prevoz iz letališča do vznožja gore, pridobiti vizo, naštudirati kaj vse vzeti s seboj tako, da naju čaka še kar nekaj dela.
Podatki o višini so različni, wikipedia pravi, da je vrh na 5610 m. To bo bolj trekinški vzpon in je primeren tudi za začetnike z nekaj kondicije. Če bi se nama želel(a) pridružiti, se čim prej javi.
Za vikend, 28. in 29. 5., organiziramo skupno turo na Grossglockner, s poudarkom na učenju ledeniških alpinističnih veščin. Tura je namenjena vsem ljubiteljem večnega snega in ledu, ki imajo opravljeno alpinistično šolo ali so še v procesu šolanja.
Zaradi rezervacije koče in ostale logistike, prosim, da svojo udeležbo sporočite na nejc@pak.si do ponedeljka, do 12. ure.
Več informacij o sami turi bo na voljo naslednji četrtek na ferajnu - ob 20. uri.
Tudi letos bomo PAKovci sodelovali na prireditvi Brežiški športni vikend - tokrat se bomo družili na večerni plezalni seansi pod brežiško velikanko. Rekreativni plezalni dogodek se bo zgodil v petek, 3. junija, začenši ob 18. uri, po 22h pa bomo nadaljevali v bližnjo prijateljsko ustanovo MCB, kjer do potekal še bolj družabni del srečanja.
Ob zaključku krožka športnega plezanja v šolskem letu 2015/16 v Brežicah, bomo izvedli prav posebno plezalno druženje za otroke in starše. Zabavne igre na steni in pod njo, nagrade za najmlajše in obilo dobre volje.
Pod brežiško velikanko, v ponedeljek, 30. maja 2016, od 17. do 19. ure.
Skupina nadebudnih plezalcev, tistih najbolj željnih »plezarije« in druženja, smo letošnji prvomajski vikend preživeli v Istri. Z veseljem napišem, da je otvoritev sezone uspela. Kako super fino fajn nam je uspelo uskladiti vse želje, se naplezati in zabavati pa v nadaljevanju. :)
Dogajanje je bilo vsekakor pestro že dober teden pred odhodom. Pri spremljanju vremenske napovedi so se namreč sončki, oblački in kapljice menjavali skoraj vsako uro. Kam gremo, kdo gre, kdaj? Nekaj dni pred odhodom nam je le uspelo določiti destinacijo. Odšli bomo v Istro. V akcijo je stopila naša Julita in tako se lahko zahvalimo njej, da je mobilna hiška številka 152 v kampu pri Vrsarju postala naša baza.
Prvi avto se je na pot podal na deževen četrtek. Ko je v petek dopoldne sonce posušilo stene plezališča v Limskem kanalu so se vanj zagnali Jerca, Romana, Jernej (aka Špilki) in Grega. Iz metliške strani so se jim pridružili še Ines, Marko in Miha.
V petek pozno popoldne smo se za njimi proti morju odpravili še zamudniki - Julita, Miha in Špela. Zahvala Nejcu, da je poskrbel, da iz Brežic nismo štartali lačni, predvsem pa žejni.
Zvečer se nas je v »bazi« končno nabralo vseh 10. Naslednji dan smo skupaj preživeli v plezališču na Zlatnem rtu pri Rovinju. Energijo za plezanje so nam omogočila vmešana jajčka s šparglji in špehekom za zajtrk. Topla, sončna prvomajska sobota je v plezališče poleg nas privabila še obilo drugih plezalcev. Plezališče se nahaja tik ob morju in nudi široko ponudbo smeri – od lepih štiric za začetnike, pa do zanimivih težjih izzivov za tiste z več kilometrine.
Zvečer sta se po zaključenem plezanju proti domu odpravili Jerca in Romana, v nedeljo zjutraj pa še metliška ekipa. Odštejemo torej 5. In prištejemo 1 – v jutranjih urah se nam je pridružil še Tomi. V »bazi« nas je tako deževno nedeljo preživljala šesterica najbolj zagnanih, ki smo upali, da bo naš trud nagrajen in bo naslednji dan posijalo sonce. To je bil dan za počitek, kulinariko, litre kave in izobraževanje. Ja, res je, izobraževanje. Miha in Špilki sta se namreč obešala na drogove naše baze in vztrajno ponavljala manevre za alpinistični izpit. Kot se spodobi pa je zvečer seveda padla tudi partija kart.
Ponedeljek, naš zadnji dan, nas ni razočaral. Ponovno smo obiskali plezališče Rovinj. Tokrat sem tu uživala veliko bolj kot dva dni prej. Vmesno deževje in zaključek praznikov sta namreč poskrbela, da je bilo v steni veliko manj plezalcev. Tako sem lahko v miru cenila naravo okoli sebe in smeri v katerih sem se preizkušala. Plezali smo celo sončno popoldne. Miha in Špilki sta bila močna naveza in sta se v smeri zaganjala z veliko energije. » Petke« so padale ena za drugo. Brez milosti. Tudi Julita in Tomi sta pridno premikala svoje meje. Sama sem počasi že brez strahu plezala v vodstvu štirice, kar so moje osebne majhne velike zmage. Gregorja pa moram pohvaliti, da je preplezal smer Zimmer frei (6c +).
Zadnji dan je prehitro minil in že smo drveli nazaj proti domu. Pa ne prehitro, saj so skrbne mame že sporočale, da so ceste mokre in spolzke. Še postanek za pico, pivce in slovo – do naslednjič. Pravijo, da bo kmalu padel Krk…
Špela Gerjevič
Plezarija v Rovinju je bila dober uvod v letni del športnega plezanja s super družbo. Tokrat sem prvič plezal z Jernejem, ki se je izkazal za odličnega varovalca. Ne modruje, ko plezam, ker želim preplezati smer brez pomoči in pomaga, ko iščem pomoč. V težavnosti smeri presežkov ni bilo, saj sva plezala večinoma petke. Zagnal sem se v dve smeri z oceno 6a, prvo sem prelezal na top, drugo pa naprej, vendar sem se prijel enkrat za komplet, da nisem padel.
Prvomajsko plezarijo si bom zapomnil po veliko popite kave, igranju kart po dolgem času in odlično družbo v upanju, da kmalu ponovimo vajo.
V četrtek, 26. maja se bo v OŠ Brestanica odvijalo Odprto občinsko prvenstvo osnovnih šol v športnem plezanju. Tekmovanje se začne ob 16:30, otroci bodo plezali dve smeri, razporejeni bodo v tri trijade (1-3. razred, 4-6. razred, 7-9. razred). Tekmovanja se lahko udeležijo vsi otroci, ki obiskujejo plezalni krožek v Brestanici, Brežicah in Sevnici ter tudi tisti, ki krožka ne obiskujejo več. Pridite zabavno bo!
Vabljeni starši in navijači, ki boste pomagali spodbujati vaše mlade in zagnane plezalce. Prijave na tekmo zbira vodja krožka v Brestanici (Andrej 040 896 770) in vodja krožka v Brežicah (Sandra 031 623 167).
V četrtek, 21. 4., nam bo ob 20. uri, na ferajnu, naš nestor Gorazd predstavil krono alpinistovega udejstvovanja - alpinistično odpravo v tuja gorstva. Predavanje ne bo zgolj potopis, temveč širok nabor zgodb in informacij, ki vam bodo pomagale predvsem pri razumevanju, kakšna je pot do oprave in kako izgleda (pred)odpravarsko življenje.
V soboto, 16. 4. 2016 se je v Plezalnem centru Ljubljana odvijala zadnja tekma Vzhodne lige. Hkrati je tekma prinesla tudi skupne rezultate, saj se je z njo zaključilo tekmovalno obdobje 2016.
Tokrat je klubske barve zastopalo 12 tekmovalcev, ki so se borili po svojih najboljših močeh. Pri mlajših kategorijah, ki so nastopile zjutraj je Sven Klenovšek odlično opravil s prvo in drugo smerjo in si zasluženo priplezal odlično 7. mesto. V skupnem seštevku pa je dosegel 14. mesto. Pri mlajših cicibankah sta plezali Špela Vračun, ki je osvojila 23. mesto (skupno 26. mesto) ter naša najmlajša debitantka Taja Glavan, ki je v drugi smeri s skupnim navijanjem dosegla oprimke, čeprav so ji dolgi gibi sprva delali veliko težav. Z nasmehom je zaključila tekmo na 29. mestu. Pri starejših cicibankah je Ela Matkovič dobro plezala in zasedla 21. mesto (skupno 22. mesto), Mija Mlakar pa je kljub poškodbi prsta vseeno nastopila in si priborila 29. mesto (skupno 35. mesto).
V popoldanskem delu tekme je nastopilo 7 naših. V kategoriji mlajših dečkov je Jure Rupar zasedel pohvalno 7. mesto v skupnem seštevku pa osvojil 10. mesto. Pri mlajših deklicah pa sta plezali Latoja Drmaž in Ajda Graj, obe sta plezali dobro in na koncu zasedli 7. in 13. mesto, enak rezultat sta osvojili tudi v skupnem seštevku. Nejc Brence si je v kategoriji starejših dečkov priplezal obetavno 10. mesto (skupno 20. mesto). V isti kategoriji nas je zastopal tudi Kajetan Voglar, ki je tekmo končal na odličnem 2. mestu, kar sta mu prinesli dve zmagi in dve drugi mesti v letošnji tekmovalni sezoni. Simpatična Nuša Kranjc je v kategoriji starejših deklic ponovno presenetila in si priplezala odlično 9. mesto, v skupnem seštevku pa slavila 8. mesto, kar je pohvale vredno. Pri kadetih smo navijali za našega najboljšega tekmovalca Aljaža Motoha, ki mu je tokrat zmaga ušla izpod prstov, dosegel je odlično 2. mesto. V skupnem seštevku tekem pa je dobil boj za zmago in domov odnesel največji pokal.
Na tekmah Vzhodne lige so v letošnji sezoni odlično nastopali tudi: Eva Košenina, ki zaradi poškodbe ni nastopila na zadnjih dveh tekmah in kljub temu dosegla skupno izvrstno 8. mesto, Lina Buršič je v skupnem seštevku dosegla solidno 19. mesto, Klara Drmaž si je priborila 20. mesto, Ina Graj si je priplezala 22. mesto in Miha Kožuh 21. mesto.
Tekmovalna sezona Vzhodne lige je končana in z velikim veseljem lahko oznanimo, da je bila ODLIČNA! Velike pohvale in čestitke si zaslužijo vsi nastopajoči. Osvojili smo devet medalj, od tega pet zlatih in tri srebrne ter eno bronasto. Poleg rezultatov pa je najbolj vzpodbuden opazen napredek pri naših tekmovalcih, ki se na tovrstnih tekmovanjih kalijo v prave plezalce, ki znajo sprejemati poraze in zmage, pri tem pa pokončno strmijo v prihodnost in pridno trenirajo. Še enkrat BRAVO NAŠI!
V nedeljo, 17. 4., zaključujemo tečaj varne hoje v zasnežene gore in se ob tej priliki odpravljamo na Storžič. Veseli bomo klubske družbe. Informacije pri Nejcu.
V soboto, 16. aprila 2016, bo v nastajajočem plezališču Malo Podgorje delovna akcija.
Zbor bo ob 8. uri na parkirišču poleg Picerije Rondo v Sevnici (prvi rondo v Sevnici, iz smeri Boštanj). Glavni cilj je nadelava poti do sektorjev in urejanje podestov pod steno. S seboj prinesite: kramp, lopata, železne grablje, vijek, macola,… (za več info. glede orodja, kdo kaj in same organizacije, se obrnite na 041 489 830 Mitja Kolman), predvsem bi bilo v redu, da se pogovorimo kdo bo kaj prinesel, da ne bomo samo npr. grabili. Kakšna motorka več pa bo zelo dobrodošla.
Torej vabljeni prav vsi PAKovci in nepakovci, še posebej tečajniki, športni plezalci, alpinisti, gorniki, planinci, ljubitelji narave,...
Za delovno akcijo si vzemite čas in se je zagotovo udeležite.
Pet naših finalistov se je v soboto, 9.4.2016 borilo v previsih in težkih smereh v Vojniku na osnovnošolskem državnem prvenstvu. Pri mlajših učencih in učenkah sta nastopila Jure Rupar in Latoja Drmaž. Jure je uspešno zastopal OŠ Artiče in se v obeh smereh dobro izkazal ter osvojil 13. mesto. Latoja je bila tudi odločna in vztrajala do konca, za OŠ Velika Dolina je priplezala 14. mesto. Pri starejših učencih in učenkah smo imeli tri predstavnike. Lina Buršič in Kajetan Voglar iz OŠ Jurija Dalmatina Krško ter Nuša Krajnc iz OŠ Adama Bohoriča iz Brestanice. Prva smer pri puncah je bila selektivna in nekoliko prezahtevna, zato sta tako Lina kot Nuša prehitro obviseli na "štriku", v drugi smeri pa sta se bolje izkazali. Nuša si je priplezala 25. mesto, Lina pa 29. mesto. Drugi predstavnik OŠ Jurija Dalmatina je bil Kajetan Voglar, ki mu je v prvi smeri odneslo noge in se je za las obdržal na eni roki. V drugi smeri mu je šlo bolje, dokler ni z rokami zgrešil pravo kombinacijo. Seštevek napak mu je odnesel medaljo, zato se je Kajetan moral zadovoljiti s 5. mestom.
Vsem tekmovalcem čestitamo in naj jim bodo tokratne napake v poduk. Jutri je nov dan!
V Ljubljani se bo zaključila letošnja sezona tekem Vzhodne lige. Klubske barve bodo poleg stalnih tekmovalcev zastopale nove mlade moči, ki zavzeto trenirajo in komaj čakajo na nastop. Več o tekmovanju tukaj.
V soboto se bodo v Vojniku pomerili najboljši osnovnošolski plezalci, ki so se uvrstili v finale. Potekalo bo državno prvenstvo za osnovne šole, ki se ga bo udeležilo pet klubskih predstavnikov. Več o razpisu tekmovanja tukaj.
V soboto, 2.aprila se je odvijala tekma Vzhodne lige v Trbovljah. V dopoldanskih urah so tekmovali Sven Klenovšek, Špela Vračun, Ela Matkovič in Mija Mlakar. Špela je prvo smer odplezala borbeno, v drugi smeri pa je imela nekaj smole, ker ji je zdrsnilo in je na koncu tekmo končala na 30. mestu. Sven si je z lepim plezanjem v prvi smeri in vztrajnostjo v drugi smeri priboril 15. mesto. Ela in Mija pa sta v kategoriji starejših cicibank presenetili vsaka v eni smeri, zasedli sta 18. in 19. mesto. Pri starejših pa so klubske barve zastopali Rupar Jure, ki je osvojil 9. mesto, Ajda Graj si je priplezala 12. mesto, Latoja Drmaž pa odlično 4. mesto. Zelo dobro je plezal tudi Kajetan Voglar, ki je osvojil 1. mesto, Nuša Kranjc se je zavihtela na 9. mesto, Klara Drmaž na 15. mesto. Vsi v B-licenci. Naš nepremagljivi favorit je bil seveda tudi Aljaž Matoh, ki je preplezal obe smeri do vrha in si zaslužil zlato medaljo.
Naši tekmovalci so se zopet dobro izkazali, razen nekaj napak, ki so posledice pomanjkanja izkušenj, so plezali, glede na lastne sposobnosti, optimalno. Vsem čestitamo in velika pohvala za naprej.
Močna zasedba PAKovcev je v soboto orala gnile strmali savinjskih gora. Mahnili smo jo čez Okrešelj in skozi Turski žleb na Tursko goro ter nazaj, vmes pa na več postajah obnavljali osnovno znanje zimske alpinistike ter na koncu dodali še nekaj zahtevnejših (plezalnih) vsebin ter (komaj) rešili "ponesrečence" izpod plazu.
Odlično preživet dan v še boljši družbi. Verjamem, da me udeleženci dopolnijo in s skupnimi močmi zapišejo prispevek za našo zgodbarsko rubriko.
02.04.2016 |
Nejc Pozvek,
04.04.2016,
5 fotk |
Splošno |
Poročila
V nedeljo, dan po skupni turi nad Okrešljem, smo v goste povabili (vele)mojstra in legendo slovenskega plezanja ter opremljanja Vilija Gučka. Fantje so ga zjutraj sprejeli v Sevnici, nato pa ga odpeljali na naš novi "hot spot" v Malo Podgorje. Tam so za ogrevanje prečesali skale in se strinjali, da potencial nedvomno opravičuje začetno vnemo. Vili je tekom dneva predstavil sto in en trik opremljanja in tako bodo v prihodnjih dneh, tednih in mesecih začele nastajati nove linije v novem plezališču.
Nekaj fotk s prve akcije je prispeval Bojan Zorko.
V soboto, 2. 4., se odpravljamo na Okrešelj. Pohodniška tura bo vodena, cilj pa utrjevanje znanja in kakšen izmed vrhov nad Turskim žlebom. Zbor ob 7.00 v Logarski na parkingu, povratek domov v večernih urah, dom na Okrešlju odprt. S seboj vsa potrebna zimska oprema.
Kot vsako leto tudi letos: začetni tečaj športnega plezanja za odrasle (16+). Info sestanek v petek, 1. 4., ob 20. uri, v prostorih kluba, MC KK. Predprijave zelo dobrodošle, saj je število mest omejeno (12) in že dodobra zasedeno.
Več informacij pa pri Sandri (031-623-167) ali na info@pak.si.
Naši mladi plezalci iz Brežic in Brestanice so marca obiskali Plezalni center Ljubljana in se nadvse zabavali. K sreči imamo v obeh "taborih" tudi vrhunska fotografa - tokrat si lahko ogledate Tomijeve izdelke;)
Bravo mladina!
19.03.2016 |
Andrej Trošt,
21.03.2016,
5 fotk |
Splošno |
Novice
Pomlad se bliža in ponovno se bomo za velikonočne praznike odpravili na primorsko sonce plezat. Tridnevni plezalni tabor bo potekal v Vipavi od 26. do 28. marca 2016. Emšo za udeležbo na taboru ni omejitev, zato se nam pridruži tudi ti! Več informacij na 040 896 770 (Andrej)
pred vrati je 23. redna letna skupščina članov društva/zbor članov, ki je najvišji organ našega 140-članskega kolektiva. Vabljeni v petek, 25. marca, ob 18.30, v MC Krško (pritličje). Po uradnem delu sledi dobrodelno predavanje Mance Čujež o obljubljeni deželi za alpiniste - Nepalu, kjer se življenje po potresu vzpostavlja na novo.
Skupščina prinaša tudi naše vsakoletno čtivo - bilten. Verjamem, da ga vsi že nestrpno pričakujete.
Pred nami je 2. filmski večer na klubu v letošnjem letu. V četrtek, 17. 3., si bomo ob 20. uri ogledali spektakularni film o prostem vzponu v sloviti Maestrijevi smeri na Cerro torre v Patagoniji, v spremni besedi in debati pa izpostavili še ostale pikantnosti o dogajanju okoli te kultne klasike. Lepo vabljeni - da znova porušimo rekord; nazadnje nas je bilo kar 23!
Že dolgo se nismo domov vrnili s tremi medaljami. V bistvu ne pomnim, da sploh kdaj. Da pa sta dve od teh celo zlati, to pa je res velik ponos za naš klub.
V soboto, 12.3.2016, se je v Radljah ob Dravi odvijala tretja tekma Vzhodne lige. Klub je zastopalo 9 tekmovalcev. Med njimi je bila tudi Ina, ki je debitirala na tekmi.
Zjutraj so se naši najmlajši dobro odrezali, Sven je zelo borbeno odplezal prvo smer in je na koncu zasedel 18. mesto. Špela je bila v kategoriji mlajših cicibank 24. Vzporedno z mlajšimi cicibani in cicibankami so plezali tudi starejši cicibani in cicibanke. V kategoriji starejših cicibank sta se borili Mija in Eva. Mija je zasedla 30 mesto, Eva pa je s suvereno predstavo prišla na stopničke in tako nasmejana domov prinesla bronasto medaljo.
V popoldanskem delu tekmovanja so se na steno podali še preostali člani kluba. V kategoriji mlajših deklic je plezala Ajda, ki je z nasmehom na obrazu tekmo končala na 9. mestu. Kajetan je v kategoriji starejših dečkov, z odličnim plezanjem v drugi smeri, prišel do prve zmage!
Pri starejših deklicah smo imeli dve predstavnici, Nušo in Ino. Nuša je ponovno pokazala, kakšna borka je in tekmo končala na 6. mestu, Ina pa je svoj debi končala na 16. mestu. Pohvala še najbolj za pozitiven pristop in veselje na obrazu.
Med kadeti je naše barve zastopal Aljaž in ni razočaral. Suvereno je preplezal obe smeri do vrha in se tako zavihtel do nove zmage.
Rezultati so vsekakor plod dobrega dela, zato čestitke vsem.
Aljaž Motoh in Nejc Pozvek sta s svojimi lanskoletnimi dosežki, prvi pri športnem plezanju, drugi v alpinizmu, uspela pridobiti kategorizacijo pri Olimpijskem komiteju Slovenije, za kar ju bo nagradil župan občine Krško. Klub se lahko pohvali, da ima že skoraj dve desetletji praktično neprekinjeno vsaj enega vrhunskega športnika, ki dosega meje kategorizacije OKS.
Vabljeni na prireditev v Kulturni dom Krško, v petek, 18. 3., ob 18. uri.
V soboto, 05.03. gremo v Plezalni center Ljubljana razmigat in trenirat telo za nove plezalne izzive. Odhod bo ob 09.00 iz parkirišča pred Qulandijo v Krškem. Pridružili se nam bodo mladi tekmovalci, prisotni bomo tudi stari asi. Če imaš čas, vabljen-a, da se nam pridružiš. Več informacij pri Sandri (031623167).
V četrtek, 25. februarja, si bomo na ferajnu znova ogledali par najnovejših plezalnih filmskih produkcij - Reel rock 10. Med kratkimi filmi bo med drugim predstavljena tudi uspešnica letošnje festivala Črta na nebu, ki govori o epskem prečenju skupine gora okoli Fitz Roya, ob njej pa še spomin na legendarnega Deana Potterja, najtežja linija v El Capu (Down wall), high-ball balvaniranje itn.
Začnemo ob 20. uri, podnapisov ni, okrepčilo pač;)
Vsi, ki še niste prejeli znamkice, se oglasite naokoli.
Se vidimo!
22.02.2016 |
Andrej Trošt,
22.02.2016,
0 fotk |
Splošno |
Obvestila
Prvi letošnji pršič je bilo treba preizkusiti, če ima pravo plovnost, mehkobo in svežino. Na čudovito soboto smo se trije navdušenci preganjali po pršiču v zahodnih Karavankah pod Trupejevim poldnem.
Še iz moje strani, prilagam galerijo kako smo se pod vodstvom strokovnjaka Klemna Volontarja naučili uporabljati plazovno opremo in iz prve roke izvedeli ogromno koristih in uporabnih informacij. Bilo je zelo poučno in zimsko obarvano.
Od petka, 12., do nedelje, 14. februarja, smo na Vršiču in v okoliških hribih izvedli odlično izobraževanje na temo zimskega gorništva, ki se ga je udeležilo kar 30 naših članov. Petekov večer smo namenili predavanju Klemna Volontarja, sobotno dopoldne pa preživeli v globokem snegu ob izvajanju praktičnih vaj. Popoldne smo vsak izkoristili po svoje, še največ pa nas je do poznega večra raziskovalo neznane strmine Vršiča.
Nedeljo smo dočakali z od smeha bolečimi trebuhi in rahlo nenaspani, a se, turobnemu vrenemu navkljub, podali na turo. Izbrali smo karavanško Struško, znova z namenom, da izkusimo pravo zimo. Bilo je naporno in poučno - kakor vedno v slabih razmerah. Morda pa smo pri komu le zbudili zavedanje, da 100 kičastih tur v sončku in dobrih razmerah ne more odtehtati izkušenj in znanja, ki jih pridobimo na težkih preizkušnjah, kakršna je bila naša na Struški.
Hvala vsem za udeležbo in zanesljiv korak v zasneženih gorah še naprej.
Ob 10. obletnici mednarodnega festivala gorniškega filma, ki se vsako leto odvija pretežno v Ljubljani, smo v sodelovanju s Kulturnim domom Krško uspeli del festivalskega dogajanja dobiti tudi v Posavje. Tako si bomo lahko v Krškem od ponedeljka, 15. 2., do srede, 17. 2., ogledali sklop filmov s plezalno in hribovsko vsebino (ponedeljek in torek), v sredo bo na sporedu predavanje in pogovor.
Vljudno vabljeni, da podprete dogajanje v Krškem, seveda pa tudi v Ljubljani.
Vikend od 12. do 14. februarja bomo namenili zimskem izpopolnjevanju. Na terenu okoli Vršiča bomo vadili različne vsebine zimskega gorništva, osredotočeni pa bomo predvsem na plazovno varnost, pri čemer nam bosta v pomoč velika strokovnjaka s tega področja. Začenmo že v petek zvečer (obvezno za tiste, ki želite biti zraven v soboto; zbor ob 19. uri v Koči na Gozdu), sobota bo namenjena plazovom, nedelja pa turi. V KNG imamo rezerviranih 28 ležišč, približno toliko je tudi mest na izobraževalnem delu (petek, sobota).
Prijave za udeležbo oddajte na nejc@pak.si (sporočite tudi glede št. dni, spanja in hrane).
Alpinistični šolarji in udeleženci začetnega tečaja zimskega gorništva se v soboto, 6. 2., odpravljajo na 1. skupno turo v slovensko visokogorje. Spoznali se bodo z osnovami zimskega gorništva: uporabo cepina in derez, hojo v različnih razmerah in na različnih terenih in še in še.
Če bi se želel pridružiti še kdo, dobrodošel! Seveda ob predhodni najavi.
Za nami je tekmovanje, ki je preseglo rekord udeležencev. Ob prijavi 311 otrok, jih je zdravstveno kar nekaj omagalo. Vendar je 292 plezalcev zanesljivo najvišja številka. K temu je doprineslo morda tudi dejstvo, da je ta tekma istočasno veljala tudi kot kvalifikacijska za Osnovnošolsko Državno prvenstvo, ki se bo aprila odvijalo prav tako v Vojniku.
Dan je našemu klubu prinesel prelepe rezultate. Smeri so bile dokaj plezljive, čeprav z nekaj mesti, kjer so si otroci delili mesta. Prvi trije v kategorijah pa so se kar lepo razvrstili. PAKovci so včeraj pokazali odločno plezaje, nič čakanja, vsi na polno. Po odplezanih smereh so pridno stopali na stopničke. Zato vsem otrokom in navijačem res iskrene čestitke.
Podij za najboljše so tokrat osvojili:
Aljaž Motoh, s 1.mestom. Lahko rečem, da ob gledanju, kako lahkotno pleza, nima prave konkurence, zato mu je šla zaslužena absolutna zmaga med kadeti.
Z malo več treninga bi se na zmagovalni oder uvrščal redno tudi tokratni slavljenec, Kajetan Voglar, ki je v svoji kategoriji med tekmovalci z B- licenco stal na drugi stopnički. Prvo smer je suvereno splezal do vrha, pri drugi pa je bilo odločujoče mesto za zmagovalce tisto, ki je Kajetana ustavilo. Čestitke!
Eva Košenina s tretjim mestom med B starejšimi cicibankami kar ni mogla skriti veselja. Super motivacija za naprej in seveda čestitke. Do rezultata jo je pripeljalo res odločno plezanje v težji, tokrat rdeči smeri, delu Jerneja Krudra.
Uvrstitve naših, vsi z B-licenco:
Mlajša cicibanka: Špela Vračun, 22.mesto
Mlajši cicicban: Sven Klenovšek, 16. mesto
Starejši cicibanke: Eva Košenina, 3.mesto; Mija Mlakar, 34.mesto in Ela Matkovič, 20 mesto
Mlajša deklica: Latoja Drmaž, 9. mesto
Mlajši deček: Jure Rupar, 14. mesto
Starejši deklici: Nuša Kranjc, 8. mesto, Lina Buršič, 15. mesto
Starejši deček: Kajetan Voglar: 2. mesto
Kadet: Aljaž Motoh, 1. mesto (A državna Licenca)
6. aprila se bodo v Vojnik, na Državno prvenstvo osnovnošolcev vrnili otroci, ki so se v svoji kategoriji, mlajši ali starejši dečki in deklice z B-licenco, uvrstili do 15. mesta: Nuša Kranjc, Kajetan Voglar, Latoja Drmaž, Jure Rupar, Lina Buršič
Vse rezultate, statistike, dogajanja, še več fotografij si lahko ogledate na climbers.si.
Na zadnji petek v januarju sem jo ucvrl na Grintovec. Hitri vzpon, fotografiranje sveta okrog sebe in hitri sestop. Če bi znal leteti bi bil lahko še bolj efektiven. Ampak cilj je bil vsekakor dosežen. Več v galeriji.
V soboto smo se zapeljali na Vršič. Plezali smo grape, ki pa niso povsem zalite, tko da je blo treba malo zataknit. Tudi klin bi pel, če bi bil za pasom. Pripravniška v sestopu je bila kar zanimiva. Nazadnje smo stopili še na vrh Male Mojstrovke. V sončku smo uživali Arno, Sandi, Tanja in jaz.
Začela se je sezona tekmovanj in prva gostiteljica Vzhodne lige je bila Slovenska Bistrica. Najprej vse pohvale organizatorjem za izvedbo tekme. Opozoril pa bi rad, da postavljalci smeri niso imeli pravega občutka, saj je bilo ogromno delitev mest. To, da se v kategoriji mlajših dečkov in mlajših cicibanov 17 otrok deli drugo mesto, ni ravno pohvala, kvečjemu kritika. Pri drugih kategorijah ni bilo nič drugače. Plusi so odločali ali je bil tekmovalec v peterici ali v dvajseterici. Tudi nekateri sodniki so delali napake in marsikateremu nepravično sodili, svoja stališča pa brez kompromisno zagovarjali. Pa pustimo zdaj to.
Klubske barve so zastopali naslednji tekmovalci in zasedli naslednje rezultate:
Mlajši cicibani: 12. Sven Klenovšek
Mlajše cicibanke: 17. Špela Vračun
Starejše cicibanke: 6. Eva Košenina, 25. Ela Matkovič, 28. Mija Mlakar
Naši mladi tekmovalci so se dobro odrezali in prikazali lepo plezanje. Bilo je nekaj smole, kar je posledica treme in nezbranosti, v splošnem pa smo lahko zadovoljni z nastopi in pozitivno gledamo naprej, saj so nove priložnosti že na vidiku.
Čestitamo vsem mladim nadobudnežem za pogum in dobro voljo, ki jim je ne zmanjka.
19.01.2016 |
Peter Sotelšek,
19.01.2016,
1 fotk |
Splošno |
Obvestila
Andrej Martinčič je letos v mesecu avgustu svoje meje vztrajnosti preizkušal na 630 kilometrov dolgi Slovenski planinski poti, ki poteka od Radvanja pri Mariboru pa vse do Ankarana. Pot je zahtevna, saj poteka po vseh najvišjih vrhovih naših gora in preizkušnja, ki jo je Andrej opravil je vredna vsega spoštovanja.
Zato vas vabimo, da se udeležite zanimivega predavanja, ki ga bo imel ta gorski maratonec, gornik in tudi član našega kluba, in sicer ta četrtek, 21.1.2016 ob 20. uri v prostorih našega kluba.
V soboto ob 5. uri zjutraj na Vršiču -9 stopinj. Jasna in vetrovna noč. Ob jutranjem svitu že na Mojstrovki fotografiram in z navdušenjem opazujem kako se žareči oblaki preganjajo čez Kredarico in Triglav. Veličastno. Več v galeriji.
Posavski alpinistični klub poleg alpinistične šole letos organizira tudi začetni tečaj zimskega gorništva, ki je namenjen vsem, ki se v gore podajajo v zimskih razmerah in bi radi pridobili temeljito znanje ali pa ga le nadgradili in dopolnili.
S tečajem začenmo v petek, 29. januarja, ob 19. uri, v prostorihkluba (MC Krško). Tečaj bo sestavljen iz teoretičnih predavanj in več tur v visokogorje. Prijave in informacije zbiramo na info@pak.si ali na 040-508-327.
Zadnjega novemra se je iztekla alpinistična sezona 2015/2016. Kot vsako leto, je tudi tokrat za potrebe klubskih evidenc, poročil in registracijo pri PZS, potrebno oddati seznam alpinističnih vzponov minule sezone, tukaj štejemo obdobje med 1. 12. 2015 in 30. 11. 2016.
Prosim, da vzpone pošljete vsi, tudi če ste opravili samo en vzpon. Prav tako prosim, da tisti, ki vzpone vpisujete v spletno knjigo, svoje vnose po potrebi uredite in dopolnite in mi storjeno potrdite na mejl. Za tiste, ki oddajate vzpone za registracijo prvič, mi obvezno zraven pošljite še vašEMŠO.
Seznam vzponov pošljite po elektronski pošti na naslovpeter@pak.si, ali ga prinesite na četrtkov sestanek. Rokza oddajo vzponov je četrtek, 19. januar 2016!
....bliža se tudi tekma v Vojniku, ki bo 31. januarja. Poleg razvrstitve v pokalu Vzhodne lige, bo tekma štela tudi za uvrstitev na finalno tekmovanje osnovnih šol.
V četrtek, 28. januarja bo na Škofijski klasični gimnaziji potekalo državno prvenstvo za srednješolce, katerega se bo iz našega kluba udeležil naš favorit.
Začenja se nova tekmovalna sezona tekem Vzhodne lige. V soboto, 23.01.2016 se bomo z mladino udeležili prve tekme v Slovenski Bistrici. Več informacij na povezavi.
V nedeljo, 10. januarja se gremo v Plezalni center Ljubljana razmigat in natrenirat za nove plezalne izzive. Pridružili se nam bodo mladi tekmovalci, prisotni bomo tudi stari asi. Če imaš čas, vabljen, da se nam pridružiš. Več informacij pri Andreju (040 896 770).
Zadnjega novembra se je iztekla alpinistična sezona 2014/2015. Kot vsako leto, je tudi tokrat za potrebe klubskih evidenc, poročil in registracijo pri PZS, potrebno oddati seznam alpinističnih vzponov minule sezone, tukaj štejemo obdobje med 1. 12. 2014 in 30. 11. 2015.
Prosim, da vzpone pošljete vsi, tudi če ste opravili samo en vzpon. Prav tako prosim, da tisti, ki vzpone vpisujete v spletno knjigo, svoje vnose po potrebi uredite in dopolnite in mi storjeno potrdite na mejl. Po novem je obvezen podatek tudi EMŠO registriranega, zato mi ga pošljite skupaj z vzponi.
Seznam vzponov z EMŠO pošljite po elektronski pošti na naslovpeter@pak.si, ali ga prinesite na četrtkov sestanek. Rokza oddajo vzponov je sreda, 15. januar 2015! Prosim vas, da se tega roka držite.
06.01.2016 |
Peter Sotelšek,
06.01.2016,
5 fotk |
Alpinizem |
Poročila
Ni pravih lednih razmer v hribih, zato pa nam jih je uspelo naredili kar doma. Ne še v polni kondiciji, a vseeno je naš lepotec zopet v pogonu. Danes smo ga obiskali in je blo res fajn, zimsko.
Z novim letom je znova aktualna članarina, s katero pokažemo pripadnost društvu in planinski organizaciji, se zavarujemo, pridobimo popuste v raznoraznih trgovinah in drugod in koristimo društvene ugodnosti (plezalne stene, knjižnica, interna izobraževanja, predavanja, izleti, obveščanje ipd.)
Posebnosti leta 2016:
- združeni/poenoteni članarini A in A+ (razširitev ugodnosti članstva A+ na A), vrednost ostaja 55 EUR,
- NOVI člani društva (tisti, ki se v PAK včlanjujete prvič) ob nakazilu izpolnite tudi pristopno izjavo (glavo in nogo pustite prazno!) in jo skenirano pošljite na naslov info@pak.si ali prinesite na društveni sestanek (vsak četrtek ob 20. uri; prej preverite na 040-508-327). Novo izkaznico prejmete na dom (brezplačno!), znamkico pa prevzamete na društvu.
POZOR: pri brezgotovinskem plačevanju dosledno upoštevajte naslednja navodila: Namen plačila: Ime_Priimek_članarina2016 oz. pri družinskih nakazilih družina_Priimek_članarina2016 (v tem primeru v posebnem mailu na naslov info@pak.si napišite, za koga vse ste plačali - ime, priimek in morebitne spremembe podatkov oz. dodajte pristopno izjavo (če se včlanjujete prvič)).
PRIDRUŽENO/PODPORNO članstvo: v primeru, da ste že včlanjeni v kakšno drugo planinsko društvo, hkrati pa bi želeli biti tudi člani PAK-a, imate možnost podpornega/pridruženega članstva (več informacij na info@pak.si).
Članarina za leto 2015 velja do 31. januarja 2016, zato članstvo podaljšajte pravočasno.
20.12.2015 |
Peter Sotelšek,
22.12.2015,
5 fotk |
Alpinizem |
Poročila
V upanju na mrzel januar, smo v nedeljo izpeljali mini delovno akcijo. Na poligonu pri slapu Ubijavnik smo ponovno namestili in naravnali cev in jo dobro fiksirali. Tanja, Branka in Ajda so poskrbele, da nismo preveč dehidrirali, hvala dekleta. Naslednjič uredimo še par malenkosti in poligon bo pripravljen.
V petek, 18. decembra so se v Brestanici zbrali plezalci, ki so se preizkusili v plezanju bolderjev. V otroški program je bilo vključenih 40 otrok, ki so se pod vodstvom inštruktorjev uspešno borili v posebej pripravljenih bolderjih. Ob zaključku plezanja je otroke obiskal Dedek Mraz, ki je vse pridne otroke obdaril in vsem navzočim zaželel vesele praznike in uspešno leto 2016. Sledilo je plezanje članov, ki so z veseljem in zagnanostjo napadli brestaniško steno. Za popestritev dogajanja smo prisluhnili predavanju, v katerem so bile v sliki in besedi predstavjene izpeljane aktivnosti preteklega leta. Sledil je vrhunec večera, finale, v katerem so nastopili tudi plezalci iz sosednje Hrvaške. Vsi finalisti so se odlično borili v zahtevnih balvanih in ob bučnem navijanju publike je bilo vzdušje spektakularno. Več o dogajanju si poglejte v galeriji.
Zgodilo se je v novembru, ko smo starše mladih brežiških plezalcev povabili na plezalno urico. Bilo je zabavno in resno hkrati. Podaljšana urica je kar prehitro minila, oči staršev pa so klicale po še kdaj. Se dogovorimo. Kaj besede, slike povedo več. Poglej galerijo.
Pričela se je že oktobra in pred nami so le še izpiti. NA klubu smo bili pozitvno presenečeni nad velikim številom interesentov. Številka se je čarobno ustalila na končnih 13 resnih udeležencih. Prizaneslo nam je tudi lepo jesensko vreme, saj smo spoznali nekaj plezališč in izkazalo se je, da smo vsi skupaj vsekakor bolj naravnani za plezanje v naravi. Uživali smo v nekaj prekrasnih sončnih jesenskih dneh, ko so se nam v stiku s skalo močno potili prsti, da o jesenski pripeki ne govorim. Ker na sje cel tečaj snemala RTV Slovenija, sem se res po vezah prebila do fotografij, v katerih lahko sedaj uživate vsi z nami.
Petek, 18. december, je pravi dan, da se vsa posavska plezalna srenja zbere pod brestaniško steno in v soju žarometov in dobre glasbe zaplezamo novemu letu naproti!
Program je sledeč:
- otroci začnejo s plezanjem ob 17. uri,
- Dedek Mraz nas bo obiskal ob 18. uri,
- takoj za Dedkom Mrazom brestaniško steno napadejo plezalci iz vseh koncev in krajev, različnih starosti,
- okrog 21. ure finale plezalnega večera.
Pred finalom bo predstavitev letošnje sezone in dogajanja na klubu, fotogalerija, in seveda glasba, kozarček kuhančka in še in še.
Na rojstni dan "avtorja" plezališča Nad Savo, se je nekaj klenih plezalcev, pretežno s sevniškega konca, že v ranem jutru lotilo obnove poti v plezališče. Mojstrstvo in tehnično dovršenost so po približno 6 urah dela prepustili v (ne)milost narave, ki bo, upamo, za razliko od preteklih let in desetletij, manj nagajala in rušila naša stvarjenja.
Do pomladi bo pot verjetno samevala, nato pa se, želimo si, čim bolj utrdila ob obisku plezalcev.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi Zavarovalnici Triglav, ki podpira naše jesenske projekte.
V soboto, 5. decembra 2015, bo v plezališču Nad Savo delovna akcija.
Zbor bo ob 8. uri na parkirišču pod steno, kjer si bomo razdelili naloge. Glavni cilj bo popravilo poti. S seboj prinesite: kramp, lopata, železne grablje, vijek, macola,… (za več info. glede orodja, kdo kaj in same organizacije, se obrnite na 040508332 Peter, peter@pak.si ali 041 489 830 Mitja), predvsem bi bilo v redu, da se pogovorimo kdo bo kaj prinesel, da ne bomo samo npr. grabili. Kakšna motorka več pa bo zelo dobrodošla. Za lakoto in žejo bomo poskrbeli. Ker dela ne bodo vplivala na samo plezanje, bo plezališče odprto.
Torej vabljeni prav vsi PAKovci in nepakovci, še posebej tečajniki, športni plezalci, alpinisti, gorniki, planinci, ljubitelji narave,...
Za delovno akcijo si vzemite čas in se je zagotovo udeležite.
Kako je bilo na zadnji delovni akciji si lahko ogledate tukaj.
Konec tedna se je v okviru plezalnih dnevov Kranja (pdk 2015) v dvorani Zlato polje odvijala izjemna predstava slovenskih plezalcev, od najmlajših cicibanov pa do najodmevnejših članic in članov. Kranj je bil prizorišče zadnje tekme v državnem prvenstvu v balvanskem plezanju in v težavnostnem plezanju. V soboto, 28.11. se je Aljaž uspešno spopadel z odlično pripravljenimi balvani in si priplezal 7. mesto. Od treh balvanskih tekmovanj so se upoštevala dva najboljša rezultata in Aljaž je v skupnem seštevku zasedel 8. mesto. Upoštevajoč, da je državna konkurenca velik je zaključni izkopiček več kot dober.
V nedeljo se je Aljaž v težavnostnem plezanju dobro odrezal že v kvalifikacijah in se uvrstil v finale, v katerem si je na kranjski velikanki priplezal 5. mesto. Odličen rezultat. Skupni seštevek težavnostnih tekmovanj v tej sezoni pa mu je prinesel pohvale vredno 6. mesto, kar kaže, da je Aljaž na pravi poti. Naporna tekmovalna sezona se bo za Aljaža zaključila z decembrskim testiranje na fakulteti za šport, kjer bo izvedel sistematsko testiranje in rezultati bodo pokazali, če gre napredek v pravo smer in dane bodo smernice kako nadaljevati in finese izpiliti. Važno je, da Aljaž vztraja in še boljši uspehi bodo prišli postopoma. Aljažu čestitamo za vse letošnje rezultate!
26.11.2015 |
Martin Bedrač,
23.11.2015,
5 fotk |
Splošno |
Obvestila
V PAK-u se dogaja! Kar naprej in vedno več! Šola športnega plezanja, alpinistična šola, krožki, tekme, odprave, skupne ture in tabori, delovne akcije, klubske zabave in druženja, plezanje v naših in tujih gorah, plezališčih... Ljudje prihajajo in odhajajo, nekateri pa le ostanejo in soustvarjajo zgodovino kluba ter posavskega plezanja še naprej.
PAK je že zdavnaj prerasel ozke okvire kluba in je dejansko že nekakšna inštitucija plezanja v Posavju. Še več, postaja inštitucija aktivnega preživljanja prostega časa v naravi. Prepoznavnost kluba raste. Nismo več neki čudaki, ki hodijo naokoli s štriki in se vesijo po skalah. Plezanje je postalo rekreacija, je šport, je način življenja in klub nas vse združuje.
Žal gre veliko dogodkov v pozabo, če jih pravi čas nekje ne zabeležimo. Vsako leto sicer izdamo bilten s pregledom delovanja kluba v prejšnjem letu, a ga bo verjetno kmalu nadomestila spletna stran, saj kot arhiv in predstavitev delovanja kluba ponuja neprimerno več možnosti. Predvsem je vedno dostopna, najde nas lahko kdorkoli na spletu, ni omejena s številom vsebin, možno je iskanje po vsebinah, v navezi s socialnimi omrežji pa postane močno orodje za samopromocijo.
O tem in še čem bo tekla beseda na izobraževanju, ki ga bom izvedel v četrtek, 26.11.2015, ob 19. uri, v MC Krško (v klubskih prostorih ali pa v eni od predavalnic).
Spoznali boste bogato paleto možnosti za urejanje in objavo vsebin na spletni strani, vendar to sploh ni vse. V klubu uporabljamo tudi posebne aplikacije za lažje vodenje aktivnosti na klubu, klub ima odprt račun na Facebook-u, na voljo imamo spletno shrambo za izmenjavo veliko in velikih datotek, celo elektronsko knjigo vzponov imamo! Ne bo nam dogčas.
Veliko priprav je potrebnih za takšno izobraževanje, zato vas prosim za zanesljivo udeležbo.
Vabilo po e-mailu sem poslal vsem trenutno bolj aktivnim članom, vendar ste vabljeni prav vsi člani kluba.
Ker ne vem, koliko vas dejansko bo, lepo prosim, če mi do torka, 24.11.2015, potrdite udeležbo na izobraževanju. Lahko na moj e-mail mbedrac@hotmail.com ali na GSM 051 220 741.LP, Martin Bedrač
Najboljša svetovna plezalna elita se bo konec tedna zbrala v Kranju na svetovnem pokalu v športnem plezanju. Vsi plezalci, vabljeni na ogled tekme, saj se tudi preko navijanja in opazovanja najboljših, podzavestno izboljšuje naša tehnika in dviguje motivacija:) Več o progamu tekmovanja je tukaj.
V soboto, 7.11. se je v Šofji Loki odvijalo državno prvenstvo v športnem plezanju. Naš klubski predstavnik, Aljaž Motoh, je za las zgrešil finale. Plezal je tekoče in brez večjih napak, potem pa mu je nerodno vpenjanje kompleta v strehi izpilo moči, da bi napredoval s plezanjem. Svoj nastop je končal na 6. mestu. Verjamemo, da je to odlična šola in izkušnje, ki si jih mora Aljaž pridobiti, da bo postal prekaljen vrhunski tekmovalec. Čestitamo mu za nastop.
Jesenske počitnice in praznične dni smo z otroci preživeli na toplem soncu v zavetrju močne burje. Tridnevno plezalno druženje v Črnem Kalu, Doberdobu in Ospu je bilo pravo doživetje in avantura za otroke in inštruktorje. Kljub vetru smo vsako jutro odtekli na jutranjo telovadbo, se razmigali in z vetrom v laseh ter rdečih lic prisopihali na zajtrk. Sledilo je celodnevno plezanje in uživanje na soncu, ki je v zavetrju prav močno peklo. Ko so bile roke in prsti utrujeni, smo zaključili s plezalnimi aktivnostmi in se vrnili v zavetje tople osapske kuhinje gospodarja Silva. Kuhali smo, pekli in dišalo je daleč naokoli. Izrezljali smo bučo velikanko štirih obrazov in se skrivali čarovnicam, ki so švigale v nočnem vetru okoli hiše. Taborjenje je bilo uspešno zaključeno v nedeljo, ko smo se vrnili v hladno in pretreseno krško deželo.
V soboto, 24.10. 2015 se je Aljaž Motoh udeležil Državnega prvenstva v športnem plezanju v Tržiču. V kategoriji kadetov je prvo smer odplezal zelo dobro in si delil tretje mesto. V finalnem nastopu pa se je smeri lotil nekoliko drugače, kar mu je izpilo vse moči, tako da je dosegel peto mesto, kar je odličen rezultat. Bravo Aljaž!
Jesensko sonce nas bo zvabilo v primorske stene, kjer organiziramo tridnevni plezalni tabor za otroke. Tabor poteka 30.,31. oktobra in 1. novembra v Ospu, kjer bomo nastanjeni. Plezali bomo vsepovsod, kjer bo sonce in privlačne stene. Več informacij na 040 896 770 (Andrej).
Če rečem, da smo minuli vikend Pakovci preživeli sproščeno kar se da, se ne morem zlagati. V petek zjutraj smo se naložili v jeklene žrebičke in oddrveli proti Paklenici. Zaključili smo kot se spodobi v nedeljskih poznih urah. Kako smo uživali, boste ugotovili prav kmalu v novi galeriji.
V torek, 20.10.2015 se je v OŠ Brestanica odvijalo Področno tekmovanje v športnem plezanju za osnovne šole. Udeležba je bila rekordna, saj se je pod steno zbralo 40 otrok iz devetih osnovnih šol iz Posavja. Organizatorji so bili dobro pripravljeni in tekma je bila tekoče izpeljana. Velika udeležba pa je le potrditev, da se za športno plezanje odloča vedno več otrok.
Vsak izmed tekmovalcev je plezal dve smeri in seštevek višin in časov je prinesel končni rezultat. Tekmovalne smeri so bile pripravljene s tem namenom, da so otroci priplezali čim višje ali osvojili vrh. To jim je dalo še večje veselje do plezanja in samozavest. Na račun tega pa je na rezultat večkrat odločal čas.
Pri cicibankah je zmagala Špela Vračun, ki je preplezala prvo smer do vrha, v drugi smeri pa ji je za vrh zelo malo zmanjkalo. Drugo mesto si je priborila Vita Jeram, ki je bila tik za vodilno, Zala Stropnik pa je zasedla tretje mesto, kar je odličen rezultat.
V kategoriji cicibanov je zmago odnesel zagnani in plezanja željni Sven Klenovšek, na drugo mesto se je zavihtel Martin Češnjevar, ki je bil zaradi seštevka časov obeh smeri pred tretje uvrščenim Lianom Žrličem.
Eva Košenina je bila tudi letos pri mlajših deklicah nepremagljiva, saj je preplezala obe smeri do vrha. Drugouvrščena je bila Ela Matkovič, ki ji je nekaj sekund zmanjkalo, da bi si delila prvo mesto. Preplezala je pravtako obe smeri. Tretje mesto pa si je priplezala Ajda Graj, ki je z odličnim plezanjem dokazala, da sodi v sam vrh.
Pri mlajših dečkih je svoje znanje in izkušnje dobro izkoristil Peter Repše, ki si je priboril prvo mesto, drugo mesto je dosegel Leonard Škrabec in tretji je bil Tevž Zorko.
V kategoriji starejših deklic sta bili izenačeni Lina Buršič in Latoja Drmaž, vendar je odločil čas plezanja, tako da je zmaga pripadala Lini, Latoja pa je bila druga. Obe sta prikazali lepo plezanje in veliko zagnanosti. Tik za prvima dvema se je na tretje mesto zavihtela Nuša Krajnc, ki je kljub majhni poškodbi prsta hrabro vztrajala do konca tekmovanja.
Pri starejših dečkih pa je odločala druga smer, kjer je le Kajetanu Voglarju uspelo doseči vrh, kar mu je prineslo zmago. Drugo mesto si je z vztrajnim in borbenim nastopom prislužil Nik Pinterič. Za tretje mesto sta se močno borila Miha Kožuh in Jure Rupar, bronasto medlajo je prejel Jure, saj je obe smeri preplezal v krajšem času.
Ekipno so zmago prinesli plezalci Osnovni šoli Jurija Dalmatina Krško, drugo mesto je zasedla Osnovna šola Leskovec pri Krškem, tretje mesto pa je pripadlo Osnovni šoli Brežice.
Posebno pozornost si zaslužijo tudi najmlajši vrtečani Bor Klenovšek, Jernej Češnjevar in Lovro Zorko, ki so pogumno napadali brestaniško steno, pravtako v dveh smereh.
Vsem tekmovalcem iskrene čestitke za pogum, vztrajnost in dobro družbo! Vabljeni k ogledu fotogalerije.
V petek, 16.10.2015, vas ob 19. uri vabimo v Mladinski Center Krško, na alpinistično in potopisno predavanje Sandre Voglar TranGOgirls.
S Sandro boste potovali po njeni alpinistični poti, ki jo je kronala z vzponom na Trango Nameless Tower v pakistanskem Karakorumu, ki velja za vzpon prve ženske naveze na to najmogočnejšo granitno iglo na svetu.
Svoje sanje, moči, izkušnje, ljubezen do plezanja in navdušenje do mogočnih sten je zbrala tudi na filmskem traku. Film TranGOgirls vam bo še kako približal življenje pod stenami, pričakovanja in neobrzdano željo po uspehu ter sam potek vzpona, ki se konča z navdušenjem in solzami v večeru zvezdnate noči tam nekje 6251 m visoko…
V steno me je povabil Mato. Bil je lep jesenski dan, kako prikladno, 12. septembra 2015.
Imel sem čast, da sem začel prvi raztežaj, ki ni presegal 4. stopnje težavnosti. Pod zajedo, kjer že na pogled vidim, da bo od tu naprej bolj vroče, naredim sidrišče in soplezalec je kmalu pri meni. Nadaljevala bi lahko po lažji varianti na desni, a Mato se pogumno zažene v deloma mokro zajedo in jaz pozorno varujem. Tako plezava naslednje tri raztežaje dokler ne prideva v lažji svet, kjer se naprej lahko zaženem spet jaz. V zadnjem težjem raztežaju se stegujem za dobrim oprimkom, a ga ne najdem. Ker me že počasi navija si nisem mogel kaj, da ne zagrabim sistema in se potegnem višje. Potem pa še pika na i, nikakor ne dobim ven metulja. Mučim se kakih 15 minut, prsti postajajo zaradi grobe skale vse bolj krvavi. Pomagam si s kladivom, še slabše, zabijem ga še globje v poko. Nič, izgubil sem potrplenje in pustil »prijatelja« v poki. Lastnik je hladno sprejel novico in me kasneje podučil, kako bi še lahko poiskusil. Po drugem mojem raztežaju naprej, kjer sem vrv napel do konca, je naredil še enega Mato in potem spet jaz, v pošteni brežini po travi med drevesi. In do tu je smer precej daljša kot piše v vodniku. Po mojem mnenju je dolžina smeri prej 300 metrov kot pa 200 metrov.
Oba zadovoljna pospraviva opremo v nahrbtnik in začneva sestopati. Ko misliš, da je konec si res šele na polovici poti. Sestop je divji, med rušjem, tu pa tam komaj opazna potka v levi smeri naokoli čez strma, šodrasta pobočja. En del, kakih 30 metrov celo plezanje navzdol, težavnost ne presega 3. težavnostne stopnje. Po prusikih sodeč, nekateri delajo spust po vrvi. Kmalu sva nazaj pod steno, kjer sva začela plezati. Le še slabo uro po uhojeni potki in že sva nazaj pri avtu, juhej. Uspeh proslaviva s pizzo in pivom. In tako se skoraj popoln dan prevesi v večer.
Po vzoru naših deklet se bomo tudi fantje družili - in tudi mi na Hrvaškem. Obisk PAKlenice je planiran v vikendu od 17. do 18. oktobra. Predhodne prijave so nujne zavoljo lažje organizacije - zbira jih Gorazd (gorazd@pak.si).
OPOMBA: Govori se , da se bo letos v vrste sprejemalo tudi nežnejši spol. Tako da ... Gorazd že čaka s telefonom v roki!;)
Oj PAKovski prijatelji, prijateljice, plezalci in plezalke. Glede na spodaj napisano, se sama ne rabim več preveč trudit, da vam opišem še s svoje plati tale babji tabor, ki se je letos zvrstil 2. Obljubim pa vam, da bom naslednje leto organizirala tretjega! Lani 4, letos 8, drugo leto 16 babnic? Letni prirastek tečajnic šol ŠP nam kaže vedno večji številki v prid. Slikice v galeriji same po sebi kličejo po še. O ne, zastonj pa ni bil tale tabor. Tkole so ženskice plačale položnice:
LEA:
Plezalni vikend z ženskami … hja, pa saj se ne sliši tako napačno… Glas razuma (Bini, op. a.) mi je dejal, da moram iti, saj se bom sigurno imela odlično (in verjetno tudi zato, da si malce spočije od mene) navkljub zelo veliki verjetnosti toče, poplav in vseh ostalih naravnih katastrof, ki spadajo zraven, ko se 8 žensk dobi čez vikend na kupu. :) Po krajšem premisleku sem ugotovila, da bo verjetno res prav luštno in tako sem se po poplavi koordinacijskih mailov le spakirala. Ker seveda v moj mali avtoček ne bi spravile niti polovico opreme, ki smo jo imele namen vzeti s sabo, sem revežu, ki je ostal doma z nalogo čuvati mačko, zaplenila še avto … in tako smo se v petek napokale in krenile proti Peroju.
Dan 1: Jutranje vstajanje je potekalo kar nekaj časa. Iz hiške smo kapljale ena po ena in sicer od najstarejše do najmlajše. Po zajtrku smo se odpravile na našo prvo plezalno destinacijo - Limski kanal. Glede na to, da smo bile na kupu same ženske, smo po nekem čudnem, izrojenem Murphyjevem zakonu, imele celo fenomenalno vreme – delno oblačno in idealno za plezanje. Pred sektorjem parkiran samo en avto; odlično! Skoraj same bomo v plezališču! Lahko si bom izbrala lažje smeri, da bom celo kaj naprej plezala! Ah, kaka zmota… Vse lažje smeri so bile zasedene in nam še sedaj ni jasno, od kje je bilo toliko ljudi v plezališču. :) Pa nič hudega, sem imela pa privilegij in mi je naša najboljša alpinistka napeljevala smeri. Tudi to je nekaj :) Večer je minil fenomenalno in v salvah smeha. Sandra je sicer poskušala izvesti genocid nad komarji, vendar je bila na žalost neuspešna. Totalno neuspešna. Na trenutke se je zazdelo, da za vsakega komarja, ki ga ubije, priletita dva nova. Ampak mogoče je bilo za to krivo le lansko grozdje. Nikoli ne bomo izvedeli…
Dan 2: Jutranje vstajanje ni potekalo tako kot prejšnji dan. Zaradi Rominega bujenja bi skoraj doživela srčni infarkt. Dobro, da imam (očitno) kvalitetno srce. Ali pa da zaradi pomanjkanja kofeina še ni zaznalo tega šoka. Mislim, da je to bolj verjetna opcija. No, ko smo se končno uspele pospraviti in spakirati smo krenile v Kompanj. Moj prvi vtis je bil, da so stene nekam gladke… Ampak to sploh ni bila nobena ovira in smo plezale kot navite. No, vsaj jaz sem bila od prejšnjega dneva :). Po prekratkem popoldnevu in vikendu nasploh smo nato polahko krenile proti domu. Punce, kmalu zopet!
Vanja:
Jej, plezaj in se smej
To bi bila različica naslova knjige "Jej, moli, ljubi", ki bi opisala ženski vikend PAK-ovk v Istri.
Ko se skupina žensk nekam odpravi ni bojazni, da bi bile lačne. Pridne ročice so poleg obvezne plezalne opreme, pripravile in zapakirale več vrst peciva, domačo salamo, 20 jajc, zelenjavo, čevapčiče, in še in še. Naše druženje se je začelo v petek popoldan, kjer smo že na parkirišču v Krškem pričele s Foto-shootingom in obilico smeha. Nekako smo uspele vso prtljago stlačiti v 2 avta in tako se je 8 babnic odpravilo plezalnemu vikendu naproti. V večernih urah smo prispele v Peroj, na vikendico Voglarjevih, razpakirale hrano in prtljago ter imele ženski "plenum". :) Naslednji dan smo se pri zajtrku dogovorile za plezanje v Limskem kanalu. Že takoj na začetku smo se začele zaganjati v smeri in se pogumno spopadale predvsem s 6-icami-ni bilo milosti! Še za malico ni bilo časa in smo skoraj celo vrečo hrane prinesle nazaj na vikend. Posledično smo si zvečer privoščile čevapčiče-zakurile smo zunanji kamin ter se kot pravi gril mojstri lotile priprave večerje. Zopet je sledil zabaven večer s smehom, vici, anekdotami in seveda pecivom. :) Ker smo imele ponoči na obisku roj krvosesov, smo zjutraj še malo poležavale in pospale. Vendar nas je kmalu zbudila dežurna rediteljica in že smo bile v akciji. Sandra nam je pripravila za zajtrk mediteransko omleto, potem pa je sledilo pospravljanje in pakiranje. Preden smo zares odšle iz Peroja pa seveda še poslovilni Foto-shooting in se napotile v plezališče Kompanj. Navkljub utrujenosti in nenaspanosti smo se ponovno spopadale, s tokrat malo bolj zahtevno in navpično skalo. Spodbud, nasvetov in smeha nam zopet ni manjkalo. Vsega lepega je enkrat konec in dan se je že prevešal proti večeru, zato smo pospravile opremo in se odpravile proti avtu. Ker sicer ne bi bile tipične ženske, smo se na poti do avta lotile še nabiralništva ter si nabrale začimb in različnih zelišč. Naše popotovanje smo zaključile s smehom, objemi ter obljubo, da se takšnega druženja spet čim prej udeležimo!
Vsa zahvala Sandri za organizacijo in nastanitev, sicer pa drage ženskice, spet do naslednjega snidenja...
Romana Tomšič:
Hojla bejbe...
Ja takole bi jst na kratko rekla za tale naš damski vikend. Men je blo zelo, zelo prijetno u vaši družbi( ku da se poznamo že celo večnost),, luštno, vse je potekalo tako u izi. No no, razn fotošutingou,? tm je blo pa napeto do konca, hihi. Ritke. Hvala, da sem se vam lahko pridružla kot nečlanica, ampak sm kot simpatizerka PAKa al kaku se temu reče. Pa kej podobnga mormo ponovit, ene dvax, trix na let, bi se že spodoblo knede? ( Osp, Krk,...ajd tut Peroj nej švoh? )... tile trije stavki glih ne bojo za račun poglihat a? Voda, ? Elektrika,? .. ☕? ? ? ? , kufeta na litre, komarci...sej, če bi ble še ena dva dni tm, bi še te tečke od komarčkou pocrkale....
Upam, da se hmal spet vidmo...
ajd, mejte se
Roma koma vedno zdoma?
Romana Zorko:
Ojla,
ker sem glih v sobi za razmišljanje, naj bo takole :
glede na to, da sem jo misnla tale vikend zvozit brez kompletov, tud plezalke niso ble zihr....sem se, morm rečt naplezala-bol bi se temu reklo premagala Elvisa in Tino Turner....hehe....karkoli sem pustila tam v steni, je morda zametek kakega plezalnega dne več v tem letu....morda, morda (čeprav komi čakam sneg)....še lažje bi šlo ob kaki kavici ali pivcu, nabiralništvu.... Se mi zdi, da bi taka druženja obrodila marsikatere plodove....v prvi vrsti reševanje čustvenih in ljubezenskih težav, morda kakšno poroko?, odkrila talente (kuharske mojstrice, cukerpekarice, mojstrice joge , fizioterapevtke....ni, da ni), ki jih držimo/držite v sebi, ...na koncu morda le kako spodbudno besedo, ki ob pravem času, na pravem mestu naleti na prava ušesa? ...aha, kak plezalni napredek (sem čisto pozabila hihih).
Skratka v Peroju se je kljub mrtvi sezoni, na Voglarjevi parceli dogajalo po žensko, čustveno, s smehom in soncem obsijano.
LP, Romana
Tanja:
Lepo je bilo prebrat zgodbice, ki so že napisane, skratka bilo je supeeer.
Na Voglarjevi parceli, kakor reče Sandra, je že zrastla mala vikendica, no sploh ni tako majhna, če pa nas je spalo osem žensk in še vsa prtljaga? ? ? ,ki pa je ni bilo malo. Naplezale smo se, kakšno mišico čutim še danes. Vsaj jaz sem se, naklepetale, še bolj nasmejale... Tudi prehranjevale zelo dobro, saj je bila Tuševa vrečka s hrano nič manj težka kot štrik, ko sem jo nosila do plezališča. Vanja pa nas je zabavala z vici, da smo se nasmejale do solz, pa še trebušne so delale. To bi bilo nekaj mojih besed, se še kdaj med letom dobimo, ker smo že lepo utečene... Menda sem odslužila apartma Voglar?
Upam,da se vidimo tudi kaj na snegu... Aja, piknik pa tudi boooo punce? ?
Lep vikend ,ki je spet pred nami?
Lp Tanja
Tjaša:
Petek: pakiranje, neučakanost, otroški jok, vožnja, klepetanje, fotografiranje, kava, vožnja, klepetanje, okupacija apartmaja, večerja, klepet, ubijanje kumaric, in končno spavanje....
Sobota: poležavanje, zajtrk, klepet, salama, kuhanje fižolčka za kosilo, priprava hrane in opreme za v plezališče, kava, odhod proti Limskemu kanalu, vožnja, klepet, nosačenje opreme do pod plezališča, smeh, klepet, plezanje od spodi, fotografiranje, pecivo, plezanje od spodi, smeh, pecivo, plezanje od spodi, klepet, fotografiranje, pecivo, plezanje od spodi, malica, plezanje od spodi, klepet, plezanje od spodi, adrenalin, smeh , klepet, pospravljanje, fotografiranje 1., fotografiranje 2., fotografiranje 3., vožnja do apartmaja, žar, joga, smeh, fizioterapija, fotografiranje, smeh, čevapčiči, fotografiranje, večerja, vici, smeh, vici, smeh, vici, smeh, ubijanje kumaric, premetavanje po postelji in aja tutaja...
Nedelja: poležavanje, uzbuna po vojaško, zajtrk, kava, pospravljanje, nabiranje rožmarina in borovih iglic, fotografiranje, smeh, fotografiranje, smeh, vožnja do plezališča Kompanj, klepet, nosačenje, plezanje od spodi, klepet, fotografiranje, pecivo, plezanje od spodi, klepet, fotografiranje, pecivo, plezanje od spodi, adrenalin, klepet fotografiranje, pecivo dokler je še kaj bilo, nabiranje kraškega šetraja, objemanje, klepetanje, vožnja proti domu, klepetanje, doma pa nasmeški do ušes pri otrocih in možeku.
Vsako leto nepozabno doživetje. Hvala za dobro družbo. Lepo se imejte in se vidimo pod steno (ali pa kje drugje).
Jerca: ejla, sem nekej spisala.. brez zamere če kej hEcnu slišat al preveč al premal :P rada vas imam! čuskus
No, ajdi, pa še js. Malo pozno (nikar se ne hudujte, prosim, pri nas potekajo trgatve in baje imamo v nedeljo zadnjo?! Kaj takega?)..ampak sej vete kaj pravjo..bolje pozno kot.. No, pa saj ste v bistvu že vse zraportirale. Ej, Sandrca, a te naše misli boš vse na PAK stran nalimala? - Zdej pa zares: KUMEJ ČAKAM NASLEDNJI TAK VIKEEEEEEEEEEEND!!!! Ne le zato, ker se mi zdi, da sem itak preveč le doma, ampak tud zato, ker ste ve tak noru kul ženskice in ker je ravno vaša spodbuda za napredovanje v plezanju in povsod drugod nasploh nepopisno vredna!!! (Sandra, tanajhujša plezalna mačka pa itak zmaga še v navijanju, saj se je tako na glas čudila (beri: bila srečna!!), kak smo tud vse druge hude, da so se v Limskem in v Kompanju vsi učili od nas, kako se pleza! ) Tako naj dodam le še en konkretnejši HVALA najprej (še enkrat :P) Sandri zato, ker je tak enostavna, sproščena, prijetna, spodbudna družba, saj nam je osmim babam žabam dovolila, da smo v njeni počitniški hišci pač po ženčje smrdale (plezalne vonjave iz vseh strani), prdale (po sicer super duper krasni mljastni mediteranski omleti pa odlično zapečenimi čevapi itd.), se tud v poznih urah (ponoči zaradi premetavanja in skrivanja pred komarji) hihitale in krohotale (ob večerji, zajtrku, …) brez zadržkov (četudi bi nardile slab vtis na sosede – ampak če je tist sosed prisluškoval vicem, pa itak ni panike!), in še pa še… (Kako daleč sem z odplačilom stanarine?) ..skratka in sploh NAJLEPŠA HVALA VSEM PAK ŽENSKICAM SKUPAJ, ker ste tak krasna bitjeca tega hEcnega ((vpraši Vanjo kak se prebere:)) sveta, da se lahka tako super družimo in hkrati odprto sprejemamo ena drugo take kot smo...? ? ❤? ? ?
Brežiška velikanka že nekaj tednov pričakuje z večernimi termini. Uraden štart v dolgo zimsko sezono se obeta v ponedeljek, 5. oktobra, ob 18.30. Termini bodo, kot vsa leta dosedaj, ob ponedeljkih in sredah, ure ostajajo iste: 18.30 do 21.30. Stena spušča v svoj vrh, ko v dvorani ni rokometašev (oz. se jih ne moti). Na vas čaka podobno število linij in kombinacij, kot vsa minula leta (torej skupno preko 70!). Ocene se začnejo pri 4a in končajo na drugem koncu lestvice s črko P.
Nekaj utrinkov z "routesettinga" je priloženih. Smeri so nastale izpod rok Nejca Pozveka, ob vztrajni pomoči Roka Molana in podpori Vanje Švajger, vse skupaj pa je bilo (z odstranjevanjem in pranjem oprimkov, kjer je sodelovala širša ekipa) za prenovo potrebnih kar 130 ur dela, od tega dve tretjini na višini.
Z največjim veseljem vas torej vabimo, da se pridete redno preizkušat v Brežice.
Za vikend se z alpinistično šolo in športnimi plezalci daljših smeri odpravljamo na Okrešelj. Plezalne cilje si bomo zadali v Mrzli gori in Klemenči peči, hkrati pa obnovili in se naučili še nekaj zadev, ki jih imamo v načrtu po programu alpinistične šole.
Vabljeni tudi vsi ostali. Sestanek za skupno turo je v četrtek, 1. 10., ob 20. uri, na ferajnu.
V Krško v naslednjih dneh prihaja dolgo pričakovani film Everest, ki govori o tragediji leta 1996, ko je med hitrim poslabšanjem vremena umrlo precej klientov in tudi dva vodnika komercialnih odprav. Film si lahko ogledate v 2D ali 3D tehniki.
Pa da vidimo, ali gre za kaj bolj avtentičnega, kot sp bile akcije iz dosedanje produkcije;)
13.08.2015 |
Aleksandra Voglar,
24.09.2015,
3 fotk |
Alpinizem |
Poročila
Marko: Naš prvi obisk tabora je mnogo presegel vsa naša pričakovanja in smo se ga vsi še dolgo spominjali. Zagotovo se vrnemo. Hvala družbi za sproščeno in prijetno vzdušje.
Tedi: Po dolgem času v najboljši plezalski družbi. Po dolgem času v steni. Škoda le da smo prišli šele v petek in je vse skupaj tako hitro minilo - lahko bi imeli cel teden druženja.
Miha: V petek zvečer sva se s prijateljem Mitjo pripeljala do zavetišča Slatna, kjer so nas klubski kolegi pričakali ob idiličnem ognju, kot se za tabor spodobi. Nad lokacijo sem bil sam navdušen, pa je bila že tema. Naslednji dan sem se v to res prepričal. Zbudili smo se zgodaj, ker smo bili zmenjeni, da gremo plezati v Nad Šitom glavo. Na žalost nam je pot prekrižalo vreme, ko je začelo deževati. Zato sem po zajtrku in debati s kolegi, šel nazaj v posteljo. Ko sem vstal čez nekaj ur, me preseneti Mato z vprašanjem, če gremo? Itak, da gremo! Vreme se je zvedrilo in res smo odšli plezat. Stlačimo se v avto in se odpeljemo na izhodiščno točko na Vršič. Dostopa smo imeli ravno prav, da se malo ogrejemo. Z Mitjo sva plezala Kranjsko poč. Mato, Vanja in Tadej pa sosednjo smer. Edina težavica je bila orientacija, ki ni mačji kašelj v steni, ko nimaš tako dobrega pogleda kot od dlje. Tako sva plezala neko varianto smeri, saj je bilo v steni veliko klinov in sidrišč, celo svedrovcev. Steno smo premagali varno in še kar hitro. To smo seveda proslavili v Erjavčevi koči in nazdravili s pivom.
Po prihodu nazaj v Slatno nas je pričakala pojedina, okusna in obilna, z Mitjo pa sva pomila vso posodo. Za sladico smo imeli palačinke na sto in en način. Masa je bila že pripravljena, tako da sem z veseljem pomagal pri peki. Tako se je dan prevesil v večer in odpeljala sva se nazaj domov.
Na taboru sem se imel zelo lepo in v odlični družbi, kjer čas vedno vse prehitro beži. Tako da že sedaj lahko rečem, da se ga naslednje leto zopet udeležim.
Martin: Predvidena lahka tura se je sprevrgla skoraj v boj za preživetje. Totalno brezpotje, plezanje po strmih grapah in ruševju, prava divjina, brez žive duše. Ko sem prišel do prvih markacij na Grlu pod Slemenovo špico, pa stoji tabla, da je pot v Pišnico zaprta in smrtno nevarna. Now you tell me! Vglavnem, preživel sem, sicer komajda, ampak zdaj uživam v Tamarju. Pojedel bom vse!
Sandra: Četrtek je bil namenjen Bedračem, ki smo spoznavali dolino Pišnice. Vanja in Nejc sta se šla alpinizem in plezala v Nad Šitom glavi. Matej si je po veliko letih privoščil Ašota. Večer v karavli je bil tako že zelo zanimiv, poln doživetij, predvsem pa dolgo glasen, saj so si ga mladi fantiči, klubski podmladek, privoščili pozno v noč.
Petek. Načrt, da se zjutraj odpeljemo skupaj plezat Romana, Sandra, Vanja in Nejc je polovično uspel. Nejc je zbolel in nama z Romano velikodušno odstopil svojega folksvagna. Vanja se je odločila za počitek. Z Romano sva tako uspešno preplezali Kranjsko poč, dopoldan pa zaključili pozno v popoldan na pirčku pri Tonki. Ker so prišli tudi že Berniki, se je število otrok takoj povišalo na 9, starost od 3-13 let. Marko in Maja pa sta prvi prost trenutek izkoristile za švic tek. Najini fantje so ves dan pridno gobarili in odkrivali nove poti pod Poncami. Ta večer so oni poskrbeli za obilno večerjo za vse: testenine z jurčki. Mljask. Taborni ogenj in zabava za najmlajše je bila pika na i. Seveda smo pekli hrenovke. Tiste zogljenele so bile najboljše, enako tudi krompirček.
V soboto smo se zbudili v dež, a je kmalu ponehal. Tako Miha in Mitja nista ostala brez zasluženega. Prišla sta plezat in odplezala. Skupaj so tako šli v steno: Matej, Tadej, Vanja, Mitja in Miha, v dve smerci v Nad Šitom Glavo. Seveda splezali, končali dan tudi s pirčkom v roki. Še predno smo mame otroke popeljale na kranjskogorsko sankališče in sladoled, se je Adela že vrnila z jutranjega sprehoda, Maja pa odtekla svoje kilometre. Martin je ubral pot po dolini Pišnice čez neko sedelce v Tamar. Bojda zelo zanimivo, vsaj po slikah sodeč. Markova familija je kolesarila. Po slastni večerji in palačinkah še klepet ob ognju in načrti. Mitja, Miha, Vanja in Nejc z vročino, so nam pobegnili domov.
Jutro zadnjega dne je bilo delovno. Vsi tako aktivni smo se spremenili v "čistačice". Ja, red mora bit. Karavlo smo prepustili upokojencem PD Lisca. Del skupine je odšel frikat, drugi del pa je iskal in našel jezero Kreda v dolini Radovne. Tu smo se na koncu vsi zbrali, lepo umili, plaža je bila naša. Nasmejani smo se še v lepem vremenu razšli. Se vidimo naslednje leto.
Nejc: Tradicionalni družinski tabor se je lepo prijel in tudi tisti brez družin se radi vračamo. Vesel sem povratka Bernikovih fantov, ki so me lepo presenetili s številnim spremstvom. Ker je bil zame tabor malce okrnjen, še toliko bolj navijam, da se drugo leto vidimo spet.
Leto je naokoli. Lansko leto novembra smo ženskice PAKovke uživale na sončku v istrskih plezališčih, dobro papcale, se naklepetale, uživale v gostoljubju Voglarjevega vikenda v Peroju.
Zato vas ženskice (izjemoma), naše članice, bodoče članice, simpatizerke vabimo, da se nam pridružite ta vikend, od 25.- 27. 9,. ponovno v Peroju. Odhod bo v petek, 25. 9., ob 15.30, iz Krškega. Vsem zainteresiranim so informcije dostopne pri Sandri: 031623167 ali sandra@pak.si. Prijave se že kopičijo.
Konec avgusta je PAK v odličnem sodelovanju z Občino Krško in Fundacijo za šport uspešno izvedel obnovo plezalne stene v OŠ Brestanica. Poleg profesionalne ekipe so pri obnovi stene pomagali tudi člani kluba, ki si zaslužijo veliko zahvalo. V sklopu obnove stene se je izvedla tudi delna razširitev stene, tako da so sedaj dane vse možnosti za kvaliteten in varen potek krožka športnega plezanja, ki ga že vrsto let izvaja PAK z licenciranimi inštruktorji. Ob tej priložnosti vabimo otroke, da se pridružijo krožku, ki poteka ob torkih in četrtkih od 16:30 do 18:00. Za odrasle, ki bi se radi preizkusili v plezanju pa je organiziran termin ob petkih od 18:30 20:00.
Tudi jesen je lahko čas za nove začetke. Šolarji začenjo s šolo, študentje s študijem, mladi plezalci s krožki, starejši znova zaidejo v dvorano in se družijo ob dolgih večerih ... in jesen, ki je pred vrati, nudi priložnost novega začetka tudi zate - začenja se začetni tečaj športnega plezanja. Do novega leta se lahko že toliko izmojstriš, da nato s kolegi sam zahajaš na toplo primorsko sonce, medtem ko drugi gledajo ledene sveče z oken svojih pisarn;)
INFO sestanek je 2. oktobra, ob 20. uri, v prostorih PAK, MC Krško. Teden kasneje pa že plezamo!
Med četrtkovimi klasičnimi ferajni se nekajkrat letno najdejo tudi takšni, na katerem malce bolj temeljito pogledamo nazaj in naprej ter začrtamo delo. Sestanki sekcije so priložnost, da dobite vpogled v organiziranost tako nenavadne dejavnosti kot je alpinizem, kaj vprašate ali predlagate ali se namara celo javite in izpeljete kakšno akcijo;)
Torej, že ta četrtek, 17. 9., ob 20. uri, v klubskih prostorih.
V nedeljo, 13. septembra je Aljaž Motoh na državnem prvenstvu v balvanskem plezanju zasedel 6. mesto. Organizatorji so pripravili osem težkih balvanov, katerih tudi prvouvrščeni kadet ni uspel preplezati. Aljaž je dva balvana preplezal do vrha, pri dveh balvanih mu je zmanjkalo moči za zadržanje končnega oprimka, pri ostalih bavlanih pa je dosegel cono. Na koncu si je priboril 6. mesto, ki je ob močni konkurenci odličen rezultat.
Tudi v šolskem letu 2015/16 bo Brežicah potekal krožek športnega plezanja za osnovnošolce. Kot lansko leto bomo tudi letos plezali ob ponedeljkih in sredah - od 17.00 do 18.30. Pričnemo v ponedeljek, 21. septembra.
Plezalna rekreacija za odrasle se začne 5. oktobra in bo prav tako na sporedu vsak ponedeljek in sredo, od 18.30 dalje.
Pripravljamo pa še nekaj novosti, s katerimi vas seznanimo - kmalu!
V okviru Evropskega tedna športa v posavskih občinah potekajo razne športne aktivnosti. Zavod za šport Brežice tako znova pripravlja dneve odprtih vrat, kjer bomo sodelovali tudi plezalci. Plezalna pokušina na naši velikanki bo navoljo v četrtek od 16.30 do 18.00, že danes ob 18. uri pa bomo s fotografijami sodelovali pri otvoritvi razstave, ki bo na ogled v avli športne dvorane.
Vabljeni!
28.08.2015 |
Nejc Pozvek,
03.09.2015,
10 fotk |
Splošno |
Poročila
Zadnji avgustovski vikend smo na povabilo belokranjskih plezalcev, Ines in Marka, zavili v najjužnejšo točko Slovenije - Damelj ob Kolpi. Začeli smo v petkovem večeru, ko so najbolj pridni že plezali, drugi izkušali mrzlo rečico, družno pa smo nato rajali pozno v noč. Naslednji dan je bil čas za invazijo na Gorski kotar - obiskali smo plezališče Golubinjak pri Delnicah. Plezali in plezali smo, dokler nas ni poklical vonj domačega, sveže pečenega ... in odbrzeli smo nazaj na levi breg Kolpe. Zadnje jutro je bilo večeru primerno. Začeli smo s hladno Kolpo, nadaljevali z jogo učiteljice Vanje, nato pa je ena skupina odkrivala kraško podzemlje pod vodstvom najaktivnejšega posavskega jamarja Jureta, drugi pa smo lovili ravnotežje na ozkih trakovih in zganjali vragolije v vodi. Ko je sonce potonilo za drevesa, smo še enkrat obiskali bližnje plezališče Damelj in v slovo še zadnjič napeli mišice. Po čustvenem nazdravljanju in poslavljanju smo sklenili, da se prihodnje leto vrnemo. Gostitelja - hvala vama za nepozaben vikend!
Pretekli teden smo začeli s prenovo naših velikih plezalnih sten. V Brežicah smo sneli večino oprimkov, jih očistili in sedaj čakajo na t. i. "routesetting" - postavljanje smeri za novo sezono, ki jo bomo s krožkarji otvorili 21. septembra, s člani pa 5. oktobra. V četrtek, 10. septembra, pa ob 16.30 skupaj z Zavodom za šport Brežice znova pripravljamo dan odprtih vrat, kjer boste z lahkoto ugotovili (če še ne veste), da je plezanje super šport in primeren tudi za vas.
S pomočjo Fundacije za šport in Občine Krško pa nam je uspelo tudi s prenovo brestaniške stene, ki je kar 22 let služila svojemu namenu. V novo sezono bo vstopila prenovljena in razširjena. Fantje imajo še en vikend dela, nato sledi postavljanje smeri, končno pa tudi začetek krožka - 15. septembra.
Radovedneži vabljeni na ogled, izkušenejši pa na pomoč pri postavljanju nove podobe in smeri.
31.08.2015 |
Andrej Trošt,
02.09.2015,
5 fotk |
Alpinizem |
Poročila
V avgustu smo z družino planinarili okrog Grossglocknerja in Scharecka ter uživali v gorskih razgledih. Najbolj zanimiva je bila tura na Grossvenediger, saj smo pomagali pri reševanju Avstrijke, ki je pred mojimi očmi padla v ledeniško razpoko, na navidez prijaznem ledeniku. S pomočjo avstrijske gorske službe je bila akcija uspešno izpeljana. S srečnim koncem smo zapustili Visoke Ture in se premaknili v Dolomite. Izkoristil sem priložnost in z Albinom Simoničem-Binetom splezal smer Oro e Carbon (7a, 400 m) v steni Mur del Pisciadu nad prelazom Gardena. Lepa plezarija in kompaktna skala. En raztežaj sva morala zaradi mokre skale obvoziti na sosednjo smer in splezala raztežaj 7a+. Smer sva oba splezala prosto na pogled/flash. Ker se je toplo poletno vreme nadaljevalo sva izkoristila še naslednji dan in se spoštljivo podala v Zahodno Cino. V dobrih šestih urah sva preplezala znamenito klasiko Scoiattoli Kante - Raz kortinških veveric (VIII, 580 m). Vertikala, izpostavljenost, resna plezarija. Potem je moj soplezalec odšel domov in prišla je družina Sotelšek, s katero smo se imeli res super. Otroci so uživali, vriskali, veliko hodili po hribih in pridno papcali. Proti koncu dopusta sva s Petrom izkoristila tri ure in jo mahnila v steno nad prelaz Giau ter splezala lepo smer VI+. Za pokušino sva plezala tudi v Cinque Torri, ampak za kaj resnega je zmanjkalo časa. Sigurno se v Dolomite še vrnemo. Galerija.
V torek, 15. 9. 2015, začnemo s krožkom športnega plezanja na prenovljeni steni v OŠ Brestanica. Krožki bodo potekali ob torkih in četrtkih od 16:30 do 18:00.
12. in 13. septembra bo v Log-Dragomerju potekala letošnja druga tekma državnega prvenstva v balvanskem športnem plezanju. V nedeljo 13. bo klubske barve zastopal Aljaž Motoh v kategoriji kadetov. Tekmovanje se začne ob 14:30.
V prihodnjih dneh začenjamo z več delovnimi akcijami, ki pa bodo vse imele en namen: "preobleči" naše stene. Potem, ko smo pred poletjem spremenili podobo stene v MC Krško, ki jo imamo v lasti, bomo sedaj podobno storili s stenami, ki jih "upravljamo". Kar 22 let je svojemu namenu služila velika stena v telovadnici OŠ Brestanica, letos pa jo bomo prenovili s pomočjo sredstev Fundacije za šport in Občine Krško. Na velikanki v Brežicah nas čaka zahtevno in dolgotrajno delo na višini, saj smo v dveh sezonah dodobra umazali oprimke in se naveličali smeri. Do začetka sezone, ki je predviden za oktober, bodo nastali novi izzivi po želji in okusu tudi najzahtevnejših plezalcev.
Medtem ko imamo v Brestanici na voljo profesionalno ekipo, pa bo v Brežicah vsak par rok prišel zelo prav.
Po pestrem poletju, ko smo PAKovci plezali in planinarili (pa tudi poležavali) na vseh koncih, prihaja čas, da se ponovno snidemo, se podružimo, izmenjamo poletne zgodbe in seveda malo poplezamo. Tečajnika naše zadnje športnoplezalne šole sta povabila v svoje domače konce - v Belokranjski Damelj, najjužnejšo točko Slovenije! Tam bomo nastanjeni v kampu, ki nudi plezališče v praktično znotraj svojih meja (tik ob reki Kolpi), preverili pa bomo tudi, kaj novega so letos poleti navrtali Hrvati; le malce višje ob reki. Seveda nam ne uide dobra in močna hrana, pa kopanje in veslanje. Primerno torej za vsakogar in vse, brez izgovorov. Sprejemamo tudi takšne, ki še ne vedo čisto, ali je plezanje zanje - naši najnovejši pripravniki imajo zagotovo pravi odgovor za vas!
Se vidimo na Kolpi. Zbor v petek, 28. 8., popoldne.
PRIJAVE (do srede, 26. 8.) in informacije pri Nejcu.
Danes in jutri se nas v Rateče odpravlja zopet lepa skupina plezalcev in pohodnikov. Plezali bomo vse dni: tudi za vikend, ko bo vreme slabše, bomo našli suho skalo;) Kdor še ni dogovorjen za prevoz, lahko pokliče Nejca, ki je prevzel organizacijo prevozov in navez.
Sicer pa še vedno velja, kar je zapisala Romana pred nekaj dnevi:
1. Kar se tiče hrane, vsak poskrbi zase, seveda je vedno dobrodošel kak posladek oz. prigrizek za druženje ob večerih, pa seveda kakšna domača marmelada za palačinke, ki jih bomo spekli za vse? , medtem ko je vse ostalo, kar za kuhanje potrebujemo, v domu.
2. Za prenočevanje so najprimernejše spalke, kdor spalke nima, je v redu tudi rjuha (2), deke dobimo tam (skupna ležišča...juhuhu!, za družine z majhnimi otročki se bomo poskusili dogovoriti za sobe. Tisti, ki bi želeli štotriti, je prostora dovolj okoli zavetišča.
3.O aktivnostih se bomo dogovarjali sproti, skratka obzorja so široka? Slatna je odlično izhodišče za izlete, plezanje v naših Julijcih in seveda tudi bližnjih in malo oddaljenih plezališčih: v bližini Dovja (Urbasova in Blažčeva skala), Vršič, malo dlje tudi blizu vasi Trenta in v sosednji Avstriji Finkenstein.
4. Zvečer druženje ob ognju, dobrodošla kitara in kakršni koli športno-igralni rekviziti.
5. Še enkrat, rezervacija zavetišča je od 13.08.2015 popoldan do 16.8.2015, ko bomo s skupnimi močmi dom pospravili. Kdor se tabora vse 4 dni ne more udeležiti, seveda dobreodošel za tisti čas, ki si ga lahko vzame.
Da ne bo kakega DVOMA: dobrodošli vsi, bodoče družine, solerji in podobni, plezanja željni.
Uživajte in upam, da se vidimo v čim večjem številu!
13.08.2015 |
Aleksandra Voglar,
04.08.2015,
0 fotk |
Splošno |
Obvestila
Zakaj se vam oglašam? Tik pred nami je že tradicionalni Družinski tabor v Ratečah, natančneje, večere in noči bomo preživljali v Planinskem zavetišču Slatna, od četrtka 13.08 do nedelje 16.08.2015.
Samo zavetišče ima urejeno kuhinjo z jedilnico, večnamenski prostor, sanitarije in kopalnico, nekaj sob in skupna ležišča. Urejen je tudi prostor za šotore, če kdo želi in manjše košarkarsko igrišče. Je res odlično izhodišče za plezalne ture, tako alpinistične, kot športnoplezalne. Da ne govorim o planinskih izletih za najmlajše. Vse preverjeno!
Plačati je treba neko minimalno ceno, ker nismo člani PD Lisca, samo je res nizka glede na to, kaj vse dobimo: celo bajto! O tem vas še obvestimo, ko bo znano število udeležencev.
Zaposlili se bomo 100%. Vse bomo prilagajali potrebam udeležencev in seveda vremenu. Za kak konkreten žur pa lahko poskrbite levčki, saj vas je že kar lepo število na klubu. Seveda bomo pomagali... Se pravi le kuferček z oblekami in torbo s športno opremo v avto in akcija! Ne pozabite rekvizitov kot so kitara, družabne igre, žoge...
Obračam pa se na vas, da meni ali Romani čimprej potrdite ali odpoveste udeležbo. Ponovno zaradi lažje organizacije. Vodja tabora je sicer Romana Zorko (romanasala@gmail.com, 031647860), ker pa je trenutno na dopustu sem vam vabilo poslala Sandra Voglar (sandra@pak.si, 031623167).
Komaj čakamo teh nekaj dni! Pripeljite, priletite, pritecite v tabor od kjerkoli že ste in boste! Se vidimo!
To soboto smo se v okviru alpinistične šole odpravili v Logarsko dolino in v treh navezah preplezali Vzhodno smer v Mali Rinki. Razpoloženje je bilo kot vedno enkratno.
17.07.2015 |
Andrej Trošt,
06.07.2015,
0 fotk |
Splošno |
Obvestila
V petek, 17.7.2015 gremo na krožno dvodnevno turo v Julijske Alpe. Štart bo v Bohinju (Stara Fužina), od koder se bomo povzpeli do Vodnikovega doma na Velem polju. Kdor bo želel bo spal v koči ali pa v spalkah pod tisočerimi zvezdami. V soboto bomo nadaljevali pot proti Kanjavcu, ga osvojili in se spustili v Dolino Triglavskih Jezer, od tam naprej pa bi preko Ovčarije, Pl. Viševnik, Vogarja zaključili krožno turo v Stari Fužini. Pridruži se nam! Več informacij na 040 896 770 (Andrej).
Šolske počitnice so se začele in otroci imajo preveč časa za neumnosti, zato jih je reba zaposliti. Njihovo energijo usmerjamo v koristne treninge, saj se v juliju dobivamo ob torkih in četrtkih. Najbolj zagrizene so seveda punce, ki se redno udeležujejo aktivnosti na prostem. Plezamo v Armeškem in mišice krepimo na trim poligonu pri ribniku Resa. Vzdušje je super, družba še boljša. Naj fotke povedo več.
24.06.2015 |
Nejc Pozvek,
01.07.2015,
13 fotk |
Splošno |
Poročila
Lep čas je trajalo, da smo se uspeli zbrati in sešteti vse, ki so prisostvovali našemu rekordnemu obisku PAKlenice. Zdaj jo res lahko naslavljamo s prvimi tremi kapitalkami, kajti v dneh med 24. in 28. junijem 2015 se nas je v kamp Marko in okoliške apartmaje nagnetlo kar 64! Ja, nisem se zatipkal, številka res drži. In morda smo še koga izpustili.
Okupirali smo torej stene narodnega parka, poti po okoliških gričih, pomol na plaži, kuhinjo v kampu in kdaj pa kdaj tudi kakšno mizo pri Dinku. Aktivno preživeti dnevi so se vedno znova začeli z zgodnjim vstajanjem, da smo še v hladu opravili vzpon do sten in čeznje. Z višjim soncem so v kanjon sledili športni plezalci, popoldanske sence pa smo lovili bodisi znova v stenah bodisi na plaži, ali pa pred Pozvekovim šotorom, ki je bil epicenter dogajanja v kampu. Večere smo otvarjali s skupnim sestankom, kjer smo pregledali dogajanje minulega dne in hkrati že načrtovali prihodnje(ga). Mladi rod je poskrbel za veliko roštiljado, od katere si finančno še nismo opomogli:), večer za tem pa smo pregledali fotografije, ki so nam (ali pa tudi ne) uspele tekom tabora.
Vsi smo bili na koncu dokaj enotni, da smo skupaj ustvarili in doživeli enkraten dogodek, ki že kliče po reprizi. Sploh zato, ker so doma ostali še številni potenciali, ki se že vrsto let opogumljajo, da zaplezajo z nami "vštric". Rekord bomo znova lovili ob letu obsorej - našli smo že lokacijo domovanja. Še prej pa se bomo PAKovci znova družili na, prav tako že tradicionalnem, družinskem taboru, ki bo potekal sredi avgusta pri Ratečah (prijave že zbiramo!).
Uvodnem delu naj bi sledilo še podrobnejše poročilo s preplezanimi smermi. A teh je bilo toliko, da zagotovo ne znamo in ne zmoremo več našteti vseh. Športnoplezalnih vzponov je bilo zabeleženih, recipiši, približno 200 (od oka). Ocene so bile zmerne in gorkemu poletju ter izkušenosti akterjev primerne. Poudariti velja, da smo v svoje kroge dobili še tri obetavne pripravnike: Marko, Ines in Mirjam so prav v Paklenici zaključili začetni tečaj športnega plezanja (druga dekleta že kak teden prej v Armeškem). Na drugi strani pa so tečajniki alpinistične šole večinoma prvič začutili zrak pod nogami. Kdo, kaj in koliko so plezali bo kmalu izdala knjiga vzponov, kamor bodo vnesli svoje premierne dosežke. Skupaj se jih je nabralo precej več kot 60 in med njimi so tudi vzponi zavidljive kvalitete. Podrobnosti pa morda še v kakšnem poročilcu, ki bo sledilo.
Po 10-dnevnem napornem delu smo izpeljali čistilno akcijo do konca. Cilj delovne akcije je bil dosežen, saj so vsi grifi čisti in ponovno "prišraufani" na steno. Pripravili smo več kot 80 bolderjev različnih težavnosti, ki so lepo označeni, poimenovani in ocenjeni. Na steno smo dodali tudi dve unikatni posodobitvi in s tem malo spremenili konfiguracijo stene. Zamenjane so bile tudi poškodovane "puše", tako da je sedaj gostota grifov še večje.
Vabimo vas na otvoritev novih smeri oz. bolderjev, da se prizkusite v sebi primernem problemu in pokažete moč prstov, ramen in tehniko. Dobimo se v torek, 23. 6. 2015. Najmlajši se bodo z bolderji borili od 17. ure dalje, po 18. uri pa ste vabljeni vsi člani kluba, da se nam pridružite.
Ker se je pokazal interes za vodene treninge čez poletje bomo za otroke tekmovalce v zadnjem tednu junija in v juliju organizirali dvakrat tedenska srečanja. Dobivali se bomo ob torkih in četrtkih. Uro in lokacijo bomo sporočili interesentom po e-pošti. Če se kdo želi še pridružit naj sporoči na 040 896 770 (Andrej). Plezat bomo hodili v skalo, kondicijo in moč bomo nabirali na trim stezi....
LP Andrej
15.06.2015 |
Andrej Trošt,
15.06.2015,
0 fotk |
Splošno |
Obvestila
V ponedeljek 15., torek 16. in sredo 17. bo na bolder steni v MC potekalo "šraufanje" grifov in postavljanje smeri. Vabljeni, da se nam pridružite od 17. ure dalje.
Torkov deževni večer 23.6.2015 smo preživeli v dobri družbi balvanskih plezalcev in skupaj preizkušali na novo postavljene bolderje. Poskrbljeno je bilo tudi za naše želodčke, tako da je bilo vzdušje prijetno sproščeno in polno motivacije. Sedaj, ko je stena v novi preobleki, lahko veselo treniramo in naši cilji v skali bodo samoumevni:)
Hvala še enkrat vsem pridnim mravljicam, ki ste pomagali izvesti akcijo!
Poletna sezona v gorah je že v polnem zamahu, stene se sušijo, sneg kopni. Za varnejši vzpon in spust po stenah očakov bomo v nedeljo, 14. junija, priredili v Armeškem obnovitveni seminar letne alpinistične tehnike. Dobimo se ob 9. uri na parkirišču, uradno zaključimo ob 13h.
Vabljeni vsi, ki kaj daste na svojo varnost v gorah. Za delo na seminarju je potrebna osnovna oprema. Osredotočili se bomo predvsem na zahtevnejše manevre (pomoč soplezalcu, spust s ponesrečenim, samoreševanje) in novitete.
V ponedeljek, 8. junija, smo naše plezališče Armeško zasedli alpinistični inštruktorji in pomočniki pri alpinistični šoli. Na kratkem srečanju, ki je minilo v znamenju neštetih pikov komarjev, smo uskladili in obnovili znanje letne alpinistične tehnike, ki ga pridno predajamo naprej v alpinistični šoli (ter na tečaju daljših športnoplezalnih smeri) in ga bomo znova prikazali na obnovitvenem seminarju, ki bo na sporedu v nedeljo, 14. junija, ob 9. uri - kje drugje kot v Armeškem.
Po dvomesečnem druženju s plezalci začetniki so le-ti postali praktično že samostojni. Usvojili so vse osnove in bodo čez dva tedna že zapustili varen inštruktorski objem. V sklopu tečaja smo bili tudi na treh izletih: na Vranskem, v Plezalnem centru v Ljubljani in na Čreti. Do konca računamo še ne enega in seveda na skupno Paklenico.
Utrinke iz Tečajniškega sektorja na Čreti si lahko ogledate spodaj ... bili smo v razširjeni postavi in se odlično naplezali!
V soboto, 6. junija, smo se posavski plezalci predstavili na Brežiškem športnem vikendu. Kot že lansko leto smo priredili dan odprtih vrat na naši velikanki v športni dvorani v Brežicah. Vroč poletni dan je botroval skromnejšemu obisku, vseeno pa smo se nadvse zabavali in zagotovo pritegnili tudi nove sile vseh starosti.
Na podobnem dogodku se vidimo znova čez leto dni - že z idejami in načrti o njegovi izvedi!;)
Na letošnji prvi tekmi v balvanskem plezanju za državno prvenstvo se je Aljaž odlično odrezal in zasedel 7. mesto. Štiri bolderje je suvereno premagal v prvem poskusi, ostali pa so bili tehnično in fizično zahtevnejši, katerim so bili kos le najboljši. Poleg navijanja za Aljaža smo lahko uživali ob mojstrski predstavi najboljših balvanistk in bavlanistov, še posebej Matica Kotarja, Mihe Hajna, Zana Sudarja in seveda Tjaše Slemenšek ter Janje Garnbret.
Konec tedna, 6. in 7. junija se bo na Log-Dragomerju odvijalo državno prvenstvo v balvanskem plezanju. Vabljeni k ogledu in spodbujanju najmočnejših in postavnih balvanistk in balvanistov. Več na KŠP.
V soboto, 6.6.2015 bo v okviru Brežiškega športnega vikenda v športni dvorani Brežice potekala predstavitev plezanja za navdušence in radovedneže, odvijal se bo tudi rekreativni plezalni maraton. Vabljeni ob 10h v Brežice. Več na Športni zvezi Brežice.
6. zapored, tradicionalno, ob koncu šole in na dan neodvisnosti ... ali kot je zapisala vodja tabora Sandra: "Vabimo vas, da se družite z nami, da skupaj »predelamo« čim več aktivnosti: morje, kanjon Paklenice s stenami in stezami, velebitski vrhovi in poti, kolesarjenje, družabni večeri, temu primerna oprema ..."
Rezervirajte si torej čas med25. in 28. junijem.Tokrat bomo nastanjeniv kampu Marko,kjer je prostor že rezerviran. "Že klasika je, da se nas na ta datum v Starem Gradu zbere preko 50 Posavcev, zatorej zaradi lažjega organiziranja, načrtovanja, morda najema apartmajev,vse interesente vljudno prosimo,da svojo prisotnost na taboru(tudi če še niste povsem prepričani) čim prej (najkasneje do 5. junija) sporočite Sandri (sandra@pak.si, 031-623-167)."
"Družine, počitnikarji, športniki, rekreativci,simpatizerji, vsi, ki radi poprimete za oprimek ali se radi posončite in namakate v morju, poklepetate zvečer, se zgodaj zjutraj še pred soncem navežete na vrv ... skratka vse generacije: Za vse bo poskrbljeno!"
Natančnejše informacije na posebnem INFO sestanku, ki bo v četrtek, 11. junija, ob 20. uri, v prostorih kluba, MC Krško.
V OŠ Brestanica se je v četrtek 28. maja odvijalo Odprto občinsko prvenstvo v športnem plezanju za OŠ. Tekmovanja se je udeležilo 27 otrok iz občine Krško in občine Brežice. Organizatorji so pripravili odlične plezalne smeri za učence prve, druge in tretje triade. Vsak tekmovalec je nastopil v dveh smereh in seštevek je dal končni rezultat.
Asolutno je v kategoriji cicibank zmagala Julija Gršak, pri cicibanih je 1. mesto osvojil Sven Klenovšek, na 2. mestu je bil Tit Ploj in 3. mesto si je priboril Tevž Zorko. V kategoriji mlajših deklic je zlato odnesla Latoja Drmaž, srebro je dosegla Ela Matkovič in bron si je priplezala Pina Rožman. Pri mlajših dečkih je na najvišji stopnički stal Jure Rupar, ob njemu pa sta bila Peter Repše in Matija Bedrač. Pri starejših deklicah je najboljše plezala Nuša Krajnc, na 2. mesto se je zavihtela Klara Drmaž. Pri starejših dečkih je zmagal Maj Habinc, 2. mesto je osvojil Kajetan Voglar in 3. mesto si je priplezal Gašper Košenina.
Občinsko je v kategoriji cicibanov zmagal Sven Klenovšek, na 2. mestu je bil Tit Ploj in 3. je bil Andraž Prša. V kategoriji mlajših deklic je slavila Eva Prša. Pri mlajših dečkih je 1. mesto osvojil Peter Repše, 2. mesto je osvojil Matija Bedrač, 3. je bil Svit Rožman. Pri starejših deklicah je zmagala Nuša Krajnc. Pri starejših dečkih je slavil Maj Habinc, 2. je bil Kajetan Voglar in 3. mesto je osvojil Gašper Košenina.
Najuspešnejša OŠ, ki je osvojila 1. mesto, je bila OŠ Krško, na 2. mestu je bila OŠ Brestanica in 3. mesto je osvojila OŠ Leskovec pri Krškem.
V soboto, 23. 5. 2015 se je v Šmartnem pri Litiji odvijala tekma državnega prvenstva v športnem plezanju. Klubske barve je zastopal Aljaž Motoh, ki se je v smer kadetov odločno podal in plezal dobro, vednar ga je v previsu presenetil slab oprimek, ki ga ni zadržal. Vseeno se je uvrstil v finale, kjer pa se je za izvedbo daljšega giba prenizko postavil in mnogo prehitro končal s plezanjem in osvojil 6. mesto, kar je v močni konkurenci odličen rezultat. Aljaž ni imel treme, kar je dobro, a za višjo uvrstitev bi moral le bolje "prebrati" smer in razvozljati vse zanke postavljalcev. Izziv za naslednjič.
Torek in četrtek na krožku športnega plezanja v Brestanici od 16.30 – 18.00.
Datum in kraj tekmovanja:
Odprto občinsko prvenstvo v športnem plezanju za osnovnošolce se bo odvijalo v četrtek, 28. 5. 2015, ob 16.30, na umetni plezalni steni v športni dvorani OŠ Brestanica.
Prijave:
Prijave posameznikov so možne do torka, 28. 5. 2015, do začetka samega tekmovanja. Prijavijo se lahko tako člani PAK, kot vsi osnovnošolci občine Krško, Brežice, Sevnica in Kostanjevica na Krki. Prireditelj za udeležbo na tekmovanju ne zahteva kotizacije.
Kategorije:
cicibanke 1., 2., 3. razred (1. triada)
cicibani 1., 2., 3. razred (1. triada)
mlajše deklice 4., 5., 6. razred (2. triada)
mlajši dečki 4., 5., 6. razred (2. triada)
starejše učenke 7., 8., 9. razred (3. triada)
starejši učenci 7., 8., 9. razred (3. triada)
Pravila:
Vsak tekmovalec pleza dve smeri. Za rezultat se šteje število preplezanih metrov oz. oprimkov. Cilj je smer preplezati do vrha, ki je priznan, če ga tekmovalec zadrži z obema rokama. V primeru izenačenih rezultatov v dveh smereh odloča čas plezanja.
Med prvomajskimi prazniki se je v italijanskem Arcu odvijal otroški plezalni tabor. Enotedensko plezalno dogajanje v objemu sten, sonca in dežja je bila prava doza uživancije tako za najmlajše kot starejše. Tabor je uspel in drugo leto spet pridemo! Vabljeni k ogledu slik v galeriji.
04.05.2015 |
Andrej Trošt,
04.05.2015,
0 fotk |
Splošno |
Obvestila
V soboto, 18. 4. 2015 se je v plezalnem centru Ljubljana odvijala zadnja tekma Vzhodne lige. Pri najmlajših plezalcih, sta klubske brve zastopala mlajša cicibanka Špela Vračun, ki je plezala odločno in si priborila 26. mesto. Za boljši rezultat ji je zmanjkal kakšen centimeter. Pri mlajših cicibanih je Sven Klenovšek z velikim navdihom in voljo obe smeri dobro odplezal in se na koncu zavihtel na 15. mesto.
V kategoriji starejših cicibank je Ela Matkovič vidno napredovala in med plezanjem pokazala veliko vztrajnosti, kar ji je prineslo odlično 7. mesto. Gašper Košenina in Jure Rupar sta se v kategoriji mlajših dečkov ponovno držala skupaj, prvi je tokrat zasedel 11. mesto, slednji pa 12. Izenačenost je dobra motivacija za nadaljnji trening. Pri mlajših deklicah se je borila Latoja Drmaž, ki ji je seštevek obeh smeri prinesel 17. mesto.
V kategoriji starejših deklic je Lina Buršič osvojila odlično 9. mesto, Maj Habinc je pri dečkih zasedel 12. mesto, Kajetan Voglar pa izvrstno 6. mesto. Največji dosežek današnjega dne je osvojeno prvo mesto Aljaža Motoha, ki je z odličnim plezanjem prikazal lep nastop in še enkrat potrdil, da je nepremagljiv.
S tekmo v Ljubljani se je zaključilo tekmovalno obdobje petih tekem Vzhodne lige v letošnjem letu. Rezultati so dobri in veliko obetajo, seveda, če bodo otroci pridno trenirali še naprej. V skupnem seštevku so otroci dosegli naslednje rezultate: Špela Vračun 37. mesto, Sven Klenovšek 16. mesto, Ela Matkovič 11. mesto (19. mesto absolutno), Graj Ajda 12. mesto (20. mesto absolutno), Taj Klemenčič 43. mesto (48. mesto absolutno), Eva Košenina 15. (22. mesto absolutno), Gašper Košenina 11. mesto (20. mesto absolutno), Latoja Drmaž 22. mesto (35. mesto absolutno), Maj Habinc 12. mesto (21. mesto absolutno), Kajetan Voglar 4. mesto (8. mesto absolutno), Lina Buršič 9. mesto (13. mesto absolutno) in Aljaž Motoh 1. mesto absolutno.
Vsem mladim tekmovalcem čestitamo za udeležbo na tekmovanjih in dosežene rezultate!
V soboto, 11.4.2015, se je v Vojniku odvijalo osnovnošolsko prvenstvo v športnem plezanju. Iz našega kluba je osnovnošolske barve zastopalo pet tekmovalcev: Latoja in Klara Drmaž, Ela Matkovič, Lina Buršič in Gašper Košenina. V kategoriji mlajših učenk je Latoja zasedla 30. mesto, Klara 65. mesto, Ela si je priborila 37. mesto. Vse punce so zastopale OŠ Velika Dolina. Lina iz OŠ Jurija Dalmatina Krško pa si je priplezala zadovoljivo 23. mesto. V kategoriji mlajših učenk je nastopilo 83 tekmovalk. Pri mlajših učencih je nastopilo 72 tekmovalcev in Gašper iz OŠ Jurija Dalmatina Krško je osvojil solidno 36. mesto. Vsem učenkam in učencem čestitamo za rezultat in predvsem zagnanost, ki so jo pokazali.
18. in 19. aprila se Pakovci odpravljamo v Osp. Plezali bomo seveda v sončnih stenah Ospa, lahko se pa odpravite tudi v bližnji Črni kal, ki nudi nekaj več lažjih smeri. Plezalo se bo tudi dolge športno-plezalne smeri v veliki Osapski steni, v spremstvu inštruktorjev tudi za tiste, ki bi radi prvič probali.
Spimo v kampu Vovk, po želji pa se zmenite za prenočišče v kakšnem hostlu.
Da se ne bomo peljali vsak s svojim avtom, zbiramo prijave na lenart@pak.si za lažjo organizacijo. Zainteresirani se javite do petka, 17.4. do 12.00.
Med velikonočnimi prazniki se nas je 13 plezalnih odvisnežev, kljub mrazu, vetru in snegu odpravilo v vipavsko dolino. Plezalni motiv je pregnal vse vremenske omejitve in na koncu smo bili zmagovalci mi. Plezali smo veliko, jedli še več, se smejali, izdelovali origamije, barvali pirhe, tekli, telovadili, kartali, kričali od veselja, se stiskali v senci, klepetali, uživali...... več v galeriji!
25.04.2015 |
Andrej Trošt,
03.04.2015,
5 fotk |
Splošno |
Obvestila
Med prvomajskimi prazniki bo v italijanskem Arcu potekal plezalni tabor namenjem vsem PAK-ovcem, tako najmlajšim kot mladim po duši. V plezalni meki je neomejeno možnosti za plezalna doživetja, poleg tega pa je tam tudi raj za kolesarje, surfarje, pohodnike in druge ljubitelje športov v naravi. Tabor bo nastanjen v kampu Arco, v idilični pokrajini pod mogočno steno Colodri. Poglejte si nekaj fotografij, da se boste lažje odločili zakaj ravno tja:)
Mladi posavski plezalci so na 4. tekmi Vzhodne lige, ki je bila na sporedu v soboto, 28. marca, nastopili v slogu dosedanje sezone.
Cicibani so pokazali obile dobre volje in veselja do plezanja. Špela Vračun je bila med mlajšimi cicibankami 34., Sven Klenovšek pa pri cicibanih iste starosti 13., kar je zelo dober rezultat. Posebej se je izkazal v 2. smeri, ki jo je preplezal do vrha. Čestitke! Starejši cicibanki Ajda Graj in Ela Matkovič sta plezali solidno, Ajda v prvi smeri povsem pod vrh. Zadoščalo je za 14. (Ajda) oz. 19. mesto (Ela), v absolutni razvrstitvi 22. in 27. mesto.
"Popoldanska" ekipa je že imela boljše dni. Mlajša dečka Gašper Košenina in Jure Rupar sta tokrat zamenjala mesti. Gašper je bil za nianso boljši v drugi smeri, kar je na koncu zadoščalo za 12. mesto, Jure je bil 13. (v absolutni konkurenci 19. in 20.). Lina Buršič je med starejšimi deklicami prikazala lepo plezanja, dala vse od sebe in si priplezala 6. mesto (11. absolutno). Starejša dečka Kajetan Voglar in Maj Habinc nista uspela sestaviti več kot eno dobro plezanje, zato na koncu nista bila najbolj zadovoljna z rezultatom. Kajetan je bil znova tik pod stopničkami, 4., absolutno 9., Maj pa 9. v skupini in 15. absolutno.
Znova je bil med kadeti razred zase Aljaž Motoh. Obe smeri je suvereno splezal do vrha; v drugi se je moral tudi malo bolj potruditi. Tretja zaporedna zmaga mu zagotovo lahko vliva kar nekaj samozavesti pred začetkom skalne sezone in državnega prvenstva.
Splošen vtis druženja z našimi mladimi plezalci pa je fenomenalen. Prav vsi so čudoviti in dobrovoljni in kar je najpomembneje: so dobra družba in radi plezajo. Do konca letošnje sezone je v Vzhodni ligi ostala le še tekma v Ljubljani, 18. aprila, pred njo in po njej pa seveda - plezalna tabora v Vipavi in Arcu.
Med velikonočnimi prazniki od 4. do 6. aprila se bo v Vipavi odvijal PAK-ov plezalni tabor za otroke. Poleg otrok ste na tabor vabljeni tudi ostali ljubitelji vertikale. Lokacija ponuja plezanje tako eno raztežajnih kot večraztežajnih smeri, pohodništvo, kolesarjenje in druge aktivnosti. Vabljeni v čim večjem številu.
V ponedeljek, 30. marca, bomo na brežiški velikanki izvedli obnovitveni seminar na temo športnega plezanja. "Splezali" bomo skozi vse osnove in poenotili naše znanje, kar je še posebnega pomena pred začetkom tečajev, ki nas čakajo spomladi.
Vabljeni vsi, ki bi radi obnovili (!) svoje znanje. Za sodelavce na tečajih udeležba obvezna.
Člane kluba vabimo na 22. redno letno skupščino kluba, ki bo v petek, 27. marca, ob 18.30, v prostorih MC Krško (pritličje).
Dnevni red:
Otvoritev skupščine in izvolitev delovnega predsedstva.
Poročilo predsednika, blagajnika, načelnikov sekcij, nadzornega odbora in razprave po poročilih.
Nadomestne volitve enega člana IO in volitve novega predsednika kluba.
Razno.
Po skupščini bo sledilo predavanje enega najboljših slovenskih in svetovnih alpinistov zadnjih let, prejemnika letošnjega Zlatega cepina (najvišjega priznanja v alpinističnem svetu), Luke Lindiča.
V Trbovljah je Aljaž Motoh ponovno pometel z vso konkurenco. Obe tekmovalni smeri je splezal do vrha in si suvereno priplezal zmago. Bravo Aljaž!
Poleg Aljaža je klubske barve zastopalo še devet nadobudih plezalcev, ki so dosegli naslednje rezultate.
V kategoriji mlajših cicibanov je Sven Klenovšek prvič nastopil na tekmi Vzhodne lige in dosegel 12. mesto. Pri mlajših cicibankah se je prvič borila Špela Vračun ter osvojila 21. mesto. Oba najmlajša sta nastopila sproščeno in z nasmehom na obrazu pridobivala prve tekmovalne izkušnje.
Ela Matkovič je v kategoriji starejših cicibank dosegla odličen rezultat, z vztrajnostjo in nekaj več samozavesti kot ponavadi, si je priplezala 6. mesto.
Pri mlajših deklicah je Latoja Drmaž plezala dobro, vendar ji je zmanjkal kakšen centimeter za napredovanje, zadovoljiti se je morala z 19. mestom. Mlajša dečka Jure Rupar in Gašper Košenina sta boljše plezala drugo smer kot prvo, kar jima je prineslo vzpodbudne razultate. Jure je zasedel 7. mesto, Gašper pa tik za njim pristal na 9. mestu.
Pri starejših deklicah je klubske barve zastopala Lina Buršič, ki je, v primerjavi s plezanjem na prejšnji tekmi, tokrat plezala bolje in zasedla 9. mesto. V kategoriji starejših dečkov je nastopil Maj Habinc, ki je prvo smer zaključil na detajlu, drugo smer pa je odplezal zelo dobro. Zasedel je končno 13. mesto. Odličen rezultat, 4. mesto, je dosegel tudi Kajetan Voglar, upoštevajoč, da je imel dva dni pred tekmo vročino.
Vsem mladim tekmovalcem čestitamo za voljo in pogum!
Naš mladi as, ki je v lanski sezoni prikazal odlično plezanje na tekmovanjih državnega prvenstva, Vzhodne lige in tudi v skali, je bil v petek, 13. marca, skupaj z ostalimi vrhunskimi športniki, deležen lepega sprejema pri županu občine Krško. Zgledno pripravljena prireditev (utrinke si lahko pogledate na povezavi), z nekaj neslavnimi momenti, ki so (lahko bi rekli zopet) doleteli ravno naš klub, se je odvijala v Kulturnem domu Krško, pri podelitvah pa je sodeloval znani puščavski lisjak Miran Stanovnik. Aljaž je za spomin prejel posebno medaljo in poleg še praktično nagrado.
Člani Posavskega alpinističnega kluba smo s svojimi dosežki prisotni na podelitvah že vsa leta. Doslej so priznanja večkrat prejeli Andrej Sotelšek, Sandra Voglar in Nejc Pozvek. Verjamemo, da se bo trojici v bodoče pridružil tudi Aljaž in seveda še kdo od mlajših plezalcev.
Te zanima plezanje? Se želiš preizkusiti v varni vertikali ali pa te nemara bolj zanimajo razsežnosti velikih alpskih prepadov? Če je tvoj odgovor pritrdilen, je pravi naslov zate Posavski alpinistični klub. Letos organiziramo začetni tečaj športnega plezanja, alpinistično šolo, v njenem okviru pa tudi tečaj plezanja večraztežajnih športnih smeri.
Za več informacij o začetnem tečaju športnega plezanja se oglasi na INFO sestanku, ki bo v petek, 20. marca, ob 20. uri, v prostorih kluba, v MC Krško (1. nadstropje).
INFO sestanek za alpinistično šolo in tečaj plezanja večraztežajnih športnih smeri bo na sporedu v četrtek, 19. marca, ob 20. uri, v klubskih prostorih. Ni odveč vedeti, da je pogoj za vpis opravljen izpit za pripravnika športnega plezanja.
Za več podrobnosti se lahko obrneš na Nejca (nejc@pak.si; 040-508-327).
Kar 11 "mladincev" se nas je v soboto, dan preden stopijo (za en dan) na sceno dekleta in žene, odpravilo plezat na Napoleonsko cesto. Po vseh obrednih postankih smo se začudeni razvselili nad relativno praznim parkiriščem. Zapodili smo se prek ograje navzdol v željene sektorje in puhovka je kmalu postala povsem odveč - kasneje pa tudi vsa ostala oblačila (razen tistih ... pač). Prvi spust po klancu je naredil selekcijo - najbolj neučakani so naskočili že prvo možno skalco. Ostali smo se pretegovali in uživali v sončku sektorja Paralelle, dokler ni postalo neznosno - dren nadležnih (tega si res nismo mislili) Slovencev nas je pregnal v bolj osamljene sektorje. Tam smo se nato v miru naplezali. Nekateri bolj, drugi manj, eni pa povsem do (bridkega) konca. Ko je morje požrlo veliko kuglo in je bila romantika na višku, smo znova segli po oblačilih ter počasi odpujsali proti domu - seveda z obveznim postankom na papici, kjer nam je prva grupa (bolj) lačnih predalal položaje. Izlet vreden ponovitve!
V četrtek, 12. marca, ob 20. uri, nas v sklopu filmskih večerov mladinske sekcije, čaka že 4. film. Tokrat o tradicionalni angleški etiki v peščenjaku z neverjetno drznimi vzponi (in padci). Nikakor ga ne gre zamuditi!
Vabljeni v čim večjem številu. Kulinarika kot vedno - bo;)
Počasi se prebuja pomlad in primorsko skalovje že dolgo nudi ugodne pogoje za plezalno sončenje. V soboto, 7. marca, se bomo pred burjo skrivali v Napoleonici (ITA). Velikoplezališče, lepo sprehajališče, razgledišče, kopica ljudi in nadležnih Tržačanov (ki so sicer super ljudje) ... skratka, legendarno plezališče na tržaškem dvorišču in z razgledom na "naše" morje.
Zbor ob 7.30 pri Griesshaberju na Drnovem (veliko makadamsko parkirišče pri firmi Bosch pri rondoju pred AC). Prijave pri Nejcu do petka, do 12. ure (pa ne samo jaz grem, ampak še s kom oz. če pelješ ipd.). Priporočljiv vodniček Plezališča brez meja in vetrovka.
Letošnja skupšina/zbor članov kluba bo v petek, 27. marca, ob 19. uri, v MC Krško. Skupščini bo sledilo tudi ekskluzivno predavanje, ki ga ne gre zamuditi.
Na skupščini bomo podelili tudi vse diplome in priznanja, ki so prejemnikom ušla po raznoraznih klubskih dogodkih.
S pomladjo pričenjamo z aktivnostmi za začetnike, ki bodo lahko glede na želje in izkušnje izbirali med športnoplezalno in alpinistično šolo. Podrobnejše informacije bodo znane v prihodnjih dneh in tednih. Spremljajte nas!
V sredo, 25. februarja, je v Cankarjevem domu potekala podelitev priznanj našim najboljšim plezalcem in alpinistom. Ob tej priložnosti je, kot vsako leto, izšla tudi lična brošura, tokrat le v elektronski obliki. V njej so predstavljeni vsi najboljši in podane splošne ocene minule sezone. Priporočam in prilagam v branje.
Tudi letos nismo pozabili na četrtkove večere, ko bomo enkrat mesečno poslušali predavanje ali pa si, po novem, ogledali tudi kakšen film. Glede na to, da je ta teden na sporedu odličen filmski festival v Ljubljani, bomo del njega (ker vem, da večina, žal, ne gre do LJ) prestavili kar v Krško, na ferajn.
V četrtek, 26. 2., si bomo tako ob 20. uri ogledali že precej znano alpinistično klasiko Dotik praznine (Touching the void) - s slovenskimi podnapisi. In da ne bomo, kot se nam je zgodilo nazadnje, tiho obsedeli, bomo ob koncu rekli še kakšno na temo ključnega momenta filma - ta namreč še vedno buri duhove in sproža številne polemike. In jih verjetno vedno bo.
Zatorej vabljeni v čim večjem številu. Zagotovo se najde tudi kdo, ki bo kulinarično razpoložen;)
Že dolgo nismo bili na nobeni odpravi. Če bi letos želeli kam it in pričakujemo podporo KA PZS, se moramo odločit in prijavit do 2. marca. Smo ali nismo?;)
Največja med našimi alpinistkami bo vtise vrhunca svoje kariere strnila na predavanju, prvenstveno sicer namenjenemu mlajši populaciji, v petek, 27. februarja, on 17. uri, v Mladinski točki na Senovem.
V nedeljo 8.2.2015 je v Vojniku potekala druga tekma Vzhodne lige v športnem plezanju. Klubske barve je zastopalo 11 mladih nadobudnih plezalcev, ki so se pogumno borili in na koncu zasedli sledeče rezultate: pri starejših cicibankah je Eva Košenina dosegla odlično 7. mesto, Ajda Graj se je uvrstila na solidno 13. mesto in Ela Matkovič si je priplezala 17. mesto. V kategoriji starejših cicibanov smo imeli enega predstavnika, in sicer je Taj Klemenčič zasedel 27. mesto. Latoja Drmaž si je pri mlajših deklicah priplezala 20. mesto, pri fantih pa sta se Jure Rupar in Gašper Košenina uvrstila takoj za deseterico. Jure je bil 11., Gašper pa je dosegel 13. mesto. V kategoriji starejših deklic je prvič nastopila Lina Buršič in v močni konkurenci zasedla 16. mesto. Pri starejših dečkih sta nastopila MajHabinc, ki je pristal na 21. mestu ter Kajetan Voglar, ki si je priboril odlično 5. mesto. Največji dosežek pa je ponovno zmaga Aljaža Motoha, ki je premagal vso konkurenco v kategoriji kadetov.
Vsem tekmovalcem čestitke za tekmovalnost in vztrajnost.
Tudi letos nam ne uide vrhunski filmski festival na domačih tleh. Verjetno najatraktivnejši gostje v zgodovini festivala. Več pa si le poglejte na sporedu in uradni strani IMFFD 2015.
Aljaž Motoh je danes, v četrtek, 29. 1., nastopil na srednješolskem državnem prvenstvu v športnem plezanju na steni ŠKG Šiška. Kot dijak 1. letnika (zastopal je ŠC Krško) je nastopil še z letom dni starejšimi tekmovalci in na koncu zasedel 7. mesto ter za las ostal brez finalnega nastopa (zmanjkal mu je zgolj minus). V neposrednem javljanju za našo spletno stran je še poudaril, da mu smer ni ležala. Vseeno mu gredo čestitke za dober rezultat! Drugi posavski srednješolci se tekmovanj v Ljubljani žal niso udeležili.
29.01.2015 |
Martin Bedrač,
29.01.2015,
0 fotk |
Splošno |
Obvestila
Posavski alpinistični klub je konec lanskega leta prenovil spletno stran, preko katere se predstavljamo širši javnosti ter prikazujemo aktivnosti in dogajanje na našem klubu. Želimo si, da bi pri objavljanju reportaž, novic, rubrik, galerij fotografij, vzponov in ostalih klubskih prispevkov sodelovalo čimveč članov kluba, tako mladih kot malo manj mladih.
Nova klubska spletna stran vse to omogoča in če se vsi skupaj potrudimo za zanimive in ažurne vsebine, lahko stran postane stičišče vseh, ki se vidimo in čutimo v klubu. Zakaj ne bi postali najbolj prepoznaven klub v Posavju in širše? Več avtorjev nas bo, več bo tvornih predlogov, idej, več zanimivih vsebin, več članov bomo pritegnili k delovanju kluba...
V ta namen vas, v četrtek, 29.1.2015, vabimo v Mladinski center Krško, na "FERAJN" ob 20h, kjer bomo predstavili novo spletno stran, vse možnosti za objavo vsebin ter res na kratko razložili postopke objavljanja vsebin za vse bodoče uporabnike.
Komisija za alpinizem vsako leto pripravi razpis za povračilo sredstev, ki so namenjena kvalitetnim vzponom, opravljenim izven akcij, ki jih KA organizira. Med takšne vzpone smo se kar nekajkrat do sedaj že uvrstili posavski alpinisti. Torej, če kdo skriva kakšen presežek iz lanske sezone, le na dan z njim.
Danes so se mladi plezalci pomerili na prvi letošnji tekmi Vzhodne lige v Slovenski Bistrici. Pri starejših cicibankah je Eva Košenina prvo smer odplezala dobro, čeprav bi z boljšo postavitvijo nog lahko pridobila še kakšen gib. V drugi smeri pa je bila prisotna trema, ki ji je zmešala glavo in Eva ni mogla preprijeti oprimka. Seštevek obeh smeri ji je prinesel 7. mesto (B-licenca). Njen brat Gašper je prvič nastopil na tekmi Vhodne lige in prvo smer preplezal skoraj do polovice, v drugi smeri pa mu je zdrsnilo že na začetku. Kljub smoli je osvojil solidno 14. mesto (B-licenca).
Pri starejših dečkih se je Maj Habinc v obeh smereh dobro izkazal in na koncu zasedel 15. mesto (B-licenca). Pravo presenečenje pa je prikazal Kajetan Voglar, saj je obe smeri plezal borbeno in brez večjih napak. Njegova zagnanost in vzrtajnost sta ga pripeljali do odličnega rezultata, osvojil je odlično 2. mesto (B licenca).
Izkazali so se tudi Brežičani, najbolj izstopajoč nastop je prikazala Ajda Graj, saj si je priplezala 3. mesto (B-licenca). Ajda je pokazala, da ima talent, saj je s plezanje šele začela in ji gre že odlično. Tudi Ela Matkovič in Latoja Drmaž sta se izkazali v steni ter zasedli 17. oziroma 18. mesto (B-licenca). Odličen rezultat je dosegel tudi Jure Rupar, saj si je priplezal 10. mesto (B-licenca). Prve tekmovalne izkušnje si je pridobil tudi Taj Klemenčič, ki je zasedel 32. mesto v kategoriji starejših cicibanov.
Vsem mladim tekmovalcev čestitamo za dosežke, predvsem pa za vložen trud in pogum, ki so ga potrebovali za premagovanje treme in gravitacije!
V zadnjem tednu januarja, v sredo 28. in četrtek 29. januarja bo potekalo že 21. državno srednješolsko prvenstvo v športnem plezanju v Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani.
Zakorakali smo v novo leto in čas je, da zopet izkažemo pripadnost krovni organizaciji in klubu ter si zagotovimo brezskrben korak na vseh poteh in v smereh, popuste v kočah in trgovinah ter klubske ugodnosti. Letos je članarina bistveno spremenjena, saj zagotavlja poleg kritja stroškov reševanja tudi 24-urno asistenco (višina zavarovalne vsote odvisna od vrste članarine). Cene so se rahlo zvišale, najbolje pa bo, da zadeve sami preverite na uradni spletni strani PZS. Družine ne pozabite na lepe popuste.
Na PAKu lahko članarino poravnate vsak četrtek v januarju (ob 20. uri, v prostorih kluba, MC KK) ali pa brezgotovinsko (zelo zaželjeno) direktno na TRR kluba (znamkico boste morali vseeno prevzet v živo). Novi člani morate podpisati še pristopno izjavo - če še nimate kartice/izkaznice, jo prav tako dobite - po pošti iz PZS.
Za vsa vprašanja se lahko obrnete na Nejca (040-508-327, nejc@pak.si).
Za PAKom je še eno uspešno leto delovanja. Da bo tudi v 2015 tako, bomo z dobrimi željami in kovanjem načrtov poskrbeli že na "potrjenki", 1. januarja 2015, v prostorih kluba, ob 20. uri. Vsi najlepše vabljeni!
Želim vam prijetno silvestrovanje in vse dobro v letu, ki prihaja. Predvsem pa veliko varnih vzponov in sestopov;)
Pred vrati so izpiti za športne plezalce (17. in 18. januar). Priprave bomo začeli s ponedeljkovim sestankom v MC KK (29. 12., ob 19. uri). Do tedaj pa malce predelajte literaturo, ki je na voljo na spletni strani KŠP. Če kdo od potencialnih kandidatov ni prejel maila, naj se mi javi (nejc@pak.si).
Obveščamo otroke plezalnega krožka v Brestanici in v MC Krško, da plezanje v času praznikov in šolskih počitnic odpade. S krožkom plezanja začnemo v torek 6.1.2015.
Vesele praznike in obilo uspehov v novem letu, ki prihaja!
23.12.2014 |
Nejc Pozvek,
23.12.2014,
6 fotk |
Splošno |
Poročila
Že 5. božično-novoletno druženje zapovrstjo je znova pustilo dober vtis med plezalsko družbo Posavja. Nekaj manj energije v pripravljalni fazi smo nadomestili s trdim delom v zadnjih dneh pred prireditvijo, kar nam je precej dobro uspelo. Prireditev je stekla lepo. Mladinski del je bil sicer skromnejši od pričakovanj, je pa zato za veliko dobre volje in začudenja med najmlajšimi poskrbel čisto pravi Dedek Mraz. Nadaljevanje je bilo klasično dobro. Plezanje v dveh skupinah se je izkazalo za super rešitev. Vrhunec je seveda predstavljalo finale, kjer smo gledali odlične predstave naših velemojstrov in velemojstric. Dobro vzdušje smo podkrepili z glasbo in odlično kulinariko, svoj pečat pa so dodali tudi zelo zagreti navijači.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste po svojih močeh prispevali k prireditvi, plezalcem za odlične predstave in vzdušje, Dedku Mrazu, staršem in ostalim obiskovalcem, mentorjem mladih plezalcev, pa seveda tudi našim zvestim podpornikom. Brez vas, dobra družba, ne bi bilo čudovitega druženja.
Tudi letos smo/bomo strnili vrste, zato z veseljem napovedujemo tradicionalno, že 5. božično-novoletno druženje plezalcev. Znova veliko plezanja, zabave, druženja, nekaj kulinaričnih užitkov ... pa seveda dobrih balvanov in atraktivnih (varnih) poletov. Brestaniška stena nas bo gostila v petek, 19. decembra, urnik dogodka pa je sledeč:
- 16.00: odprtje prizorišča, zbor otrok (krožkarjev) in ogrevanje
- 16.30: plezanje balvanov za otroke (krožkarje - predšolske otroke in osnovnošolce)
- 17.30: zaključek plezanja, podelitev priznanj in obisk Božička (ali Dedka Mraza - ne vemo še, kdo od njiju bo imel čas)
- 18.00: plezanje balvanov za člane in članice (absolutna kategorija) - v dveh skupinah, ki se bosta menjavali na 15 min
- 20.00: zaključek plezanja, raztezanje, okrepčilo in čakanje na ...
- 21.00: veliki FINALE pod žarometi (spektakel kot vsako leto!)
Novost prireditve bo sejemska ponudba rabljene plezalne opreme. Zato pobrskajte doma in zadeve, ki so vam le še v napoto, prinesite ter podarite, zamenjajte, "prodajte" ... Bazar bo najbolj živahen med 20. in 21. uro, prav tako v tem času tudi višek kulinaričnega udejstvovanja.
Zavoljo lažje organizacije precej množičnega dogodka na malem prostoru prosim vse udeležence za dosledno spoštovanje urnika in navodil organizatorejv. V vmesnem času bo na steni potekala priprava balvanov, zato plezanje izven predvidenega urnika ni mogoče.
Pravila druženja ostajajo praktično nespremenjena in jih priporočamo v branje.
Več o atraktivni plezalni disciplini - balvanskem plezanju - si lahko preberete tukaj.
Aljaž Motoh, eden najmočnejši slovenskih mladih plezalcev, je minuli vikend na Plezalnih dnevih Kranja zaključil letošnje državno prvenstvo. Tako na balvanih kot v težavnosti je bilo vse v znamenju končnega srebra. 2. mesto v skupnem seštevku v vsaki izmed disciplin je vrhunski dosežek in hkrati po rezultatski plati eden največjih klubskih uspehov. Na kranjskih tekmah mu sicer ni šlo vse po načrtih. V sobotnih balvanih ni bil suveren niti dovolj skoncentriran, kar pa je vseeno zadoščalo za 2. mesto na tekmi. V nedeljo je šel po zmago, vendar pa je finalno smer slabo ocenil in izvrgel ga je (kot večino njegovih kolegov, razen zmagovalca) že četrti oprimek. Zaključil je na 3. mestu.
Sezona je bila za Aljaža dolga in naporna. Zmagovalno je začel pozimi in spomladi na Vzhodni ligi, pred poletjem pa so dobre borbe ponudile prve tekme državnega prvenstva. Ker se je izkazal, si je avgusta zaslužil povabilo selektorja mladinske reprezentance na treninge balvanov za morebitne nastope na tekmah evropskega mladinskega pokala. Zaradi slabe pripravljenosti tekom poletja je uvrstitev na tekmo ostala želja, je pa bila to izjemno dragocena izkušnja: videl je, kako potekajo zadeve na najvišji ravni in kako plezajo najboljši. Jesen ni prinesla dobrih obetov. Sprva je bila forma sicer še zelo dobra, vendar se je vedno bolj začelo poznati treniranje po novem režimu: večinoma sam ali v navezi z Rokom Molanom, v glavnem brez spremstva trenerja. Testiranja fizične pripravljenosti na Fakluteti za šport so sicer pokazala izjemno nadarjenost našega mladega asa, a plezalni nastopi so zapovrstjo razočarali. Rezltati so, zavoljo sromne konkurence, še vedno odlični, do prihodnje sezone pa bo potrebno popraviti zelo veliko stvari. Predvsem bo Aljaž moral vzljubiti skalo, najboljšo učiteljico. Pomanjkanje plezalnih izkušenj ga je stalo enakovrednega boja za naslov državnega prvaka v obeh disciplinah, kjer mu je zmago suvereno odnesel konkurent in prijatelj Maks Bogolin.
Aljažu gredo iskrene čestitke za borbo in trud tekom sezone ter izjemen rezultatski uspeh. Hkrati pa tudi velika spodbuda za nadaljevanje tekmovalne poti v prihodnji sezoni med kadeti.
Najprej je kazalo, da bo udeležba na turi zelo slaba, kasneje pa se je izkazalo, da je bilo vse ravno prav. Na Krku so se nam pridružile še punce iz Celja, v naši družbi pa smo imeli še eno Američanko. Vse skupaj nas je tako 10 izkoristilo odličen vikend na Krku.
Prvi dan smo plezali v žal senčnem plezališču Portafurtuna. Malo nas je nazeblo, ampak nas to ni kaj veliko oviralo pri plezanju, saj so nekateri opravili svoje najtežje vzpone. Plezali smo platke, zajede, poči in previse, težavnosti od 4 pa do 6c. Res lepo plezališče, primerno tako za začetnike kot za izkušene.
Drugi dan smo se odločili, da poiščemo sonce. Šli smo plezat v plezališče Buncoluka, ki se nahaja tik ob morju, kar se je izkazalo za odlično izbiro. V izredno lepem vremenu smo spet 'zategovali' smeri na meji naših zmogljivosti. Tukaj so smeri nekoliko krajše, si pa zato dlje časa v njih. Petice so bile nekoliko čudne, so pa zato šestice vse poplačale. Poleg tega smo se pa še kopali v morju, joga, slackline ipd.
Povzetek skupne ture je super vzdušje in smeh do onemoglosti, odlična hrana, dobra plezarija in res super družba. Sicer pa si lahko ogledate galerijo iz skupne ture tukaj.
Res vrhunsko izkoriščen vikend in verjetno lahko v imenu vseh rečem, da že komaj čakamo naslednjo skupno turo!
V soboto, 22.11.2014 smo se ob 8.00 uri prav tako kot pred mesecem dni, dobili na parkirišču v Armeškem. Namen je bil dokončati, kar smo zadnjič zastavili. V slogu bratstva in edinstva je naša deveterica z najmlajšim Andražem in Mihovo prikupno psičko, povezala potko v celoto. Klopce, mizica in celo obešalniki pa čakajo, da jih sprobate. Razveselili smo se družine Trošt, ki je poskrbela da lahko tukaj vidite kako smo uživali na sončku.
Zaključili smo na Ribniku, kjer smo nasitili tudi naše želodčke.
22.11.2014 |
Peter Sotelšek,
20.11.2014,
0 fotk |
Splošno |
Obvestila
V soboto, 22. novembra 2014, bo v plezališču Armeško ponovno delovna akcija.
Člani in nečlani PAK se bomo ta dan zbrali ob 8. uri na parkirišču pod steno, kjer si bomo razdelili naloge. Glavni cilj bo popravilo poti pod glavnim starim podestom, ter izdelava udobnih klopc. Obvezna oprema: kramp, lopata, železne grablje, vijek, macola,… (za več info. glede orodja, kdo kaj in same organizacije, se obrnite na Petra Sotelška), predvsem bi bilo v redu, da se pogovorite kdo bo kaj prinesel, da ne bomo samo grabili. Kakšna motorka več pa bo zelo dobrodošla. Za lakoto in žejo bomo poskrbeli. Ker dela ne bodo vplivala na samo plezanje, bo plezališče odprto.
V četrtek zvečer pa ste vabljeni na ferajn, kjer dorečemo še glede poteka, če ima kdo kakšno pripombo ali idejo pa je zelo dobrodošla.
Torej vabljeni prav vsi člani in nečlani PAKa, predvsem športni plezalci, alpinisti, gorniki, planinci, ljubitelji narave,...
Za delovno akcijo si vzemite čas in se je zagotovo udeležite.
Minuli torek se je pod steno v brestaniški dvorani zbralo rekordno število posavskih osnovnošolcev. Vabljeni so bili na Področno prvenstvo v športnem plezanju v težavnosti. Pokazali so pravi plezalni duh in zavzetost pri premagovanju težav v zanje postavljenih smereh. Pod steno so se tako zbrali plezalci, starši in otroci iz Sevnice, Boštanja, Brestanice, Senovega, Krškega, Leskovca, Brežic, Artič, Velike doline, Globokega in verjetno še od kod. Navdušenje in napetost sta v dvorani naraščala skoraj dve uri. Najboljši so se na koncu dobesedno povzpeli na stopničke in domov odšli s klubskim priznanjem v rokah. Čestitke res vsem, saj ste dali vse od sebe in premagali tremo. Rezultate si lahko ogledate tukaj.
Glede na lepo število otrok in publike, je sam dogodek zahteval že dobro organizacijo in lepo število pomočnikov. Zato najlepša hvala vsem, ki ste pomagali in svojo dobro voljo ter prosti čas teh nekaj ur delili z nami.
Čez mesec dni se bomo vsi klubski, posavski ali samo plezalci, vseh starosti, dokazovali v krajših, bolder smereh, prav tako v brestaniški dvorani. Zato vabljeni vsi navijači, ki ste bili prijetno glasni in vzpodbudni, da nam pomagate pri premagovanju težkih gibov v atraktivnih smereh na že tradicionalnem Novoletnem plezalskem srečanju. O točnem datumu boste še obveščeni, do takrat pa nabrusite mišice, še ojačajte prste in ogrejte dlani.
Torek in četrtek na krožku športnega plezanja v Brestanici od 16.30 – 18.00.
Datum in kraj tekmovanja:
Področno tekmovanje v športnem plezanju za osnovnošolce se bo odvijalo v torek, 18. 11. 2014, ob 16.30, na umetni plezalni steni v športni dvorani OŠ Brestanica.
Prijave:
Prijave posameznikov so možne do torka, 18. 11. 2014, do začetka samega tekmovanja. Prijavijo se lahko tako člani PAK, kot vsi osnovnošolci občine Krško, Brežice, Sevnica in Kostanjevica na Krki. Prireditelj za udeležbo na tekmovanju ne zahteva kotizacije.
Kategorije:
cicibanke 1., 2., 3. razred (1. triada)
cicibani 1., 2., 3. razred (1. triada)
mlajše deklice 4., 5., 6. razred (2. triada)
mlajši dečki 4., 5., 6. razred (2. triada)
starejše učenke 7., 8., 9. razred (3. triada)
starejši učenci 7., 8., 9. razred (3. triada)
Pravila:
Vsak tekmovalec pleza dve smeri. Za rezultat se šteje število preplezanih metrov oz. oprimkov. Cilj je smer preplezati do vrha, ki je priznan, če ga tekmovalec zadrži z obema rokama. V primeru izenačenih rezultatov v dveh smereh odloča čas plezanja.
Kot že nekateri veste, smo se oktobra mladi na PAKu začeli organizirati s ciljem, da se več družimo, hodimo skupaj plezat, naredimo kakšen dogodek in podobno.
Zgleda, da nam bo ta vikend končno naklonjeno vreme, zato ste vabljeni vsi, tako mladi kot mladi po srcu, da se nam pridružite na skupni turi na Krk, torej 22. in 23.11.
Plezalo se bo načeloma v plezališču Portafortuna, kjer so relativno nove smeri, zato zlizanost ne bo problem. Vodniček plezališča si lahko ogledate tukaj, še več informacij pa najdete na tej povezavi.
Spalo se bo odzunaj, zato naj vsak poskrbi, da ga ne bo ponoči zeblo. Lokacija pa je še odvisna od števila udeležencev.
Vse podrobnosti se bomo še dogovorili v četrtek, ob 19.00, v Mc Krško.
Za lažjo organizacijo se zainteresirani javite na lenart@pak.si.
Pa nam je le uspelo. Sicer še kako uro, pa bi morda še katera...
Navkljub slabi vremenski napovedi, smo se v Peroj minuli petek odpeljale, ja, 4 PAKOVKE, mamice. Na morsko obalo smo po vsaj tedenskem deževju pripeljale sonček in visoke temperature. Veselje, klepet (res veliko tega), papica, smo lutale, smo odvodnjavale in tudi fuuul plezale. To je rezultat dvo, no skoraj trodnevnega druženja. Vsebine na dogodku je bilo seveda ogromno. Me bi še, ampak "djuti kols". Pridemo še nazaj, saj je kamin pri Voglarjevi kučici tik pred obratovanjem, pol pa pade odojak!
Vabim vas vse na ogled dogajanja v galerijo, sobotne slikce pa še doda Andreja, upam čimpreje.
Najprej nas je šlo nekaj samo na kavo, kjer smo ugotovile, da bi bil lahko prijeten klepet tudi na stenci, pa še migale bi. Na koncu je ideja prešla v Srečanje! Vikend 14.-16.11. smo si tako rezervirale plezalke tega kluba, ki se nas je nabralo ža kar lepo število. Večina vas je na srečanje že povabljenih, "vlak" pa odpelje šele v petek popoldan. Prostora je še kar nekaj, zato vabljene še vse tiste, ki vas pošta ni dosegla, da se pridružite klepetu, plezanja v istrskih plezališčih in raziskovanju morskega sveta. Prespale in svežo moč bomo nabirale v Voglarjevi vikendici v Peroju pri Puli.
Zgodovina na dlani. Človek z najdaljšim plezalnim stažem med Posavci, najstarejši alpinist, ki pa z aktivnostjo ne popušča. Arno Koštomaj. Tisoče tur, vzponov, pa tudi padcev, manj prijetnih dogodivščin - neusahljiv vir zgodb in izkušenj. V besedi in ob nepozabnih diapozitivih.
Z vami v četrtek, 13. novembra, ob 20. uri, na ferajnu.
Na deževno soboto, 8.11.2014 smo se z mladimi plezalci odpravili v Ljubljano. Ker so danes otroci vedno bolj zahtevni in hočejo več, smo se poleg plezanja odpravili tudi v McDonalds in v kino. Če upoštevamo, da so bili pri plezanju zelo pridni, lahko rečemo, da je bil to element motivacijsko-športno-zabavnega procesa pri vzgoji otrok:)
V Plezalnem centru smo plezali štiri ure in pol, dokler niso bili otroci povsem izmučeni in jih roke niso več držale. Vsi so bili pridni, nekateri še posebej (Gašper je splezal celo 14 smeri, pohvalno!). Po plezanju so otroci pod vodstvom Tjaše in Sandre navalili v McDonalds in uživali v hitropripravljeni hrani. Ko so si napolnili želodčke so si privoščili še kino. Nekateri so gledali krozljivko, drugi pa so se nasmejali v komediji. Skratka, dan je minil kot bi mignil in otroci so na koncu v en glas zaklicali, da hočejo še več takšnih izletov!! Med vožnjo domov pa so se jim baterije le izpraznile in so zaplavali v otroški svet sanj...
V soboto, 8. novembra, je naš najboljši mladi plezalecAljaž Motohznova okusil slast zmagovalnega odra na tekmi za državno prvenstvo. Na zelo dobro organizirani tekmi v Škofji Loki jemed starejšimi dečki končal na odličnem 2.mestu. Zadržal je uvrstitev iz kvalifikacij.
Prva smer je bila bolj položnega značaja in se je močneje prevesila šele v zadnjih metrih. Aljaža so tik pod vrhom ustavili sodniki, saj je nogo naslonil na strukturo, ki smeri ni pripadala - nerazumna odločitev. A pritožba k sreči ni bila potrebna, saj je Aljaž preplezal dovolj visoko za finale. Tam ga je znova pričakala precej tehnično zapletena smer, ki je ni dobro "prebral". Z veliko težavami si je vseeno priboril srebrno medaljo.Uvrstitev je, sploh bralcem in nepoznavalcem scene, fantastična. Toda ...
Aljaž ima pri svojem nastopu še ogromno rezerv. Kot plezalec nikoli ni bil v boljši pripravljenosti, njegove zmogljivosti so (vidite tudi na bolderju v KK) izjemne. Kot tekmovalec pa je pokazal že mnogo več. Predvsem se kažejo pomanjkljivosti v taktiki in pripravi pred tekmo (ogled smeri), pri plezanju pa največ opravi nesproščenost. Slabša motivacija je verjetno tudi posledica okrnjene konkurence (pri starejših dečkih v DP tekmuje cca. 10 fantov!, večina zaostaja za Aljažem za eno ligo), treh odličnih plezalcev, zaradi različnih vzrokov, ni na tekme. Verjeli ali ne: pri dveh gre za poškodbe, ki se vlečejo že lep čas. Fantje so stari dobrih 15 let! O kvalitativni krizi pri fantih pa dosti pove tudi rezultat deklet iste starosti v isti smeri - preverite lahko med uradnimi rezultati.
Kot trener sem, kljub občasni kritiki, na Aljaža in najino večletno sodelovanje izjemno ponosen. Je edini v njegovi generaciji, ki je s trdim in predanim delom prišel v sam vrh slovenske plezalne scene. V zgoraj omenjenih težavah pa lahko najdemo tudi izziv in motiv za nadaljnje dobro delo. Upamo, da nam uspe že na zadnji tekmi letošnje sezone, ki bo čez tri tedne v Kranju.
Plezalni tabor v Ospu je potekal tri dni, od 30.10. do 1.11.2014. Pri taboru so pomagali Tjaša Trošt, Lenart Horžen in Ambrož Novak. Prvi dan smo plezali v plezališču Črni Kal. Zvečer se nam je pridružil Peter Sotelšek z družino. Drugi dan smo se odpravili v plezališče Ponte Porton. Tretji dan pa smo plezali ponovno v Črnem Kalu, kjer so nas obiskali Sandra Voglar z družino in Andrej Sotelšek z družino. Prenočevali smo v Ospu pri Silvu Karu. Udeleženci tabora so bili mladi plezalci, ki se udeležujejo tekem Vzhodne lige: Maj Habinc, Kajetan Voglar, Lina Buršič, Eva in Gašper Košenina, Latoja Drmaž in Ela Matkovič. Otroci so pridno plezali in nabirali plezalno kilometrino. V soboto po plezanju so otroci odšli domov v spremstvu staršev in Ambroža. Troštovi, Zakški, Voglarji in Sotelški pa so izkoristili sončno nedeljo za pohodniško turo iz Ospa na Socerb in naprej proti Glinščici. Drugi del družine Voglar pa se je odpravil na celodnevno kolesarsko turo.
Otroci so bili pridni in imeli smo se luštno, zato bomo zagotovo tabor še ponovili.
Vsi naročniki jih lahko prevzamete v sredo, 29. 10., med 19. in 20. uro, v prostorih kluba. Nato pa znova po praznikih, v ponedeljek, 3. 11., in tako naprej. Informacije dobite pri Lenartu in Nejcu.
Plezališče Armeško sodi med manjša plezališča, pa vendar je članom PAKa zelo pri srcu. Prav tukaj je večina nas naredila prve plezalne metre in se kalila za višje cilje. V soboto, 18.10.2014, pa smo se, vkar lepem številu, zbrali lokalni prijatelji Armeškega in izpeljali delovno akcijo. Izpod pridnih vsaj 12 parov rok so nastali udobni podesti, vrezali smo nove poti, odstranili rastje iz stene, izkazali smo se tudi kot mojstri pri izdelavi stopnic in še kaj. Nove klopce in ostale zamisli bodo počakale do novega druženja v plezališču, ki se obeta v kratkem. Slike si lahko pogledate v galeriji.
Vsem ostalim plezalcem pa želimo obilo užitkov v Armeškem.
Od 30. 10. do 1. 11. bo potekal plezalni tabor, ki je namenjen tako najmlajšim plezalcem kot tudi ostalim ljubiteljem vertikale. Nastanjeni bomo v Ospu, kjer je veliko možnosti za plezanje (Babna, velika osapska stena, plezališče Mišja peč, Črni Kal in hrvaška plezališča).
Poleg plezanja je primorska idealna za jesensko kolesarjenje in pohodništvo. Torej dovolj razlogov, da se nam pridružiš!
V soboto, 18. oktobra 2014, bo v plezališču Armeško delovna akcija, zato bo plezališče za plezanje zaprto.
Člani PAK se bomo ta dan zbrali ob 8. uri na parkirišču pod steno, kjer si bomo razdelili naloge. Popravili bomo del poti, očistili rastje v steni, uredili nove podeste, klopce, odstranili podrta drevesa. Obvezna oprema: kramp, lopata, železne grablje, vijek, macola,… (za več info. glede orodja, kdo kaj in same organizacije, se obrnite na Petra Sotelška) Dan bomo zaključili prijetno in zabavno v Matotovi gorci - ja, sledil bo kostanjev piknik.
Za delovno akcijo si vzamite čas in se je zagotovo udeležite.
Dnevi se počasi krajšajo in nas vse bolj silijo k plezanju na umetnih stenah. Že 10 let se tako upiramo gravitaiciji na balvanski steni v MC Krško in tudi v prihodnjo zimo bomo zakorakali v dobri plezalni formi.
Kdaj pa jo lahko pilite?Praktično vsak dan - letos celo s poudarjenimi tematskimi večeri. Pa to še ni vse: tekom sezone bomo skupaj na plezalnih vadbah počeli še marsikaj zanimivega;)
Vrhunska gledališka predstava z alpinistično tematiko, kjer se osrednja zgodba plete okoli ene najboljših alpinistk medvojne generacije, Pavle Jesihove, bo v novembru gostovala blizu nas - v Novem mestu. Gostitelji so pripravili posebno ponudbo za člane društev - cenejšo vstopnico, ki pa jo je zelo priporočljivo rezervirati.
Kdor si predstave še ni ogledal, naj dobro premisli. Le redko je v gledališču takšna priložnost. Podrobnosti o predstavi pa v prilogi.
V nedeljo, 5. oktobra, je naš edini tekmovalec na državni sceni Aljaž Motoh, uspešno nastopil na balvanski tekmi na Logu pri Brezovici. Tokrat mu je bila sreča naklonjena (v Tržiču je bilo smole res preveč) in je, kljub ne najboljšem dnevu, pristal na drugi stopnički. Zmaga je bila tokrat precej oddaljena, drugo mesto pa, v sicer okrnjeni konkurenci, ni bilo čisto samoumevno. Trepetali in seštevali smo do zadnjega. A srebro je pošteno in čisto kot solza! Aljaž je preplezal 4 balvane v 1. poizkusu, v prvo pa dosegel tudi vseh 8 bonusov. Vrhovi pa so bili oddaljeni vsaj kak gib, včasih dva. Seveda pa vse čestitke, Aljaž!
Še zanimivost: pri starejših dečkih že vso sezono nastopa le okoli 10 tekmovalcev, ženskih kolegic pa je vsaj 2x več! In konkurenca pri njih je neverjetna. Punce, ki plezajo odlično, včasih ostanejo celo brez deseterice. In še to: Aljaževa konkurenca premore mladinskega evropskega prvaka v balvanih, Matica Kotarja, pri starejših deklicah pa pleza prvo ime svetovnega mladinskega plezanja, Janja Garnbret.
Pred tekmo smo se "ogrevali" v ljubljanskem hišnem plezališču Retovje (Vrhnika). Aljaž in Rok tam nista našla pravih občutkov, je pa zato lep dan dobro izkoristil "trener" in (v slabi formi) preplezal 7b+ NP.
Naši jamarski kolegi iz Jamarskega kluba Brežice že lep čas odkrivajo podzemlje črnogorskega Lovečna. O letošnji odpravi Zverinjačke rupe 2014 bodo ob fotografijah in dobri kulinariki spregovorili na predstavitvi v MC Brežice, v petek, 10. oktobra 2014, ob 19. uri. Poleg odpravarskih dosežkov pa bomo priča tudi predstavitvi domačih raziskav s poudarkom na jami Lisičina pri Veliki Dolini, ki se počasi približuje 2 km dolžine.
V sredo, 1. oktobra, znova začenjamo plezanje na brežiški velikanki. Termini ostajajo isti, ponedeljek in sreda od 18.30 do 22.00, po 21. uri do vrha stene. Vodja plezanja je Julita Hribar, o podrobnostih nove sezone pa več pod steno.
Naš mladi up Aljaž Motoh je tekmo v Tržiču (težavnost) po veliki smoli končal tik pod stopnikami. Ob odsotnosti glavne konkurence je suvereno dobil kvalifikacije in z dobrimi obeti in velikimi pričakovanji zaplezal v finalno smer. Ta mu ni povzročala težav in ob hitrem premagovanju metrov je žal spregledal enega izmed mnogih kompletov. Sodniki so ga ustavili in mu pripisali višino, ki je zadoščala za nehvaležno 4. mesto.
Že konec tega tedna bo imel novo možnost - nastopil bo na balvanski tekmi na Logu pri Brezovici.
Četrtkovi večeri so v hladnem delu leta približno enkrat mesečno namenjeni alpinističnim predavanjem. Znova jih obujamo na prvi jesenski četrtek letos, torej 25. 9., kot po navadi ob 20. uri, v prostorih kluba (še vedno MC KK).
Jesen bo otvoril mlad in nadebuden posavski plezalec Lenart Horžen. Predstavil nam bo "Alpinzem v njegovih očeh". Uvodoma o njegovih začetkih, nato pa poudarjeno o letošnji (kljub muhastem vremenu) dobri sezoni.
Naj dodam še, da se kmalu obetajo tudi bolj športnoplezalno obarvani večeri, spletna stran pa bo po nekaj krčih znova zaživela - celo v novi obliki. Kmalu.
Zaradi obnove OŠ in telovadnice v Brestanici je plezalna stena zaprta. Obnova bo trajala do novembra, zato bo krožek plezanja za otroke dva meseca prestavljen na dve nadomestni lokaciji, in sicer:
ob ponedeljkih bo krožek potekal v OŠ Mihajla Rostoharja v Krškem, od 16:30 do 18:00
ob sredah pa v športni dvorani v Brežicah, od 17:00 do 18:30
Otrokom plezalnega krožka ŠPO BREŽICE pa sporočamo, da plezalni krožek v športni dvorani Brežice poteka ob ponedeljkih in sredah od 17:00 do 18:30 ter ob četrtkih v Artičah od 16:00 do 17:30.
Z letošnjim družinskim taborom je bilo približno toliko težav kot z vremenom to poletje. Po začetni odpovedi pričakovane lokacije in kasnejši daljši odsotnosti organizatorjev, smo bili primorani v samoorganizacijo in se naposled odločili za Trento. Današnji pogled ven in napoved vremena pa jasno povesta, da smo logično obrnili kurzor in se odpravljamo na morje. Tam izgleda še najbolj obetavno.
Letošnji družinski tabor PAK (s prevladujočo nedružinsko udeležbo:)) bo torej potekal v Paklenici (od danes pa vse do nedelje, 17. 8.), predvidoma kamp Vesna ... Vreme bo, vsemogoče aktivnosti tudi.
Verjetno ni človeka, ki bere to prispevek in ni slišal za tragično dogajanje v minulih tednih, ko sta v Himalaji ostala pogrešana slovenska alpinista Peter Mežnar in Aleš Holc. Številni prijatelji smo strnili vrste in skočili na pomoč njunima družinama. Člani AO Kamnik in GRS Kamnik, katerih člana sta oba bila, so pripravili akcijo za zbiranje sredstev. Darujtete lahko preko SMS sporočila ali pa na transakcijski račun - podrobnosti v prilogi.
Majhna ekipa posavskih plezalcev se je 19. in 20. julija potepala po Zahodnih Julijskih Alpah, ki so nadomestile načrtovane Dolomite. Na pot smo odšli že v petek, se namestili v Jezerski dolini (nad Rabeljskim jezerom), in v prijetnem večeru legli pod zvezde. V soboto smo plezali nad Mangartskim sedlom v zahodni steni Mangarta. Vsak s svojim ciljem, vsi zadovoljni po napornem dnevu. Nedeljo smo izkoristili za planinarjenje nad Nevejskim sedlom (planina Pecol, Bela peč), potepanje po Soški dolini in tudi plezanje v strmi steni Bele peči.
Odlično preživet vikend s številnimi presežki: plezalnimi, kulinaričnimi in še kakšnimi. Zgodbe in fotografije sledijo kmalu, najbolj pristno v četrtek na ferajnu. Zaenkrat le seznam smeri:
- Mangart, Z stena, WM06, 7a+, 400 m (Nejc in Mato)
- Mangart, JZ raz, IV/II-III, 400 m (Sandra in Igor, Jerca in Vanja)
- Bela peč, V stena, Via Tarcisio, VI/V+, 200 m (Sandra in Nejc)
Naša mladeniča Aljaž Motoh in Rok Molan sta v četrtek, 3. julija, po krajšem počitku obiskala Kotečnik. V sektorju Oboki sta oba uspela ponoviti smer Reporter Milan, ocenjeno s 7b+/c. Zanju je to najtežja preplezana smer do sedaj in hkrati še ena več težavnosti nad 7b, ki jih letos pridno zbirata.
Na spodnjih fotografijah sta mlada plezalca ujeta med študijem smeri A je to?, 8a v lokalnem plezališču Nad Savo.
V Paklenici je bilo, poleg številnih vzponov, ki jih lahko pregledate v knjigi vzponov, opravljenih tudi nekaj težjih. Zanje je poskrbel Nejc Pozvek z različnimi soplezalci.
- Z Grego Mikličem je v četrtek, 26. junija, prosto in na pogled zmogel legendarno smer Nema Dinka do Dinka, 7b, 290 m. 8 precej napornih raztežajev, vse v vodstvu in hkrati prva prava večraztežajka letos. Smer je bila pri Dinku tudi primerno proslavljena.
- Z Andrejem Troštom je v soboto, 28. junija, prosto preplezal odlično in strmo linijo med Klinom in Nostalgijo: Ultimate fight, 7a+, 350 m. 9 raztežajev. Smer je pred leti poskusil že z Matejem Zorkom, vendar zdrsnil na detajlu. Najtežji raztežaj (predzadnji) postreže s strmim, mestoma previsnim in zelo zračnim plezanjem. Čez dvomljive luske na začetku do težkih in nepreglednih plat na koncu skupaj več kot 50-metrskega raztežaja.
- Z Marjanom Kozoletom je zadnji dan, v nedeljo, 29. junija, prosto in na pogled splezal smer novejšega datuma v Velikem čuku - Superčuk, 7a, 170 m. 5 lepih raztežajev, na začetku ostrih, vendar po njegovi oceni malce precenjenih.
Aljaž Motoh je včeraj (v nedeljo, 8. 6.) nastopil na prvi letošnji tekmi v balvanskem plezanju. Na zadnjem pravem treningu je kazal izjemno pripravljenost in slutiti je bilo, da bo tokrat resen kandidat za najvišja mesta. Slutnja se je izkazala za resnično. Aljaž je bil suveren in preplezal 6 izmed 8 balvanov - vse na flash! Na enem izmed nepreplezanih pa je skočil/padel z vrha preden mu je sodnik dal znak za potrditev vzpona. Ta smola ga je stala bronaste medalje. Zadovoljiti se je moral z nehvaležnim 4. mestom, vendar ob razveseljivem dejstvu, da je ostale konkurente pustil močno za seboj. Dodati je potrebno še, da je bila tekma tokrat precej bolj zanimiva zaradi močnejše konkurence - fantov, ki niso nastopili na uvodnih tekmah v letošnji sezoni.
Aljaž je tako z odličnim izkupičkom zaključil pomladni del sezone državnega prvenstva. Treningi se bodo sedaj usmerili v skalo, kjer so ambicije naših vodilnih mladih plezalcev prav tako velike.
V okviru brežiškega športnega vikenda se bomo letos prvič predstavili tudi plezalci. Na naši brežiški velikanki bomov nedeljo, 8. junija, izvedli zanimiv plezalni program.
DAN ODPRTIH VRAT se prične ob 15. uri. Do 17ih se boste s plezanjem lahko seznanili radovedneži in navdušenci vseh generacij. Na voljo vam bodo inštruktorji, ki vas bodo varno pospremili v svet vertikale, vam predstavili opremo in neskončne možnosti, ki jih ta čudovit šport ponuja.
REKREATIVNI PLEZALNI MARATON se začne ob 17. uri in je namenjen samostojnim plezalcem oz. neizkušenim v paru ali družbi z izkušenim(i). Maraton bomo zaključili ob 21. uri, nato pa razglasili najbolj vzdržljive.
Najlepše vabljeni, kljub poletnem in lepem vremenu (ali pa ravno zato), da se nam pridružite na plezalnem dnevu v brežiški športni dvorani.
Vedno bolj se približuje praznik ob dnevu neodvisnosti in z njim naš tradicionalni tabor v PAKlenici. Že lep čas je znan termin: 25.-29. junij. Kot običajno nastanitev v kampu Vesna, ki je že rezerviran (za tiste z višjimi standardi ter mladino kmap Marko ali apartmaji - rezervacije urejajte sami). Računamo, da bomo lansko cifro 50+ udeležencev letos posekali. Zavoljo lažjega organiziranja, načrtovanja in nenazadnje izbire prostora v kampu, vse interesente vljudno prosimo, da svojo prisotnost (pa tudi odsotnost) najavite Sandri ali Gorazdu - čim prej oz. nekje do 15. junija.
Več informacij o taboru bo na voljo tekom junija, vedno pa jih lahko dobite pri organizatorjih. Omenim naj samo to, da se letos obeta večji skupen prostor, žar in podobne zadeve - skratka, zadeva, ki je ne gre zamuditi. Za vse, ki ne boste mogli z nami (mislim predvsem na tiste, ki boste službeno poslušali Severino na BMM) pa še obljuba: bomo splezali, pojedli in popili tudi kaj za vas;)
PAKlenica torej vabi plezalce in ostale "gibalce ali počitnikarje" vseh generacij
Aljaž Motoh je v soboto nastopil na 2. letošnji tekmi za državno prvenstvo v Šmartnem pri Litiji. Kvalifikacije je odplezal solidno ter se s 4. mestom prebil v finale. Tam pa je zmogel gib več od konkurence in gib manj od zmagovalca ter tako tekmovanje končal na odličnem 2. mestu, kar je do sedaj njegov najboljši dosežek na tekmovanjih za DP.
Pred poletnim tekmovalnim zatišjem ga čaka (8. junija) še spopad z balvani na Logu. Čestitamo in navijamo!
V četrtek, 22.5., je bilo v športni dvorani OŠ Brestanica zelo bučno. Pod plezalno steno se je zbralo 25 otrok, željnih preplezati smeri različnih težavnosti do vrha stene. Odvijalo se je Odprto občinsko prvenstvo Osnovnih šol.
Organizatorji in gledalci smo z veseljem spremljali in spodbujali naš podmladek v borbi s smermi. Tekmovali so tako otroci krških šol, kot tudi udeleženci iz nekaterih šol brežiške občine.
Rezultati in slike pričajo o res prijetnem vzdušju. Nasvidenje prihodnje leto.
Naš mladi up Aljaž Motoh je v nedeljo, 11. maja, nastopil na 1. tekmi letošnjega državnega prvenstva v Slovenski Bistrici. V kategoriji starejših dečkov je odlično odplezal kvalifikacije - plezali so na pogled. Smer mu je bila všeč, zares težka pa je postala v zgornjem delu, kjer ga je zaustavil velik negativni oprimek. S 3. mestom se je prebil v finale najboljših petih tekmovalcev. Tam ga je pričakala občutno težja smer, a je uspel zadržati odličo 3. mesto! Bravo!
Organizator: Posavski alpinistični klub (PAK) IN ŠPORTNA ZVEZA KRŠKO
Informacije in prijave: Aleksandra Voglar, PAK, tel.: 031623167; e-pošta: sandra@pak.si
Torek in četrtek na krožku športnega plezanja v Brestanici od 16.30 do 18.00.
Datum in kraj tekmovanja: Občinsko prvenstvo v športnem plezanju za osnovnošolce se bo odvijalo v četrtek, 22. maja 2014, ob 16.30, na umetni plezalni steni v športni dvorani OŠ Brestanica.
Prijave: Prijave posameznikov so možne do četrtka, do začetka tekmovanja. Prijavijo se lahkotudi otroci šol izven občine Krško, ki bodo plezali izven konkurence. Prireditelj za udeležbo na tekmovanju ne zahteva nobene kotizacije.
Kategorije:
cicibanke 1., 2., 3. razred (1. triada)
cicibani 1., 2., 3. razred (1. triada)
mlajše učenke 4., 5., 6. razred (2. triada)
mlajši učenci 4., 5., 6. razred (2. triada)
starejše učenke 7., 8., 9. razred (3. triada)
starejši učenci 7., 8., 9. razred (3. triada)
Področja in izvajalci: Vabljeni učenci in učenke OŠ Občine Krško: OŠ Jurij Dalmatin Krško, OŠ Adam Bohoriča Brestanica, OŠ Dr. Mihajlo Rostohar Krško, OŠ Leskovec pri Krškem in Podružnica Veliki Podlog, OŠ Podbočje, OŠ Raka, OŠ Koprivnica, OŠ Senovo in OŠ Kostanjevica na Krki. Vabljeni tudi učenci ostalih šol iz Posavja.
Vsak učenec pleza dve smeri. Cilj je smer preplezati do vrha, ki je priznan, če ga tekmovalec zadrži z obema rokama. Tekmovalci se razvrstijo gede na doseženo višino v smeri.
Na praznik dela smo ekipno obiskali Kotečnik. Odlične razmere, super družba in za povrhu še uspešni vzponi mladih borcev. Aljaž Motoh in Rok Molan sta v svojo zbirko vpisala kar tri smeri z oceno 7b in več. Za uvod v dobro popoldne Brid klina, 7b, nato Katarza, 7b+, in za konec še Kolomon, 7b, slednjo oba na flash! Trener v plezalskem pogledu ni imel svojega dne, vendar je vseeno zmogel (na pogled po več letih:)) platasti zaključek ultraklasike Lastovki v slovo, 7b.
Edina želja vseh po koncu napornega dneva je bila: da bi se le čim prej znova vrnili!
Naš mladi plezalec, komaj 15-letni Aljaž Motoh, je prejšnji vikend v Kranju postal osnovnošolski viceprvak v športnem plezanju. V, sicer precej okrnjeni, kategoriji starejših dečkov z licenco, je predse spustil le enega tekmovalca in tako dosegel nov odličen rezultat ter OŠ Koprivnica prinesel srebrno medaljo.
Na velikonočno soboto, 19. aprila 2014, se je na plezalni steni v Trbovljah odvijala zadnja letošnja tekma Vzhodne lige v športnem plezanju. Postavljalec smeri je bil izkušeni Nejc Pozvek; pripravil je odlične težavnostne smeri in tekmovalci so se enakomerno porazdelili in ni bilo preveč delitev mest.
V kategoriji mlajših cicibank je Eva Košenina plezala dobro, čeprav je preveč moči izgubila na mestu, kjer je nekoliko krenila iz prave linije. Vendarle se je vrnila v pravo smer in nadaljevala z borbenim plezanjem, dokler so jo držale roke. Dosegla je 8. mesto absolutno, kar je odličen rezultat. V skupnem seštevku tekem Vzhodne lige pa je zasedla vzpodbudno 6. mesto. V isti kategoriji je plezala tudi Ela Matkovič in pokazala, da se z vztrajnostjo visoko pride, saj si je priplezala 18. mesto. V skupnem seštevku je osvojila 23. mesto. Za ves trud in zagnanost ji z veseljem čestitamo.
Starejša cicibanka Latoja Drmaž je na tekmi odplezala solidno v obeh smereh in se borila s previsi do zadnjih moči. Dosegla je 26. mesto v B-skupini, absolutno pa je to zadostovalo za 30. mesto. Skupna uvrstitev ob zaključku Vzhodne lige ji je prinesla 33. mesto (B-skupina) oziroma 39. mesto (absolutno). Poudariti pa je treba, da se pri Latoji opazi postopen napredek, kar je več kot vzpodbudno za naslednje leto.
Tekme v Trbovljah se je prvič udeležil tudi Žiga Klopčič in dosegel 27. mesto (B-skupina) oz. 30. mesto (absolutno) v kategoriji starejših cicibanov. Žiga je nastopil sproščeno, brez treme, premagal strah pred višino, kar je za prvi nastop na tekmi vredno pohvale.
Kajetan Voglar je v kategoriji mlajših dečkov dobro odplezal obe smeri, saj se je trudil do konca in si priboril 8. mesto (B-skupina) oz. 15. mesto (absolutno). V obeh smereh je priplezal visoko pod vrh, med plezanjem pa ni naredil večjih napak. V skupnem seštevku je Kajetan dosegel odlično 5. mesto (B-skupina), ki veliko obeta, saj se pri njem opazi zavzetost za dober nastop.
Pri starejših dečkih je Maju Habincu pri plezanju večkrat primanjkoval kakšen centimeter višine, kar bi mu omogočilo napredovanje. Kljub temu se je trudil in dosegel 8. mesto (B-skupina) oz. 12. mesto (absolutno). Enak rezultat je Maj dosegev v skupnem seštevku tekem Vzhodne lige, kar je odličen rezultat. Na vrhu omenjene kategorije je ostal nepremagljivi Aljaž Motoh, ki je na tekmi zmagal in tudi v skupnem seštevku stal na najvišji stopnički. Gre za enega največjih klubski rezultatskih uspehov v času moderne Vzhodne lige. Aljaž je izenačil dosežek Ambroža Novaka med mlajšimi dečki iz leta 2006. Je pa Ambrož takrat zmagal prav na vseh tekmah; Aljažu se je "ponesrečilo" z drugim mestom v Vojniku.
Ob zaključku tekem Vzhodne lige ne smemo pozabiti tudi na nastop Marka Šinka na prvi tekmi in Denisa Šinkovca, ki je tekmoval na dveh. Prvi je v skupnem seštevku pristal na 42. mestu, drugi pa na 44. mestu v B-skupini.
Vsem nastopajočim čestitamo za trud, pogum in uspehe, predvsem pa za dobro voljo in odličen pristop!
Zelo zanimiv pa je tudi podatek, da je PAK (krški del) najboljši klub po indeksu - ta znaša 49,18 (5 tekmovalcev je z 20 uvrstitvami doseglo skoraj 1000 točk). Bravo!
V nedeljo 6.4.2014 se je v Vojniku na novi plezalni steni odvijala 4. tekma Vzhodne lige v športnem plezanju.
Pri mlajših cicibankah je od naših najprej nastopila Eva Košenina, ki je v prvi smeri plezala hitro in tekoče, vendar jo je nepravilna postavitev nog stala še boljše uvrstitve. V drugi smeri ji je šlo še bolje, saj je brez omembe vrednih napak priplezala v zgornjo tretjino smeri. Izkupiček dneva je bilo odlično 6. mesto.
Ela Matkovič je v prvi smeri plezala dobro, manjkalo ji je le malenkost več odločnosti, s čimer bi lahko pridobila kakšno mesto. V drugi smeri se je dobro borila, vendar ji je previs na koncu izpil moči. Na koncu je zasedla 21. mesto, za kar ji lahko čestitamo.
Brežiške barve je poleg Ele zastopala tudi Latoja Drmaž, v kategoriji mlajših cicibank (B-skupina). Prikazala je solidno in sproščeno plezanje ter se uvrstila na 29. mesto. Viden je napredek, kar je vzpodbudno za naprej.
Aljaž Motoh tokrat preprosto ni imel svojega dne. V nobeni od smeri mu plezanje ni steklo in tokrat se je moral zadovoljiti "zgolj" s srebrnim odličjem v absolutni konkurenci. Naučili smo se, da zmaga le ni povsem samoumevna stvar. Pri starejših dečkih (B-skupina) se je Maj Habinc v obeh smereh dobro izkazal in si priboril 7. mesto. Kajetan Voglar pa se je v kategoriji mlajših dečkov (B-skupina) uvrstil v skupino najboljših, osvojil je 5. mesto. Tako pri Maju kot pri Kajetanu se lepo vidi, da dobro napredujeta in si nabirata dragocene izkušnje.Celotni tekmovalni ekipi otrok čestitamo za vztrajnost, zagnanost in sproščenost, ki je ne manjka. In prav je tako!
Sobotni dan mi je minil v radeljski dvorani. Spremljala in pomagala sem našim in brežiškim tekmovalcem pri reševanju problemov in jim bila v pomoč na poti proti vrhu v smereh, ki so jim bile namenjene na tokratni, že tretji tekmi Vzhodne lige.
Ogromno otrok, ljudi, super organizacija. Tokrat smo okušali tudi palačinke. In so pomagale!
Otroci s starši so tokrat skoraj zamudili štarte za najmlajše, kar se je poznalo pri plezanju naše Eve Košenina in brežičanki Eli Matkovič. Obema je prva smer za cicibanke pustila grenak priokus. Tehnična in lepa smer je potrebovala več ogrevanja, priprave in ogleda. Tako jeEvaže v drugi smeri pokazala kaj zna in si priplezala vrh ter bila na koncu zelo dobra sedma. Elaje smer zaključila nekje na polovici in tekmovanje končala kot dvajseta.
Starejša cicibanka, brežičanka, Latoja Drmaž, je tokrat bolje plezala v prvi smeri, v drugi pa naredila napako. Priplezala si je končno 25. mesto. Za začetnico, plezati je namreč začela letos januarja, ji lahko samo čestitamo za pogumno plezanje.
Ob enih sta se mi pridružila ata Mitja in Kajetan Voglar. Kajetan je bil malo potrt po napačni odločitvi v prvi smeri in je tako s plezanjem zaključil veliko prezgodaj. Veliko boljše se je pripravil in odločneje nastopil v drugo in bil na koncu med mlajšimi dečki sedmi. Ko bo Kajetan uspelo sestaviti dve suvereni plezariji, smo lahko v pričakovanju stopničk.
Aljaž Motoh ni čisto brez konkurence. Fantov mu kar nekaj diha za ovratnik. Tokratne smeri so bile res težke, proti vrhu pravi bolderji po minimalcih. Aljaž je dal res vse od sebe, smeri sicer ni preplezal do vrha, vendar obe najvišje in suvereno zmagal. Ob najvišji stopnički mu je tokrat žreb prinesel tudi vrečko dobrot. Do konca sta še dve tekmi, Aljaž pa ima skupno zmago letošnje lige že v žepu. Čestitke!
Po navdihujočem predavanju Silva Rožmana v februarju, bov četrtek, 20. marca, ob 20. uri, na ferajn s fotografijami prišel naš najbolj zagnan in plodovit turni smučar Franc Škvarč. Vsako sezono kak mesec zimskih dni preživi na smučeh v naših in tujih gorah. V vseh letih se je nabralo veliko izkušenj, presmučanih linij in tudi lepih fotografij ter zanimivih zgodb.
V petek, 28. marca, ob 19. uri, v veliki predavalnici MC Krško.
Po skupščini bo sledilo predavanje zakoncev Grmovšek. Tanja in Andrej že približno četrt stoletja odkrivata skrite in najbolj odmaknjene kotičke našega planeta in svoja potovanja združujeta s plezanjem, veslanjem, kolesarjenjem itd. V tokratnem predavanju nas bosta popeljala na zadnje leto svojih raziskovanj.
Vabljeni vsi člani, prijatelji in simpatizerji kluba!
2. tekma Vzhodne lige na Ptuju: nova zmaga Aljaža Motoha, uspešni tudi ostali mladi plezalci
V soboto, 8. marca, je na Ptuju potekala 2. tekma Vzhodne lige. Minila je v znamenju zamud in relativno slabe organizacije. A k sreči to ni preveč zmotilo naših tekmovalcev, ki so večinoma še popravili vtis s prve tekme v Slovenj Gradcu.
Med mlajšimi cicibankami sta nastopali Eva Košenina in Ela Matkovič. Evo so malce pokopala visoka pričakovanja po uspešnem uvodu v sezono. Nezbranost je botrovala uvrstitvi na »zgolj« 6. mesto, kar pa je seveda zelo dober rezultat. Ela pa je na svoji drugi tekmi naredila velik preskok. Trud se je poplačal in nagrajena je bila z 21. mestom. Med starejšimi cicibani in cicibankami smo imeli dva predstavnika brežiškega krožka. Latoja Drmaž je bila v B-skupini 29., absolutno 32., Denis Šinkovec pa v B-skupini 32. in absolutno 35.
Med mlajšimi dečki je Kajetan Voglar po odlično odplezani prvi smeri (držal je 2. mesto), v drugi napravil napako in padel precej nizko. Razočaranje, kljub zelo dobrem 5. mestu v B-skupini, je bilo kmalu pozabljeno ob spoznanju, da konkurenca le ni tako zelo spredaj. V absolutni razvrstitvi je končal na 13. mestu.
Maj Habinc se je zgledno boril in priplezal do 10. mesta v B-skupini med starejšimi dečki (absolutno 13.). Poleg višine mu manjka predvsem izkušenj. Teh pa ima na pretek Aljaž Motoh, ki je znova suvereno opravil s konkurenco in gladko zmagal. Še vedno pa ni pokazal vsega, kar zna. Vrhova smeri sta ostala malenkost nad njim.
Že to soboto, 22. marca, se bodo mladi pomerili na tekmi v Radljah ob Dravi, ki slovijo po odlični organizaciji. Zato se še toliko bolj veselimo obiska na Koroškem, kjer bomo navijali za naše mlade junake.
Športno plezanje se v Posavju počasi in vztrajno razvija ter v svet vertikale privablja vedno več ljudi. V Posavskem alpinističnem klubu skrbimo za varen in zdrav razvoj dejavnosti, zato vsako leto novim zanesenjakom ponujamo možnost izobraževanja v naših tečajih in šolah. Začetniki v dobrih dveh mesecih pridobijo vse potrebno znanje za varno udejstvovanje pri klasičnem športnem plezanju.
Letošnji začetni športnoplezalni tečaj bo zopet spomladanski. Na informativnem sestanku se dobimo v petek, 4. aprila, ob 20. uri, v prostorih kluba v Mladinskem centru Krško (CKŽ 105, 1. nadstropje). Tam se bomo potrudili odgovoriti na vsa vaša vprašanja in predstavili podrobnosti o tečaju. Na nas pa se lahko obrnete tudi že prej - po mailu ali telefonu: nejc@pak.si in 040-508-327.
Dodatek: tečaj bo izveden le v primeru zadostnega interesa (najmanj 6 tečajnikov) - predprijave so dobrodošle. Namenjen je osebam starejšim od 15 let; starostne omejitve navzgor ne poznamo. Mlajšim (osnovnošolcem) je namenjeno plezanje v okviru krožkov na OŠ Brestanica, Artiče in Brežice.
Prihodnji teden bo v več krajih po Sloveniji (večinoma pa v prestolnici) potekal že 8. mednarodni festival gorniškega filma. Kdor spremlja hribovske/plezalske medije, je zagotovo že dobro osveščen, ostalim pa je v pomoč zgornja povezava. Zadeva je brez dvoma prvovrstna in vredna obiska. Lahko se dogovorimo tudi za skupinski obisk.
Letos znova zelo zanimive vsebine in predavatelji – celoleten razpored je objavljen na spletni strani PAK (plan dela AS PAK). Začnemo že ta četrtek, 20. februarja 2014, ob 20. uri. Naš član Silvo Rožman, nam bo v besedi in sliki predstavil svoje avanture na Balkanu. S smučmi, kolesom, čolnom, v tekaškem koraku …
Že pred Silvom (ob 19. uri) se bo na ferajnu oglasil možakar iz podjetja Gornik, kjer smo naročili oblekice. Če je še kakšen kandidat, naj se le oglasi. Vsemogočih cot in materialov, po meri, ugodno …
V zadnjem času se je pojavilo tudi nekaj vprašanj o popravilu plezalnikov. Po mojih izkušnjah najbolje popravi čevljar Stivale v Ljubljani. Seveda novi ne bodo več, se pa da njihovo uporabo s popravili z lahkoto raztegniti na desetletje. V torek ali sredo grem v Ljubljano in lahko komu tudi zapeljem zadevo gor. Seveda v dobro zaprti vrečki in gor napisan priimek;)
Sicer pa: ČETRTEK, ob 20. uri, velja za vse – vabljeni!
Aljaž Motoh že približno pol leta odlično trenira in žanje sadove dobrega in predanega dela. Po dobrih jesenskih rezultatih na državnem prvenstvu v športnem plezanju in odličnih tekaških predstavah na rekreativnih prireditvah v Posavju, je novo leto začel z zmago na Vzhodni ligi v Slovenj Gradcu. Že prvi ugoden dan pa je izkoristil tudi za plezanje v skali. V domačem Armeškem je (končno) uspel v veliki "platenmajsterski" klasiki Child in time, 7a. Suvereno, kakor se zanj spodobi. Vsekakor napoved sezone, ki veliko obeta. Bravo, Aljaž!
Ta četrtek, 13. 2., ob 20. uri, na ferajnu - ODPADE! Predvidoma prihodnji teden: S številnimi vzorci zimskih in poletnih oblačil, vseh slojev ... kdor še ni naročil po svojih željah in se premeril od glave do peta, naj izkoristi enkratno priložnost.
Prav tako v zaključno fazo prihaja ČLANARINA 2014. Kdor še ni dobil ali kupil znamkice, naj bo tam v četrtek ob 20. uri, da uredimo stvari.
Naši mladi plezalci so odlično začeli Vzhodni ligo 2014. V nedeljo, 9. februarja, so merili moči v Slovenj Gradcu. Posavske barve je zastopalo devet otrok, 5 PAKovcev (s Sevničanom Maticem) in še 4 PAKovci iz novoustanovljenega športoplezalnega odseka Brežice. Za večino je bil to prvi (ali drugi) nastop sploh, s katerim so prebili led in se soočili z vsemi "strahovi" tekme, Aljaž pa je ob številnih tekmovalnih izkušnjah prišel z jasnim ciljem in ga tudi uresničil.
Tekmovanje mlajših kategorij je zaznamovalo predvsem trajanje. Vleklo se je kar 6 ur, da so se z dvema smerema soočili vsi cicibani in cicibanke (skupaj precej preko 100 nastopajočih). Med našimi je izstopala Eva Košenina. Plezala je vztrajno, nepopustljivo, borbeno, do skrajnih moči. V prvi smeri povsem pod vrh, v drugi pa do ključnega detajla, ki je bil usoden za večino tekmovalk. Na koncu je le za "en minus" zaostala za stopničkami: osvojila je 4. mesto med 30 mlajšimi cicibankami, kar je brez dvoma odličen dosežek. Eva je bila na tekmi prvič! Med cicibani smo imeli v ognju še štiri Brežičane. Ela Matkovič je bila med mlajšimi cicibankami 26., Latoja Drmaž pa pri starejših cicbankah 34. Pri starejših cicbanih sta prvič nastopila Denis Šinkovec in Mark Šinko ter končala na 29. oz. 30. mestu (absolutno 32.).
Pri mlajših dečkih se je dobro boril Kajetan Voglar. Sploh v drugi smeri je pokazal suvereno plezanje in osvojil 9. mesto v tako imenovani B-skupini, 14. mesto pa v absolutni razvrstitvi (28 tekmovalcev).
Med starejšimi dečki je Aljaž Motoh odkrito prišel po zmago ter jo relativno lahko tudi odnesel domov. Zveni skoraj samoumevno, a ni. Za odličnim rezultatom so leta trdega treninga in tekmovalnih izkušenj. Je pa bilo tudi v Slovenj Gradcu videti še mnogo prostora za napredek. A dvoma ni: Aljaž je trenutno eden najboljših tekmovalcev svoje generacije v državi. V B-skupini sta pri starejših dečkih plezala še Maj Habinc, ki je bil 8. (absolutno 12.) ter Sevničan Matic Prijatelj, ki je bil 4. (absolutno 8., skupaj 18 tekmovalcev)). Oba sta se borila po svojih zmožnostih in dosegla super rezultate glede na tekmovalne izkušnje.
Prav vse nastopajoče velja pohvaliti za pogum, vztrajnost in predvsem zelo dober in pozitiven odnos do plezanja ter tekmovanja (ki lahko ob neuspelih poskusih prinaša tudi slabo voljo). Pomembno je, da mladi doživijo (žal že preživeti) olimpijski duh: važno je sodelovati ..., se zabavajo, veselijo in nabirajo izkušnje za življenje. Za vse to in še več smo, poleg staršev, skrbeli njihovi spremljevalci: Mitja Voglar, Matej Zorko, Edvin Nepužlan in Nejc Pozvek.
V četrtek, 6. februarja, ob 19. uri, nas obišče predstavnik podjetja Gornik, s katerim smo se dogovorili za naročilo in izdelavo gorniških oblačil po meri. Vsi, ki vas zanimajo dobra in ugodna hribovska oblačila, vljudno vabljeni. Brez dvoma enkratna priložnost!
Vikend, 25. in 26. januar, smo zopet preživeli aktivno. V soboto smo se pod Prisojnikom posvetili vajam alpinistične tehnike v snežnih razmerah, zvečer poslušali zelo poučno predavanje, nedeljo pa preživeli na turi na Dovško babo. Pohodniki in turni smučarji združeni v veliko skupino z veliko dobre volje. Da ne bi bilo premalo, smo popoldne popestrili še z vajami na planini Dovška rožca. Da smo hudo trpeli, je razvidno tudi iz priloženih fotografij (v nizki resoluciji).
Želimo si le, da bi nas bilo prihodnjič še več. Predvidoma bomo led iskali v soboto, 8. februarja.
Alpinistična sekcija je na svoji 2. seji sprejela plan dela za leto 2014. Vse podrobnosti najdete v priponki. Upam, da se vidimo na prav vseh dogodkih!
Sobota in nedelja, 25. in 26. januar, Koča na Gozdu - Vršič. Zbor v soboto ob 8. uri. Z vso zimsko alpinistično opremo (vključno z lavinskim trojčkom).
Sobota namenjena vajam iz zimskih tehničnih manevrov (zjutraj) in ravnanja v preimeru plazu (popoldne). Veliko vas je izrazilo željo po vaji iskanja in izkopavanja zasutih v plazu pod strokovnim vodstvom in želja sem vam bo uresničila. Zvečer v koči še predavanje Aljaža Anderleta. Nedelja je namenjena turi - odvisno od razmer.
Smo že dober mesec globoko v novi alpinistični sezoni (začela se je 1. 12. 2013) in zato je potrebno potegniti črto pod staro ter urediti statistike ter registracijo pri krovni organizaciji - Komisiji za alpinizem. Vse, ki ste bili v minuli alpinistični sezoni kakorkoli alpinistično aktivni prosim, da mi seznam svojih vzponov pošljete na mail (oz. mi po mailu/telefonu sporočite, da imate urejen zapis v spletni Knjigi vzponov) najkasneje do petka, 10. 1. 2014. Če niste računalniški tip, lahko vzpone oddate tudi v četrtek na ferajnu (9. 1. 2014, ob 20. uri).
Minuli vikend je minil v znamenju druženja članov in simpatizerjev našega kluba. Bilo je napozabno. Dva super dogodka v dveh dneh, ki so se za nekatere razvlekli na tri, organizatorjem pa v teden ali več.
V petek smo že 4. zapored plezali balvane na božično-novoletnem druženju. Klasično dobra prireditev z velikim obiskom. Predvsem so se izkazali vsi najmlajši plezalci po stažu - videli smo lahko prav vse novopečene pripravnike zadnje PAKove športnoplezalne šole, pa tudi precej starejših, malce skromnejše so sodelovali tečajniki alpinistične šole, a so bili zato bolj glasni na tribunah. Velika zahvala gre vsem, ki so se srečanja udeležili kot plezalci, gledalci in spremljevalci. Predvsem pa bi se radi zahvalili Božičku, ki nas obišče vsako leto ter priskrbi tudi ozvočenje, Goranu za orodje, fantom za asistenco pri postavljanju smeri, odlični ekipi pripravljalcev prizorišča, mentorjem otroških plezalnih skupin, pa seveda vsem ostalim, ki ste prispevali k prireditvi po svojih močeh. Navdušenje nad hitrimi in pridnimi rokami pri pospravljanju pa še ne bo kmalu pošlo - res ste super in hvala vam!
V soboto je do besede prišel bolj alpinistični del ferajna. Bohor je žarel od zgodb, ki so se vile vse od začetka posavskega alpinizma v osemdesetih do današnjih dni. Zelo smo počaščeni, da so bile z nami (lahko jim rečemo) "legende", ki so poskrbeli, da so "uhe cvetele in usne drhtele". Ob tem pa smo se podpirali s kulinaričnimi dobrotami osebja koče in žlahtno kapljico domačih in malo manj domačih vinarjev. Kljub ne preveč dobrim obetom, se je zadeva v zgodnjem nedeljskem jutru sprevrgla v pravi žur in tako smo najdaljšo noč nekateri pospremili v zelo kratek dan.
O petkovem dogajanju je bilo nekaj (ne najbolj posrečenega) napisanega tudi v zelo pomembnih občilih.
Precej odlašanja in bistveno zakasnjena reklama sta eni bistvenih značilnosti letošnjega, sedaj že tradicionalnega, 4. božično-novoletnega druženja (balvanskih) plezalcev. Čeprav je odločitev o prireditvi padla že pred mesecem in je bila takrat najavljena na spletu, pa so številni dogodki (in kasneje najavljene prireditve ob koncu leta) malce zamajali našo voljo. Pa tudi časa v tem hiperveselem in hitečem decembru v organizacijski sferi ni bilo na pretek.
Vendar pa z največjim veseljem napovedujemo, da se plezalci pred novim letom znova zberemo na predbožični petek, letos 20. december, v telovadnici OŠ Brestanica. Znova veliko plezanja, zabave, druženja, nekaj kulinaričnih užitkov ... pa seveda dobrih balvanov in atraktivnih poletov.
Ker se je v plezalskih krogih dogodek že zelo prijel, ne dvomim, da mnogi pilijo še zadnje nianse forme, ki bo potrebna za dober spopad s super balvanskimi problemi. Nenazadnje o tem priča obisk naše male klubske bolderce, kjer se oprimki že svetijo in se beli prah ne poleže niti do naslednjega dne.
Urnik druženjaje sledeč (opozarjamo, da se lahko v minimalnem obsegu (beri minute) tudi prilagodi/spremeni):
- 16.00: odprtje prizorišča, zbor otrok (krožkarjev) in ogrevanje
- 16.30: plezanje balvanov za otroke (krožkarje - predšolske otroke in osnovnošolce)
- 17.30: zaključek plezanja, podelitev priznanj in obisk Božička
- 18.00: plezanje balvanov za člane in članice (absolutna kategorija) - letos predvidoma v dveh skupinah!
- 20.00: zaključek plezanja, raztezanje, okrepčilo in čakanje na ...
- 21.00: veliki FINALE pod žarometi (spektakel kot vsako leto!).
Zavoljo lažje organizacije precej množičnega dogodka na malem prostoru prosim vse udeležence za dosledno spoštovanje urnika in navodil organizatorejv. V vmesnem času bo na steni potekala priprava balvanov, zato plezanje izven predvidenega urnika ni mogoče.
Pravila druženja ostajajo praktično nespremenjena in jih priporočamo v branje.
Več o atraktivni plezalni disciplini - balvanskem plezanju - si lahko preberete tukaj.
Ob koncu leta se pripravlja precej velik dogodek, ki se ima zgoditi v soboto, 21. decembra, v koči na Bohorju. Zaradi gostov in predavanj bomo na najkrajši dan v letu začeli ob mraku, torej približno ob 16. uri. Kotizacija (prispevek za hrano in pijačo) znaša 5 EUR/osebo, prisotnost pa je potrebno najaviti do srede, 18. decembra (gorazd@pak.si).
Po tem, ko smo v letu 2012 v dveh plezalnih šolah (Brežice in Krško) izobrazli 16 novih pripravnikov športnega plezanja, je letos ta naziv pridobilo še 14 plezalcev. Sedem jih prihaja iz vrst alpinistov, kateri so znanje morali pokazati v sklopu alpinistične šole, sedem pa jih je začetni tečaj zaključilo minuli vikend. Teoretični izpit so pisali v naših prostorih, prakso pa prikazali v zagrebškem plezalnem centru. Diplome bodo prejeli na tradicionalnem božično-novoletnem druženju v Brestanici, 20. decembra.
Rad bi se zahvalil tudi vsej inštruktorski ekipi, ki je dva meseca bdela nad znanjem novincev in jih učila vstopa v svet vertikale: Grega, Jerca, Goran, Sandra in Mitja - hvala!
Aljaž Motoh in Rok Molan sta minuli vikend v Kranju zaključila letošnjo tekmovalno sezono.
V soboto, 30. novembra, sta se pomerila na balvanih. Plezala sta solidno. Aljaž je med starejšimi dečki zasedel 9. mesto s tremi preplezanimi balvani in šestimi bonusi. Po 11. mestu na avgustovski balvanski tekmi na Logu je skupni seštevek končal na 10. mestu. Rok je med kadeti na identičnih balvanih plezal nekoliko slabše in tekmovanje sklenil na 18. mestu s tremi vrhovi in prav toliko bonusi. V skupnem seštevku je z zgolj eno tekmo pristal na 24. mestu.
V nedeljo, 1. decembra, sta tekmovala v težavnosti. Aljaž je plezal preveč zadržano in zaradi počasnosti izgubil veliko energije. Vseeno si je priboril zelo dobro 5. mesto, kar je njegova tretja zaporedna uvrstitev med dobitnike diplom. S še dvema 8. mestoma s prvih tekem v sezoni, je v skupnem seštevku v zelo izenačeni konkurenci pristal na 7. mestu med 20 tekmovalci. Rok je v kadetski smeri plezal slabše (a borbeno kot vedno), naredil nekaj nepotrebnih taktičnih napak (pomanjkanje izkušenj na ogledu smeri) in zaključil na 18. mestu. V sezoni je imel že boljše, pa tudi slabše trenutke. Sklenil jo je na 19. mestu med 26 tekmovalci.
Pri Roku smo na zadnjih tekmah po tihem pričakovali deseterico, ki je bila nekajkrat dejansko na dosegu. Pa se je vendarle izmuznila - fant potrebuje še nekaj plezalske zrelosti in izkušenj v taktičnem smislu. Sodobne smeri so zelo neposredne in ne odpuščajo napak. Malenskostna nezbranost lahko hitro preide v rezultatsko katastrofo. Na drugi strani je Aljaž dokazal, da je konkurenčen fantom na robu reprezentance. V svoje plezanje bo moral vključiti nekoliko več vihravosti in sproščenosti, saj previdnost in počasnost v že omenjenem tipu smeri ne prineseta rezultata. Z nekoliko boljšimi pogoji za trening in večjimi možnostmi bi se lahko (seveda ob zadostni notranji motivaciji in podpori) prebil v izbrano vrsto svoje generacije, kar je v času vse večjega napredka in zgodnje specializacije mladine (kateri kot "trener" nisem naklonjen) izjemen uspeh za našo malo in neprofesionalno organizirano sredino.
V državnem prvenstvu sta nas v pomladnem delu zastopala še kadet Jaka Pinterič, ki je z eno uvrstitvijo sezono sklenil na 26. mestu (26), in mlajša deklica Lara Zupanc, ki je na dveh tekmah zbrala 6 točk in zaklučila na 34. mestu (35). Upamo lahko, da se še vrneta med najboljše, saj sta imela v svojih karierah že zelo svetla obdobja (zmaga na VZL, stopničke na DP).
V četrtek, 12. decembra, ob 19. uri, v prostorih kluba (MC KK).
Obiskal nas bo predstavnik podjetja Gornik, ki zastopa številne najboljše firme z alpinistično in športnoplezalno opremo (Petzl, Five ten, Scarpa, Sterling, E9 itd.), izdeluje pa tudi svojo obleko in obutev (za gore, plezanje in prosti čas). Seznanili se bomo z izdelavo, tehničnimi podrobnostmi, materiali ... interesenti za obleko in obutev se bomo na koncu lahko dogovorili za izdelke po meri, ki nam jih bo Gornik zašil po kar se da ugodni ceni. Možen bo tudi nakup ali pregled opreme ostalih znamk.
Kot vse kaže, bomo tudi letos zbrali energijo in skušali pripraviti nepozabno prireditev. Rezervirajte popoldne in večer v petek, 20. decembra. Vse podrobnosti bodo sledile v prihodnjih dneh in tednih. Kakšnih večjih presenečenj in sprememb pa si ne nadejamo ...
V sklopu "četrtkovih" predavanj na ferajnu smo se letos dobili že kar nekajkrat. Letni cikel pa bomo zaključili na poseben način, z dolgo pričakovanim "celovečercem", ki prikazuje dogajanje na 1. posavski himalajski odpravi Cho Oyu 1999. Štirje naši člani so takrat odpotovali v daljni Nepal in Tibet ter uspešno speljali nekomercialno odpravo, ki je osvojila šesti najvišji vrh sveta. Gorazd Pozvek je dogajanje na odpravi beležil tudi s kamero. Ob spremni besedi nas bo v petek, 29. novembra, ob 20. uri, na ferajnu, z zvokom in sliko popeljal na eno največjih alpinističnih dogodivščin, ki smo jih doživeli posavski alpinisti.
Ni razloga, da ne bi bili zraven, kajne?;) Pridite in se naužijte himalajskih zgodb!
Aljaž Motoh in Rok Molan sta v soboto, 23. 11., merila moči na tekmi v težavnostnem plezanju v Slovenski Bistrici. Deževen dan je bil ravno pravšnji za aktivnosti v telovadnici. Žal pa nam je slabo vreme prineslo tudi nekaj smole.
Aljaž je plezal v svojem slogu, a bil v ključnih momentih nekoliko preveč previden in zadržan, počasen. Glede na blede predstave njegovih konkurentov je bilo potihem pričakovati kaj več in tudi Aljaž je na koncu prepoznal zamujeno priložnost. A čez zelo dobro 5. mesto se ni za pritoževati. Aljaž drži pred zadnjo tekmo v Kranju 6. mesto v skupnem seštevku. Konkurenca spredaj je precej oddaljena, za ovratnik pa mu dihajo kar trije. Na Plezalnih dnevih Kranja bo torej še zelo napeto.
Rok ni imel svojega dne. Vsi oprimki v smeri so mu predstavljali veliko uganko in težko se je prebijal čeznje. 20. mesto je bilo manj od naših pričakovanj. A vsem se kdaj zgodi kak neslaven trenutek oz. neuspeh. Veličina tekmovalca/človeka pa se pokaže, kako se po tem pobere. Ne dvoim, da je pred našim maldim šampionom še obilo preplezanih kvalitetnih smeri.
Pravzaprav sem pri obeh tekmovalcih prepoznal pomanjkanje treninga na raznovrstnih oprimkih. Trend v izdelavi se je v 10 letih, kar smo opremili naš bolder v MC KK, precej spremenil, zato naša tekmovalca po tej plati nista konkurenčna. Potrebno bo razmisliti o naložbi v nove, sicer pregrešno drage, oprimke.
V prihajajočem vikendu mlada tekmovalca čakajo Plezalni dnevi Kranja, kjer se bosta v soboto merila na balvanih, v nedeljo pa v težavnosti. Vrhunska prireditev, vredna ogleda. Z vsemi našimi asi svetovnega slovesa. Vabljeni!
Tradicionalno srečanje slovenskih alpinistov bo letos potekalo v organizaciji Soškega AO. Srečanja se bo udeležila tudi ekipa posavskih alpinistov (s člani alpinistične šole) na čelu s Petrom Sotelškom, ki bo na srečanju prejel diplomo za opravljen alpinistični izpit.
Program zbora, ki bo potekal 23. in 24. novembra je na voljo na tej povezavi.
Naša mlada borca sta v soboto, 9. novembra, tekmovala v Škofji Loki. Zopet je bila na sporedu težavnost in po mojih napovedih in pričakovanjih so se stvari izpred dveh tednov izboljšale. Kaj bi šele bilo, da bi mladca izkoristila krompirjeve počitnice za dober trening?
Prvi je bil na steni Aljaž Motoh pri starejših dečkih. Plezal je zanesljivo, zelo lepo, dokaj učinkovito, a v odločilnem gibu s premalo odločnosti. Iz smeri je prišel povsem navit in veselili smo se 5. mesta. Zelo dober dosežek, ki bi ga v odličnega (3. mesto) spremenil + pri njegovi višini, ki pa ga sodnica žal ni priznala. A poterbno je ostati na tleh - trenutno je to povsem realen rezultat, ki pa ga lahko Aljaž z malo sreče še popravi na preostalih treh tekmah. A kaj hitro je lahko tudi drugače; konkurenca je neizprosna.
Kmalu za njim je med kadeti nastopil Rok Molan. V tehnično zelo zahtevni smeri je plezal dobro, naredil napako pri vpenjanju in ta mu je pobrala ravno tisti kanček moči, ki bi ga potreboval za njegov prvi preboj med deseterico. Ta je bila danes resnično blizu. Žal je končal med osmoljenci previsnega detajla, na 15. mestu. Kot že omenjeno, pa Rokova forma še ni na vrhuncu. Lahko je namreč še veliko boljši in le upamo lahko, da bo to pokazal že v naslednjih treh tednih.
Iz Škofje Loke smo tokrat odšli z visoko dvignjenimi glavami, dobre volje in to je tisto najpomembnejše. Rezerve smo prepoznali še pri ogledu smeri in v zbranosti pri gibih, ko gredo moči h koncu. Ponosen pa sem, da naša plezalca kažeta izvrstno tehniko plezanja. Aljaž v svoji kategoriji (po mojem mnenju) daleč najlepšo. To je odlično izhodišče za nadgradnjo plezalih zmogljivosti.
Zasluženo smo dan sklenili na največji mali pici, kar so jo videle naše oči;)
Danes dopoldne sta naša mladeniča, Aljaž Motoh in Rok Molan, dobro zastopala barve našega kluba na tekmi v Tržiču. Oba nastopata v izjemni konkurenci. Trend državnega prvenstva se je že v srednjih kategorijah logično obrnil k vrhunskosti - tekme obiskujejo zgolj dobro pripravljeni mladi plezalci, vsi ostali se izživijo predvsem na ligaških tekmovanjih, Vzhodni in Zahodni ligi. Izjemno poudarjen tekmovalni moment in dvajsetletni dotrajan ter nezanimiv sistem tekmovanja je rezultiral v slabem obisku tekem - zbere se največ dvajset najboljših posameznikov, še vsaj dvakrat toliko mladih njihove starosti pa se raje preizkuša na "prijaznejših" tekmovanjih, v skali, ali pa sploh ne iščejo tovrstne potrditve. Zaradi tega dejstva je težko zgolj na podlagi ranga vrednotiti rezultat in plezanje naših mladincev. Tudi uvrstitev v drugi polovici razpredelnice lahko še vedno pomeni zelo dobro plezanje in ne slabega nastopa.
Starejši deček Aljaž Motoh je tokrat storil napako (zdrs) in "ne navit" končal plezanje na 24. oprimku, kar je zadoščalo za 8. mesto med zgolj 15 nastopajočimi. Pot med peterico se zdi odprta, a bo zanjo potrebno odplezati brez napak in predvsem sproščeno. Brez dvoma ima Aljaž še izjemne rezerve v psihološki pripravi. Tudi ta rezultat pa je brez dvoma zelo dober.
Kadet Rok Molan s plezanjem ni bil povsem zadovoljen. Dosežen 22. oprimek je pomenil 15. mesto med 20 nastopajočimi. Zgolj nekaj oprimkov nad njim so padala že precej zveneča imena (mladinski svetovni prvak). Rok v tem delu sezone zaradi dolge poletne pavze še ni v pravi formi. A iz treninga v trening napreduje in upati je, da bo na preostalih tekmah rezultat izbojšal.
Predvsem pa imata naša mladinca izjemne rezerve pri treningu v skali. Odlične jesenske razmere bi lahko za dobre vzpone izkoristila že med krompirjevimi počitnicami.
V soboto, 26. oktobra, se v Tržiču pričenja jesenski del sezone državnega prvenstva v športnem plezanju - s tekmami v težavnosti. Naše vrste bosta med starejšimi dečki oziroma kadeti zastopala Aljaž Motoh in Rok Molan. Zadnje tedne sta oba zelo dobro trenirala in počasi prihajata v formo pred zaključkom sezone. V naslednjem mesecu ju namreč čaka kar 5 tekmovanj.
Po prijetno svežem kostanjevem pikniku nadaljujemo z dogodki. Tokrat s serijo četrtkovih predavanj, ki se vsak »primeren« mesec zvrstijo v prostorih kluba (MC KK). Po Petru, Jerci, Simsu in Mateju, ki so nam predstavili različne alpinistične in plezalske tematike v pomladnih mesecih, se jeseni podajamo bivakirat. Svoje izkušnje nam bodo predstavili posamezniki, ki so že kdaj izkusili (ne)prijetnosti tega »športa«.
V zgodbe in fotografije zavit večer se ima zgoditi ta četrtek, 17. oktobra 2013, ob 20. uri. Na ferajnu, seveda.
Upam, da se vidimo v čim večje številu. Do sedaj smo že videli, da lahko v našem prostoru sedi preko 20 ljudi;)
Naš mladi as, 14-letni Aljaž Motoh, v zadnjem času dokazuje, da ni zgolj odličen športni plezalec, temveč tudi tekač. V zadnjem mesecu je tako po večmesečnem treningu končno nastopil čas bere sadov trdega dela. Sredi septembra je brez prave konkurence zmagal na 3,5 km razdalji prireditve "Rekreirajmo Krško", v oktobru pa najprej osvojil bron na občinskem prvenstvu v krosu med devetošolci, v nedeljo, 13. 10., pa je bil prav tako 3. na teku na grad Podsreda - v absolutni konkurenci, z odličnim časom 30 min na 5,8 km razdalji.
Kaj kmalu pa bodo tekme DP v športnem plezanju pokazale tudi plezalno formo. Z Rokom Molanom, ki pleza med kadeti, se zavzeto pripravljata na pet jesenskih preizkušenj (4 tekmovanja v težavnosti, 1 balvansko). Upamo tudi na dobro vreme in potrditev rezultatov v skali, kjer so rezerve fantov neizmerne.
Kot vsako leto tudi letos ne bo izostal - KOSTANJEV PIKNIK! Žal je zaradi nepredvidenih dogodkov in natrpanega urnika klubskega dogajanja malce zatajilo pravočasno organiziranje in obveščanje, a na koncu je važno, da BO.
V soboto, 12. oktobra 2013, od 16. ure dalje, na Kostanjku (Izletniška kmetija Dular). Najdete nas tam, kjer bo najbolj glasno (in ne na ohceti, ki bo potekala vzporedno v sosednjem objektu).
Zelo zaželjeni priboljški, seveda tudi plodovi narave - kostanj (vsak naj prinese kakšno merico), mojstri peke kostanja lahko pokažete svoje znanje in naprave, ki jih uporabljate. Mošt bo, ostalega ne potrebujemo. Še dobro voljo in toplo obleko ter pot pod noge.
V soboto in nedeljo, 21. in 22. septembra, ima naša alpinistična šola skupno turo na Okrešelj. Seveda dobrodošli tudi vsi ostali plezalci in pohodniki. Okrešelj je namreč čudovito izhodišče za potepanje po gorah, alpinistične ture, pa tudi za športno plezanje. Jesenski dnevi so v gorah najlepši in če doma nimate vinograda, ni pametnega izgovora, da se nam ne pridružite;)
Spanje v koči, hrana prav tako. Vse informacije dobite pri Nejcu. Priporočljivo je udeležbo sporočiti vnaprej zavoljo lažje organizacije in rezervacije!
Naš mladi as, starejši deček Aljaž Motoh, je v nedeljo, 8. septembra, tekmoval na balvanski tekmi na Logu pri Brezovici in zasedel 11. mesto. Nekaj športne sreče, izkušenj, kilometrine in taktike, pa seveda poletnega treninga, je zmanjkalo za boljšo uvrstitev. Njegov domet ostaja blizu odra za zmagovalce, zato se z optimizmom lotevamo jesenskih treningov.
Posavski alpinistični klub vabi na krožek športnega plezanja vse plezanja željne učence. Krožek in treninge bodo vodili izkušeni inštruktorji in športni plezalci, ki bodo otroke seznanjali z začetnim znanjem in tehnikami športnega plezanja.
Vabljeni v nadaljevalno šolo in na trening tudi vsi plezalci, ki nas spremljate in skupaj vadimo že vrsto let.
Delo v krožku bomo popestrili s športnimi in motoričnimi igrami.
Na umetni plezalni steni v dvorani Osnovne šole Brestanica se boste lahko preko leta preizkušali vsak torek in četrtek od 16:30 do 18. ure.
Na prvi predstavitveni uri se nam lahko pridružite v torek, 10.09. 2013, ob 16.30 uri.
Športno plezanje se v Posavju počasi in vztrajno razvija ter v svet vertikale privablja vedno več ljudi. V Posavskem alpinističnem klubu skrbimo za varen in zdrav razvoj dejavnosti, zato vsako leto novim zanesenjakom ponujamo možnost izobraževanja v naših tečajih in šolah. Začetniki v dobrih dveh mesecih pridobijo vse potrebno znanje za varno udejstvovanje pri klasičnem športnem plezanju.
Letos začetni športnoplezalni tečaj za spremembo pričenjamo jeseni. Na informativnem sestanku se dobimo v petek, 27. septembra, ob 19. uri, v prostorih kluba v Mladinskem centru Krško (CKŽ 105, 1. nadstropje). Tam se bomo potrudili odgovoriti na vsa vaša vprašanja in predstavili podrobnosti o tečaju. Na nas pa se lahko obrnete tudi že prej - po mailu ali telefonu: nejc@pak.si in 040-508-327.
"Če ne greš, nimaš zgodbe ..."
Dodatek: tečaj bo izveden le v primeru zadostnega interesa (najmanj 6 tečajnikov). Namenjen je osebam starejšim od 15 let; starostne omejitve navzgor ne poznamo. Mlajšim (osnovnošolcem) je namenjeno plezanje v okviru krožkov na OŠ Brestanica, Artiče in Brežice.
V četrtek, 15. 8., se ob 10. uri zberemo na Slatni pri Ratečah. Po uvodnem "sestanku", kjer se bomo dogovorili o tabornem redu in aktivnostih, se bomo odpravili v gore, plezališča, stene, na kolesarjenje, sprehod, ali pa preprosto počivali in uživali v gorskem okolju. Vreme nam bo, kot vse kaže, naklonjeno. Vsak dan znova se bomo dogovorili za aktivnosti, v katere bodo poleg družinskega programa vključene tudi alpinistična šola in plezanje mladine.
Slatna je, kot že rečeno, izvrstno izhodišče za razne aktivnosti, kjer so po zelo ugodni ceni na voljo tudi prenočišče, kuhinja, topla voda ... Kdor se bo tabora udeležil zgolj za omejen čas, naj to sporoči, saj se bomo tako lažje organizirali. Dobrodošli pa seveda prav vsi!
Za več informacij sva še vedno na voljo Romana in Nejc.
Bliža se 1. avgust in z njim rok za prijavo na poletni družinski tabor PAK. Zaradi zelo uspešnih in množičnih taborov, smo se odločili letos to dejavnost še malce razširiti in si omislili tabor v Alpah, ki bo čim bolj prijazen družinam. Za taborni prostor smo izbrali dom Slatna pod Poncami (nad Ratečami), ki je v upravljanju PD Lisca Sevnica. Ponuja udobno namestitev in je odlično izhodišče za sprehode, planinske izlete, alpinistične ture, športno plezanje, kolesarjenje itd. Za vsakogar se zagotovo najde nekaj.
Informativni sestanek bomo imeli že ta četrtek, 1. 8., ob 20.30, v prostorih kluba. Prijave zbirava Romana (romana.zorko@krka.biz) in Nejc (nejc@pak.si).
20. junija, tik pred koncem šolskega leta, smo pri Posavskem alpinističnem klubu izpeljali Občinsko prvenstvo za osnovnošolce. Tokrat smo se prvič odločili za hitrostno plezanje. Tekmovanje se je pokazalo za zelo atraktivno. Otroci so bili nad malo drugačno tekmo, navdušeni. Vročini navkljub so oprimki, tokrat veliko večji, tekmovalce razvrstili po času. Vsi so plezali dvakrat, vsaka kategorija svojo smer. Seštevek časov in dosežena dva vrhova, sta dala končnega zmagovalca. Med osnovnimi šolami si je prvo mesto in pokal priborila OŠ Krško. Občinski prvaki v preteklem šolskem letu po kategorijah so tako postali:
cicibanka Eva Košenina, OŠ Krško,
ciciban Luka Zupanc, OŠ Brestanica,
mlajša deklica Lina Buršič, OŠ Krško,
mlajši deček Kajetan Voglar, OŠ Krško,
starejša deklica, Lara Zupanc, OŠ Brestanica
in starejši deček, Aljaž Motoh, OŠ Koprivnica
Pred vrati so počitnice, kar pa ne pomeni, da plezalci ne bodo aktivni. Znanje in moč bodo preko poletja prenesli iz telovadnice v posavska in druga slovenska plezališča.
V najbolj vročih mesecih PAKovci seveda ne bomo počivali. Aktivni bomo v gorah in plezališčih.
Tečajniki alpinistične šole bodo večkrat obiskali naše alpske stene, najmanj dvakrat tudi v obliki skupne ture oziroma tabora. Že prihodnji vikend, 13. in 14. julija, gremo na Korošico. Obiskali smo jo že pred leti, tudi z mladimi športnimi plezalci, in ugotovili njeno vsestransko primernost za različne aktvnosti stran od poletne vročine. Tako ste vabljeni prav vsi, da se nam pridružite. Svoj namen čim prej sporočite Nejcu (telefon ali mail), saj bo potrebna rezervacija koče.
Poletni družinski tabor v okolici Rateč imamo namen izvesti med 15. in 18. avgustom. Prav tako kot minula PAKlenica, bo tudi ta tabor primeren za prav vsakogar! Možnosti, ki jih ponuja prelepa Gorenjska, so neskončne. Prav tako so zelo zaželjene prijave, ki jih zbiramo do 1. avgusta (Nejc).
Tudi ostale dni, vikende in tedne lahko preživite aktivno. Zagotovo bo vedno kdo na razpolago in pri volji iti v gore ali plezališče.
Minuli vikend je v Šmartnem pri Litiji potekala tekma za državno prvenstvo v športnem plezanju. Sezono so sedaj poleg Lare, ki je tekmovala že v Grosupljem, odprli tudi trije mušketirji.
Med starejšimi dečki je solidno plezanje pokazal naš največji adut Aljaž Motoh. Prvič je na velikih tekovanjih plezal v vodstvu in priplezal na 8. mesto. Družbo sta mu v sosednji smeri delala kadeta Jaka Pinterič in Rok Molan. Slednji je že kamlu po vstopu napravil napako in pristal s še nekaj kolegi na repu razpredelnice (25. mesto), Jaka pa je splezal nekaj višje (19. mesto) in odločil interni dvoboj v svojo korist.
V nedeljo je nastopala Lara Zupanc in med mlajšimi deklicami zasedla 26. mesto. Priplezala je precej visoko in izboljšala svoj rezultat iz Grosupelj. Privč je bila na tekmi povsem samostojna - ogrevanje, ogled in ostale priprave. Čestitke za pogum!
Mlade sedaj čaka dolgo poletno obdobje, kjer se bodo kovali rezultati za jesensko nadaljevanje. Tako bomo že septembra videli, kdo bo predvsem počival, kdo pa bo proste dni izkoristil za plezanje ...
Koristno za vse, male in velike, mlade in stare, legende in še neuveljavljene ... predaval nam bo zdravnik Jan Kurinčič. Seveda s poudarkom na nam bližnjo gorsko tematiko.
Uradni sestanek pred velikim klubskim taborom, ki se ima zgoditi med 22. in 25. junijem (uradni del). Vse informacije, ki jih poznamo, bodo na voljo točno tam.
Vabljeni!
Formalni čas za prijave se počasi izteka (ob tem času še dobri 2 uri). Zamudniki se lahko pridružijo na taboru z ustrezno (osvežilno) odkupnino (in seveda predhodno prijavo).
Danes se je začelo državno prvenstvo v športnem plezanju za mlajše kategorije. Našo tekmovalko Laro je spremljala Katja Krejan, ki je spisala spodnje poročilo.
V soboto, 1. 6. 2013, je bila prva tekma državnega prvenstva v plezanju za mlajše kategorije. Pri mlajših deklicah je iz našega kluba nastopila Lara Zupanc. Ker je stena v Grosupljem nekoliko manjša, je bilo pričakovati, da bo smer zelo težka, kratka in jedrnata. Sestavljena je bila iz 27 težkih gibov, ki so bili sestavljeni iz različnih kombinacij "minimalcev" in "mus". Poleg tega so letos dekleta tekmovala na levi strani stene, ki je nekoliko bolj previsna kot desna stran. Ker je bila smer res zelo težka, nobena izmed deklet ni dosegla vrha. Vseeno pa je bilo superfinale, saj sta dve dekleti prišli do istega oprimka. Naša Lari pa se, kljub trudu, tokrat ni izšlo tako, kot je bilo pričakovati. Zaradi počasnega in nesigurnega plezanja in previsne stene jo je hitro začelo navijati, na koncu pa je storila še manjšo napako in zato izgubila kar nekaj mest. Tako je končala na 29. mestu (33 uvrščenih). Naslednja tekma, kjer bo imela popravni izpit, bo v nedeljo 16. 6. 2013 v Šmartnem pri Litiji.
V Šmartnem pa bo naša ekipa močnejša še za 3 močne fante, ki se pridno pripravljajo na nadeljevanje sezone.
Letos se ob koncu junija že 4. zaporedoma odpravljamo na tradicionalno PAKleničevanje. Klubska scena, morje, kanjon Paklenice s stenami in stezami, družabni večeri ... skratka, noro fajn!
Datum: 22. do 25. junij 2013 (uradni del, sicer pa tudi prej in potem). Kamp Vesna, kot vsako leto. Različne aktivnosti in temu primerna oprema: plezanje, pohodništvo, kolesarjenje, plavanje, poležavanje, prehranjevanje, zabava in tudi spanje.
Zaradi lažje koordinacije in predvsem rezervacije prostora v kampu, zbiramo informativne prijave do nedelje, 9. junija (nejc@pak.si). Do takrat se spodobi, da približno veste, ali greste ali pa tudi greste. Je še kakšna druga možnost?
Če že na plezamo kaj dosti, bo pa morda koga potegnilo turno kolesarstvo?
Ta zvrst kolesarjenja je že lep čas vključena v deloanje naše krovne organizacije. Sedaj vas vabijo na izobraževanje za turnokolesarske vodnike. Vse informacije so na voljo v priponki.
Z malce zamude le prihaja povzetek sklepnega dejanja letošnje Vzhodne lige. Končala se je z balvansko tekmo v Slovenski Bistrici. Bila je dobra za tekovalce in malce manj za gledalce, ki smo se naplezali skoraj bolj kot tekmovalci. Naša mladež je plezala približno po pričakovanjih, dokaj povprečno, nepričakovano pa je navdušil Jaka Pinterič in podjarmil svoja klubska kolega.
Najprej je med mlajšimi deklicami nastopila Lara Zupanc. Pokazala je, da ji moči ne manjka, tehnika pa je druga zgodba. V enem balvanu je večkrat strmoglavila z vrha, ki bi jo pripeljal v prvo peterico. Tako pa je bila v močnejši kategoriji 8., absolutno pa mesto slabša (skupaj 22 tekmovalk). Za Laro smo imeli v ognju šopek starejših deklic, ki pa so bile soočene z zelo zahtevnimi balvani. Najbolje se je znašla Lea Mahne, ki je dosegla 2 vrhova in še nekaj bonusov in tako v kategoriji šibkejših dobila diplomo za 5. mesto, absolutno pa je bila 16. Malenkost slabše je plezala Urška Sagernik, ki je končala na skupnem 22. mestu. Živa Bezjak je zaradi bolečin v rami, ki jih je začutila na vrhu drugega balvana, predčasno zaključila s plezanjem in končala kot 24. (skupaj je nastopilo 25 deklet). Po spominu sodeč sta punci dosegli vrh dveh balvanov, s čimer pa se očitno niso strinjali sodniki oz. je prišlo do napake kje drugje - žal tega nismo odkrili pravočasno. Vseeno velja vsem puncam velika pohvala za trud in borbo, zelo složno in razpoloženo so tudi pristopile k tekmi.
Fantje so plezali hkrati. Jakob Preskar je imel na zanj zelo zahtevnih balvanih obilo težav, a ni obupal. Zaključil je na 11. mestu v nelicencirani skupini, absolutno 16. (med 20 uvrščenimi starejšimi dečki). Epski troboj med najmočnejšimi mladimi posavskimi balvanskimi plezalci pa je potekal sila presenetljivo. Še dan pred tekmo daleč najbolj razpoložen plezalec, Aljaž Motoh, očitno ni imel svojega dne. Začel je nadvse suvereno, a se kmalu uturdil. Dosegel je vrh na 4 balvanih, realno pa je bilo dosegljivih 7. Na vseh je do bonusov prišel v prvem poskusu. Na koncu je to zadostovalo za 3. mesto med starejšimi dečki (v močnejši skupini in absolutno). Še slabši dan je imel naš največji adut Rok Molan. Že v lažjih balvanih je delal napake in se tudi do konca ni uspel pobrati. Njegov izkupiček je bil slabši kot Aljažev: 4 vrhovi in le 5 bonusov. To je zadostovalo za končno 8. mesto med kadeti. Povsem drugo podobo pa je prikazal izkušeni Jaka Pinterič. Presegel je oba klubska konkurenta in z borbenostjo ter iznajdljivostjo preplezal 5 bavanov, na 7 pa dosegel bonus. S tem je končal na 6. mestu pri kadetih. Velja poudariti, da je bilo realno dosegljivih 7 vrhov v 7 poskusih, s čimer bi fantje konkurirali za najvišja mesta. A tokrat žal ni šlo. Vsi, razen Roka, ki se poslavlja od tekmovanj VZL, bodo imeli nove priložnosti prihodnje leto.
In še skupni seštevek. Tu brez dvoma najvišje kotira Aljaž Motoh, ki je domov odnesel pokal za 2. mesto med strejšimi dečki (35 uvrščenih). Gre za velik dosežek in še en super uspeh mladega plezalca, za kar mu gredo vse čestitke. Lara Zupanc je končala na 11. mestu med mlajšimi deklicami (tako v kategoriji kot absolutno), kar je dober dosežek (39 uvrščenih). Še lani je nastopala v šibkejši skupini, kjer bi letos pometla s konkurenco. Kadeta Rok Molan in Jaka Pinterič sta zasedla 5. oz. 7. mesto (19 uvrščenih), kar je precej realna slika njunih sposobnosti. Jakob Preskar se je dobro boril in med starejšimi dečki v šibkejši skupini končal na 14. mestu, absolutno 18. V troboju starejših deklic se je najbolj izkazala Lea Mahne, ki je bila v kategoriji nelicenciranih skupno 6., absolutno 16. Živa Bezjak je bila v kategoriji 9., absolutno 22., med njiju pa se je vrinila Urška Sagernik na absolutno 18. mesto. Skupaj je nastopilo 36 tekmovalk.
Med rezultati najdemo še nekaj posameznikov, ki so naše barve zastopali v Brežicah, seveda pa z enim nastopom niso igrali pomembne vloge v skupnih razvrstitvah. Kot klub smo dosegli skoraj 2000 točk, vse to z 8 tekmovalci, ki so nastopili na večini od 5 tekem, kakšno točko pa smo dobili še od nastopajočih v Brežicah. Sezono ocenjujem kot uspešno, tako za tekmovalce kot klub. Rezultate prvih ste lahko vseskozi prebirali in spremljali na spletu, klub pa se lahko pohvali z najbolje organizirano tekmo in človekoma, ki sta letos vodila ter koordinirala celotno Vzhodno ligo, katere se je udeležilo rekordnih 357 tekmovalcev!
V četrtek zaključujemo z zimsko-pomladno serijo četrtkovih mesečnih predavanj na klubu. Na letošnjem 5. predavanju nas bo s fotografijami in zgodbami iz zahtevnih zimskih smeri razvajal Matej Zorko - Mato, ki že skoraj dve desetletji skrbi, da pravi zimski alpinizem živi tudi med Posavci. Zadnjih nekaj sezon je bilo z vidika plezanja težkih zimskih smeri zelo ugodnih, kar je Matej z različnimi soplezalci dobro izkoristil. Predstavil nam bo najboljše smeri zadnje sezone, seveda na čelu z letošnjimi Les Droites, manjkali pa ne bodo niti presežki prejšnjih nekaj let.
Vabljeni torej v četrtek, 9. 5., ob 20. uri, v prostore kluba, da v teh toplih pomladnih dneh še enkrat podoživimo zimsko vzdušje in v mislih ob mlačnem pivu malce primrznemo na sidrišče.
Trajalo je par dni, da smo se za silo odpočili in zbrali vtise. Prišel je čas za pogled nazaj na izjemno tekmo.
Več mesecev trajajoče priprave, ki so v zadnjih tednih in dneh pred soboto, 20. aprilom, dosegle vrhunec, so na dan tekmovanja obrodile sadove. Trud preko 30 ljudi, ki so bili neposredno vključeni v izvedbo, in še številnih drugih, ki so tako ali drugače sodelovali po svojih močeh in na svojih področjih, je bil poplačan z odlično prireditvijo. Glede na pozitivne kritike nam je uspela izvedba verjetno najboljšega tekmovanja Vzhodne lige do sedaj. Tako kot je bila pred desetletjem sinonim za odlično tekmo Brestanica, so minuli vikend nov standard postavile Brežice. Na tem mestu velja pohvala in zahvala vsem sodelujočim pri organizaciji - uspelo nam je!
Dobro voljo organizatorjev pa so dopolnili tudi naši mladi plezalci. Kar 15 jih je prišlo na tekmovanje, od tega celo dve naturalizirani Čehinji;) Nekateri so se prvič pomerili na takšnem nivoju tekmovanja. Njim gredo še posebne čestitke za borebnost in neustrašnost. Še posebej zato, ker so se zaradi vključenosti njihovih mentorjev v organizacijo morali obnašati precej bolj samostojno, kot je od njih pričakovati. Zahvala gre na tem mestu Polonci Petan, ki je prevzela skrb nad najmlajšimi, in pa vsem starejšim tekmovalcem, ki so pod svoje okrilje vzeli mlajše in manj izkušene.
Če odštejemo češki prijateljici, sta nas v jutranjem (cicibanskem) delu zastopala Patrik Petan in Klemen Fuks. Pri starejših cicibanih šibkejše skupine sta končala na 11. oz. 15. mestu. Za oba prva tekma, oba korajžna, Klemen že po slabem mescu plezalnega staža. Želim jima še dolgo in uspešno plezalno pot. Močno zasedbo smo imeli pri mlajših dečkih in deklicah, kjer se je Lari Zupanc pridružila še Lina Buršič. Slednja je v šibkejši skupni pristala na 13. mestu, Lara pa v močnejši prav tako - gledano absolutno na 18. mestu, kar kaže na to, da v Brežicah ni imela svojega dne. Mlajša dečka Maj Habinc in Kajetan Voglar sta bila v šibkejši skupini 16. oz. 19. in spoznala, da bo potrebno še nekaj vaje za višja mesta.
Najzaslužnejši za uspešen posavski tekmovalni dan je bil nedvomno Aljaž Motoh, ki je odnesel absolutno zmago med starejšimi dečki. Prvič letos na najvišji stopnički ravno na domači tekmi - najlepši možen razplet. Odlično, celo presenetljivo, predstavo sta pokazala tudi Jaka Pinterič in Rok Molan. Kar neverjetno je njun medsebojni dvoboj v svojo korist obrnil Jaka, ki je okoli vratu nadel srebro, Rok bron. Zavedati se je potrebno okrnjene konkurence. Troboj naših najmočnejših fantov je bil izjemno izenačen. Med starejšimi dečki v šibkejši skupini je Jakob Preskar pristal na 11. mestu. Starejše deklice so se dobro borile, a skritega je ostalo ogromno potenciala, ki se s treningov ne prenese na tekmovanja. Rezultatsko pa sta bili Lea Mahne in Živa Bezjak s 4. oz. 5 mestom v šibkejši skupini vseeno zelo uspešni. Urška Sagernik je končala pri repu močnejše skupine. Njihov troboj je tokrat pripadel Lei, ki je bila boljša od Žive in Urške. Absolutno so zasedle 13., 14. in 16. mesto. Kaj več komentarjev k plezanju mladine težko podam, saj vseh nastopov nisem videl, nobenega sploh v celoti. Sami pa zagotovo dobro vedo, kaj je šlo dobro in kaj ne.
Mladim ostaja v letošnji Vzhodni ligi le še ena tekma, in sicer balvanska v Slovenski Bistrici. Potem se bodo najboljši pripravljali na državno prvenstvo, ostali pa se orientirali na skalne vzpone.
Organizatorji tekme pa smo utrujeni, a veseli, večer sklenili na skupni večerji in posebej za nas odigranem koncertu 2/3-plezalskega benda Mr. Mustang v klubu Mladinskega centra Brežice. Bilo je nepozabno, čeprav se nekaterih stvari morda ne spomnimo dobro;) Na tem mestu velja še posebna zahvala Mc Brežice za sodelovanje in pa seveda vsem našim sponzorjem in donatorjem, ki so nam pomagali izpeljati vrhunsko tekmovanje, prvo na veliki brežiški steni in v brežiški občini nasploh.
Fotografije z dogodka lahko najdete na tej in tej povezavi, video material pa tukaj. 30. aprila bo na lokalni televizij Ansat TV tudi oddaja o tekmovanju.
Naši mladi plezalci so v soboto, 13. aprila, na kranjski umetni steni zastopali svoje osnovne šole. Spremljal jih je naš inštruktor Ambrož in mi posredoval rezultate s komentarjem, da so vsi zelo zadovoljni s svojimi nastopi. In tudi številke govre tako ... Aljaž Motoh je med starejšimi dečki z licenco (edini so plezali z varovanjem od spodaj, torej v vodstvu) osvojil 5. mesto, Lea Mahne med strejšimi deklicami brez licence 9. mesto, Jakob Preskar med starejšimi dečki brez licence 18., Lara Zupanc pa med licenciranimi mlajšimi deklicami 16. mesto. Prav vsi uvrščeni v prvi polovici nastopajočih.
Nastopi in vzpenjajoča se forma mladih so dober obet pred tekmo Vzhodne lige v Brežicah, ki bo v soboto, 20. aprila, s pričetkom ob 9. uri za najmlajše in ob 14. uri za starejše otroke. Vse podrobnosti najdete na spletni strani lige www.climbers.si. Ker je to naša domača tekma, v organizacijo katere je vključen praktično ves aktiven posavski plezalski živlelj, vas vse še posebej lepo vabimo k obisku in ogledu. Veseli bomo vaše podpore!
V četrtek, 11. aprila, ob 20. uri, v prostorih kluba v Krškem. Predava Simon Poznič - Sims.
Simon je goram zapisan že od malih nog. Zadnja leta je aktiven planinski vodnik, soorganizator mladinskih planinskih taborov ter ljubitelj turnega smučanja, zimske alpinistike in zbiratelj evropskih očakov. Iz teh področij lahko pričakujemo tudi fotografije.
Naslednji teden (15.-19. april) se bo zgodil že 7. festival gorniškega filma. Tokrat s še maleknost razširjeno ponudbo. Vse informacije najdete na spletu. Vredno si je vzeti kak večer, če le imate čas.
Nisem se mogel odločiti, kako bi v naslovu ocenil tekmo. V bistvu sem zadovoljen, ker gre večini počasi na bolje. Še vedno pa je obilo prostora za izboljšave.
Najboljše predstave so brez dvoma danes pokazali Lara, Rok in Aljaž. Lara Zupanc je med mlajšimi deklicami zasedla zelo dobro 8. mesto (26 tekmovalk, 8. tudi absolutno!). Rekel bi, da ji je končno steklo. Če je na prejšnjih tekmah še imela kopico težav, je tokrat dvakrat splezala povsem pod vrh in pokazala, kaj zmore. Za nastope in pristop si zasluži vse čestitke - le tako naprej!. Rok Molan je med kadeti plezal v svojem stilu in znova pristal na 5. mestu. Enkrat je bil na vrhu, enkrat ga je samo dotaknil. Plezal je zelo sproščeno in dobro izkoristil potencial. Ostale naše (plezajo iste smeri, razen Lare) je pustil daleč za seboj. Veliko rezerve pa je še v resnem pristopu in ogrevanju. Tu se najbolj zatika tudi Jaki Pinteriču - delitev 8. mesta zveni bolje, kot dejansko je (skupaj 14 tekmovalcev). Aljaž Motoh je plezal bolje kot na prejšnjih tekmah, a trema ga še vedno dobro zdeluje. Znova je prinesel domov bronasto medaljo, kar je lep uspeh. Še lepši zato, ker je bil 3. tudi absolutno (19 tekmovalcev)! Čestitke! Navije pa ga še vedno precej hitreje kot na treningih.
Od treh starejših deklic smo videli že boljše nastope. Absolutno se je najbolje izšlo Urški Sagernik (17. mesto), čeprav sta bili Lea Mahne in Živa Bezjak na steni videti boljši. Lea je bila na koncu z dvema povprečnima nastopoma 19., Živa pa z enim zelo dobrim in drugim nesrečnim (zelo dolg gib, ki jo je ustavil) 22. (skupaj 29 tekmovalk). Lei se pozna dolga odsotnost zaradi bolezni, Živa navadno prikaže dva različna nastopa, Urška pa je precej"odvisna od vremena".
Trbovci so sicer izpeljali lepo tekmo, a se je kljub dobrem sistemu precej zavlekla. Postavljalec in organizatorji so bili pač premalo natrenirani. Naslednji pa smo na vrsti mi ...;) Na koncu naj ne pozabim izraziti še zahvale OŠ Mihajlo Rostohar Krško (predvsem ravnateljici), ki nam je prijazno posodila kombi.
V petek, 29. 3., se je z informativnim sestankom začela alpinistična šola. Pogovorili smo se o delu šole, poteku predavanj, se spoznali med seboj in si ob koncu pogledali še nekaj utrinkov iz minulih tečajev, plezarij, odprav ...
Znova se srečamo predvidoma že v soboto, 6. aprila. Morebitni interesenti, ki v petek niste utegnili priti na sestanek, se še vedno lahko odločite in se nam pridružite. Za vse informacije sem vam na voljo na 040-508-327 (Nejc).
V soboto, 23. marca, je naša mladež tekmovala na Ptuju. Čeprav sem v svoji plezalni in trenerski zgodovini videl že marsikaj, me današnja mladina še vedno preseneti. Tokrat je spošen vtis nekoliko slabši kot v Radljah. K temu verjetno botruje precej razvlečena tekma, daleč od predvidene časovnice, kar je naporno za tekmovalce, in pa vedno bolj pomladno vzdušje v njihovih glavah.
Začnimo na začetku, pri naši najmlajši. Lara Zupanc je med mlajšimi deklicami z licenco ponovila 10. mesto iz Radelj. Vendar pa plezanje znova ni bilo prepričljivo. Določeni elementi so vseeno šli na bolje. Absolutno je bil rezultat slabši - 14. mesto med 27 uvrščenimi.
Starejših sedem je plezalo iste smeri, kar daje možnost njihove medsebojne primerjave, ne glede na rezultate v kategoriji. In prav ta primerjava človeku včasih vzame sapo. Začnimo pri najboljšem posamezniku - ne po rezultatih, temveč po vtisu in plezanju. Rok Molan je med kadeti plezal borbeno in iznajdljivo. Vseeno bi v vsaki smeri lahko še nekaj dodal. Ponovil je 5. mesto iz Radelj in v obeh smereh prepričljivo najboljši med našimi. Jaka Pinterič je napravil preveč napak in v isti kategoriji pristal na 11. mestu (15 uvrščenih). Urška Sagernik je bila rezultatsko najboljša posameznica med dekleti (absolutno 16. mesto, licencirana konkureca je precej spredaj). Drugo smer je odplezala po predpisih in prišla praktično le oprimek nižje kot Jaka in Aljaž! V prvi smeri je žal plezala v svojem siceršnjem vihravem slogu in povsem pogorela. Živa Bezjak je po predpisih odplezala prvo smer in prišla le minus manj kot Jaka in Aljaž (držala je 3. mesto v kategoriji)! V drugi smeri ji je zmanjkalo izkušenj in kakšen centimeter višine, a napredek je očiten - na koncu 18. absolutno in 6. v kategoriji starejših deklic brez licence. Lei Mahne se je poznala več kot tedenska odsotnost zaradi bolezni, poleg tega pa je doživela še nesrečno boleče srečanje komolca s svedrovcem že v prvi smeri, kar je rezultiralo v slabšem končnem rezultatu (20. absolutno, 9. v kategoriji). Jakob Preskar je med starejšimi dečki brez licence suvereno opravil z zastavljenim planom in se držal taktike in dogovora. Izvlekel je dober rezultat - 9. mesto v kategoriji, 17 uvrščenih, absolutno 12. In nazadnje še včerajšnji slavljenec (14. rojstni dan), ki je edini domov prinesel medaljo. A žal ne zaradi dobrega plezanja, temveč zaradi neposrečenih pravil lige. Le trije licencirani starejši dečki so se udarili med seboj, Aljaž Motoh pa je bil bronast (absolutno 6.). Tekmo bo zagotovo kmalu pozabil. O njegovi in Jakovi predstavi zgovorno povedo zgoraj omenjeni rezultati deklet v njihovih posrečenih poskusih. Vendar eno drži kot pribito: tudi najboljšim se zgodi slab dan - čeprav prazničen.
Pot v nove zmage bomo iskali znova čez 14 dni v Trbovljah.
Jerca velja za eno bolj izkušenih, aktivnih in perspektivnih mladih alpinistk pri nas. V ženskih navezah je preplezala že ogromno smeri. Zbrala bo vtise pokazala fotografije iz gora ter plezališč.
V Radljah ob Dravi je 9. marca potekala 1. tekma letošnje sezone Vzhodne lige. Nastopili smo s 6-člansko ekipo in prav vsi so pustili zelo dober vtis. Plezali so lepo, se borili in bodrili, le kanček nervoze bi nekateri lahko pustili doma. Spremljala sva jih z Vanjo, na tekmi pa sta bila od "naših" še računalniški mojster Martin in načelnica Sandra. Prevoz s kombijem se je izkazal kot super rešitev, splošno vzdušje izleta pa ocenjujem kot zelo pozitivno.
Rezultatski del je potrebno jemati v kontekstu začetka sezone h kateremu sodi, poleg nevplezanosti, tudi privajanje na kup novih informacij, nasvetov, napotkov, ki so jih mladi deležni na tekmi sami, seveda pa tudi že prej na treningu. Ne glede na uvrstitve sem z videnim v povprečju zelo zadovoljen. Odnos in pristop sta nakazovala pravo smer in upam, da se bomo na prihodnjih tekmah še izpopolnili. Zdelo se mi je, da bi največij aduti lahko izstisnilli malenkost več (Aljaža moram tu izvzeti zaradi poškodovanega palca), presenetile pa so me starejše deklice.
In končno: medaljo je domov prinesel prav Aljaž Motoh. Delil si je drugo mesto (ki pa je bilo hkrati tudi zadnje v njegovi skupini močnejših starejših dečkov). Pomembnejši je podatek, da je bil absolutno 3. (20 tekmovalcev). Brez bolečega palca bi morda lahko segel še više. Rok Molan je bil 4. v kategoriji kadetov. Izjemno močni prsti nekako niso bili dovolj za stopničke, zaradi majhnih tehničnih podrobnosti se je izmuznil tudi vrh smeri. S 5. mestom med starejšimi deklicami brez licence se je domov vrnila Lea Mahne, v isti kategoriji je bila Živa Bezjak 11. Urška Sagernik, ki nastopa med licenciranimi deklicami, je zasedla 11. mesto. Pomembno je, da bi bile punce v absolutni razvrstitvi uvrščene: Lea 13., Urška 17. in Živa 22. (skupaj 26 tekmovalk, razlike zelo male). Lara Zupanc je bila pri mlajših deklicah z licenco 10., prav tako tudi absolutno, kar je zelo dober rezultat. Skritre rezerve so pri njej daleč največje.
Tekma je bila sicer odlično organizirana. Rekordno število nastopajočih je sicer poskrbelo za precejšnje zamude, smeri pa so bile izjemno kratke, direktne ter imele precej izrazitih detajlov. Že čez 14 dni na Ptuju zna biti zgodba povsem drugačna. Tja bomo seveda potovali optimistični in še malenkost bolje pripravljeni.
Matej Zorko in Marko Levičar, preverjena naveza za odlične zimske vzpone, sta kratek izlet v pogorje Mont Blanca izkoristila več kot odlično. "Ogrela" sta se v smeri Claire-Chazal v Aiguille Carree, nato pa po počitku vstopila v slovito steno Les Droites. V 12 urah sta zmogla slovito klasiko Ginat in nato sestopila v Chamonix - skupaj sta bila na nogah kar 25 ur.
Čestitke za čudovit vzpon in novo lepo zgodbo posavskega alpinizma. Več pa na četrtekovem ferajnu.
KA PZS vsako leto organizira letni in zimski tečaj namenjen tečajnikom in pripravnikom. Več informacij in tudi razpis za letošnji zimski del imate na voljo TUKAJ. Zainteresirani se čim prej oglasite.
Na letošnjih republiških izpitih smo dobili 4 nove športne plezalce. Simon in Jaka sta že stara plezalska mačka in sta le formalizirala svoje znanje in kilometrino, Stanaka in Lenart pa sta zagreta plezalca iz lanske plezalne šole, ki sta svetel vzor zagnanosti in pravega pristopa k naši športni dejavnosti!
Vsem iskrene čestitke in uspešno nadaljnjo športnoplezalno pot!
V četrtek, 14. februarja, ob 20. uri, na ferajnu. Peter Sotelšek - Pero nam bo predstavil svojo bogato alpinistično in športnoplezalno pot. Na diapozitivih se bomo spominjali starih dobrih plezalni dni, ko smo z veliko entuziazma še zahajali v gore in plezališča. Peter je že sredi 90ih uspel v takrat še precej magični stopnji 8a. Zagotovo nam ne uide tudi ta zgodba ...
Alpinistična šola 2013 se začne z informativnim sestankom v petek, 29. marca, ob 20. uri, v prostorih kluba (MC Krško, CKŽ 105). Vsi zainteresirani lepo vabljeni, člani pa razširite vest o dogodku naokoli po Posavju.
Več informacij v zvezi s šolo je na voljo pri Nejcu (040-508-327; nejc@pak.si).
Jaka Pinterič in Rok Molan, oba dijaka nižjih letnikov Srednje tehnične šole Krško (računalničarja, kakopak;)), sta v četrtek, zadnjega januarja 2013, nastopila na srednješolskem državnem prvenstvu. Tekma vsako leto poteka v januarju, na steni ŠKG Šiška. Naša borca, ki bosta letos znova nastopala v isti kategoriji (kadeti) in (upam) poskrbela za napete interne dvoboje, sta si družno razdelila 19. mesto, tekmovanje pa zaključila na 12. oprimku. Kolegialno, ni kaj!;) Po prvi tekmi sezone torej neodločeno.
Čestitke in pohvale sprejemata na klepetalnici ali osebno;)
Člane društva obveščamo, da bodo od torka, 8. januarja 2013,do četrtka, 31. januarja 2013 (po tem datumu le brezgotovinsko!!!), lahko poravnali članarino za leto 2013. Članarino je možno poravnati vsak četrtek, ob 20. uri, v prostorih kluba v Krškem (otroci pa tudi v času krožka v Brestanici). Članarino lahko poravnate tudi brezgotovinsko z nakazilom na TRR kluba št. 03155-1000009981 s pripisom članarina 2013 – vrsta (npr. A, a+, družinska 2xb+1xs+š, b, s+š, p+o). Po nakazilu prejmete člansko znamkico po pošti.
Vse podrobnosti in informacije so vam na voljo na zgledno urejeni spletni strani Planinske zveze Slovenije. Najpomembnejše pa so strenjene na naslednjih povezavah:
Po pričakovanjih je na dan prišel razpis za izpite za športne plezalce (1). Opravljajo je na republiškem nivoju (v Kranju). Interesenti si poglejte razpis in pogoje. Začetniki lahko v tem lepem vremenu še zategnete kakšno smerco, če vam manjka za dopolnitev seznama, ali pa počakate na prihodnje leto. Nikamor se ne mudi.
Vsi, ki ste izrazili interes, pa ste že bili obveščeni tudi o pripravah, ki se začno prav kmalu. Več informacij dobite na mailu. Če se najde še kak kandidat, naj nas čim prej kontaktira.
Bodite pridni in uspešni, seveda pa ne pozabit izpolnit razpisnega gradiva!
Tudi v letu 2013 bomo opravili nekaj skupnih tur, izletov, taborov, dodali pa jim bomo še interna izobraževanja, ki jih pričujoči plan ne vsebuje. Zaradi veliko mladih novih članov v minulih nekaj letih, uvajamo družinski tabor, ki je namenjen seveda druženju najmlajših, izmeničnem varstvu ter plezalni svobodi staršev. Želimo si tudi uspešno izpeljan turnosmučarski tabor, ki je dolga leta ostajal le zamisel.
Okvirni plan dela AS PAK za 2013 je na voljo TUKAJ.
Kot že nekaj let, bomo tudi v 2013 nadaljevali s predavanji ob četrtkovih večerih. Različna tematska slikovna predavanja bo popestrila tudi težko pričakovana alpinistična šola, kjer bodo predavanja obarvana bolj strokovo.
Komisija za aplinizem je pripravila pomembne informacije, ki zadevajo članstvo v Planinski zvezi Slovenije in s tem povezano zavarovanje, sploh kar zadeva tuja gorstva. Pozorno preberite in se pametno odločite. Naj bo vodilo vaši odločitvi tudi vaše zdravje in varnost, ne samo trenuten finančni navdih ali zmožnost.
Posavski alpinistični klub želi vsem svojim članom in prijateljem vse dobro v novem letu!
Nazdravimo pa 3. januarja ob 20h na ferajnu. Tam napravimo tudi rezime pestrega prednovoletnega dogajanja in podelimo diplome z druženja balvanskih plezalcev v Brestanici.
Bliža se "konec Sveta" in posavski plezalci in naši prijatelji ga bomo preživeli na že 3. božično-novoletnem druženju balvanskih plezalcev zapovrstjo. Tudi letos približno tako kot prejšnja leta. Petek, 21. december 2012, velika plezalna stena v OŠ Brestanica. Verjamem, da mnogi pilijo še zadnje nianse forme, ki bo potrebna za dober spopad s super balvanskimi problemi.
Za lažjo organizacijo objavljamo urnik (in opozarjamo, da se lahko v minimalnem obsegu (beri minute) tudi prilagodi/spremeni):
- 16.00: odprtje prizorišča, zbor otrok (krožkarjev) in ogrevanje
- 16.30: plezanje balvanov za otroke (krožkarje - predšolske otroke in osnovnošolce)
- 17.30: zaključek plezanja, podelitev priznanj in obisk Božička
- 18.00: plezanje balvanov za člane in članice (absolutna kategorija)
- 20.00: zaključek plezanja, raztezanje, okrepčilo in čakanje na ...
- 21.00: veliki FINALE pod žarometi (spektakel kot vsako leto!).
Zavoljo lažje organizacije precej množičnega dogodka na malem prostoru prosim vse udeležence za dosledno spoštovanje urnika in navodil organizatorejv. V vmesnem času bo na steni potekala priprava balvanov, zato plezanje izven predvidenega urnika ni mogoče.
Pravila druženja ostajajo praktično nespremenjena in jih priporočamo v branje.
Več o atraktivni plezalni disciplini - balvanskem plezanju - si lahko preberete tukaj.
Podrobnosti sobotnega in nedeljskega dogajanja na Bohorju.
V soboto, 22. 12., zbor ob 15. uri na Jablancah, od koder se peš odpravimo po izbrani poti (odvisno od razmer in skupine) na Bohor. Okoli 19. ure začnemo z večerjo, po večerji pa sledi še predavanje. Po koncu uradnega dela seveda neuradni. V nedeljo se nato družno odpravimo v dolino - z avtom ali peš.
Pomembno: za zimski pohod sta potrebni primerna obleka in obutev (odvisno od razmer) ter svetilka ali bakla. Predvsem pa je potrebno vzeti tudi rezervo, ki nam jo bodo "avtomobilisti" prijazno zapeljali do koče. Za zaspane je priporočljiva tudi spalka. Vedno dobrodošli tudi inštrumenti in druge družabne stvari.
POZOR: prijave na zaključek zbiramo (Gorazd) do petka, 14. decembra, saj tako narekuje organizacija. Prispevek za večerjo je 5 EUR, prav tako pa lahko ob prijavi izbirate med mesnim ali vege menijem.
Pretekli vikend se je v Kranju zaključila sezona državnega prvenstva 2012. Na Plezalnih dnevih kranja so naši mladi nastopili tako v težavnosti kot v balvanih, nikjer pa niso blesteli. Najbolje se je, po pričakovanjih, odrezal Aljaž Motoh, a ostaja malce grenak priokus zaradi večjih apetitov. Edini med našimi je redno posegal po visokih uvrstitvah in enkrat celo po bronastem odličju. Ostali so predvsem nabirali kilometre in izkušnje. Z njimi bodo lahko nadgradili novo sezono.
Na kranjski tekmi sta Rok in Jaka pustila medel vtis. Rok Molan je po slabi uvrstitvi na balvanski tekmi (16. mesto) tudi v nedeljski težavnosti storil napako in zelo zaostal za željami. Vsakomur se kdaj pripeti smola. Tekmo v Kranju je tako končal kot zadnji, 20., skupno pa prvo kadetsko sezono sklenil na solidnem 15. mestu z vidnim napredkom skozi sezono. Jaka Pinterič je bil na balvanih soliden 20., v težavnosti pa 21. Takšna je tudi njegova skupna uvrstitev. Na tekmah še vedno izstisne za nianso premalo - njegov domet je bistveno višji, kar je že dokazal v maljši kategorijah.
Mlajše je na tekmi spremljala Katja in zapisala:
Aljaž Motoh si je pri mlajših dečkih priplezal 5. mesto in sezono zaključil na 6. mestu, kar je tudi najboljši rezultat od vseh naših petih tekmovalcev na letošnjem državnem prvenstvu. V kategoriji mlajših deklic sta tekmovali Lara Zupanc in Urška Sagernik. Lara Zupanc je dosegla 26. mesto, njeno prvo tekmovalno sezono državnega prvenstva pa zaključila na 27. mestu. Urška Sagernik pa je dosegla 34. mesto, sezono pa skupno zaključila na 39. mestu.
V soboto pa so imeli mlajši dečki in deklice prvo (in zadnjo) tekmo balvanov v državnem prvenstvu. Aljaž je po solidnem plezanju pristal na 6. mestu, Lara na 31. mestu in Urška na 33. mestu.
Prihodnji vikend se s t.i. Plezalnimi dnevi Kranja zaključuje letošnje državno prvenstvo, v katerem je sodelovalo tudi pet naših tekmovalcev. Lara, Urška, Aljaž, Jaka in Rok bodo imeli še zdanjič letos možnost pokazati svoje sposobnosti in izboljšati uvrstitve. S tekmami začnejo že v petek, končne odločitve pa bodo padle v nedeljo. Na sporedu bodo poleg težavnosti tudi balvani.
Še kak mesec nas loči od vrhunca predprazničnega vzdušja in dogajanja. Tudi letos se bomo ob koncu sezone družili plezalci in ljubitelji gora ter gorskih športov. Tako si le rezervirajte zadnji predbožični vikend.
V petek, 21. decembra, se bomo tradicionalno, že 3. zapored, družili in spopadli z balvanskimi problemi v Brestanici. Vabljeni vsi, v čim večjem številu. Druženje bo potekalo podobno kot v minulih letih, o podrobnostih pa bomo še pisali.
Ko se dobro naspimo in spočijemo po super balvanih, se bomo za relaksacijo v soboto, 22. decembra, pozno popoldne sprehodili na Bohor. V hribovskem okolju bomo preživeli družaben večer, pojedli večerjo, pogledali nekaj zanimivih slikic iz pretekle sezone, nato pa rajali in rajali ..
Pomemben dodatek: zaradi lažje organizacije srečanja na Bohorju, je do petka, 14. 12., potrebno potrditi udeležbo pri Gorazdu (mail ali mobi). Na IO pa smo sklenili, da bo prispevek za večerjo 5 EUR.
Kranj bo prihodnje tri vikende obarvan plezalsko. Medtem ko bodo zadnji vikend na vrsti naši mladi, teden pred njimi njihovi najboljši evropski vrstniki, pa se bodo že ta vikend slovenski publiki predstavili najboljši plezalci na svetu! Zadnja tekma letošnjega svetovnega pokala bo nedvomno zelo zanimiva, saj v skupnem seštevku še ni znanih zmagovalcev. Med ženskami ima najboljše možnosti prav Slovenka - Mina Markovič! Lepo bi bilo, da gremo Mino in ostale naše v čim večjem številu podpirat tudi iz našega konca.
Kvalifikacije so na sporedu jutri dopoldne in popoldne, polfinale ob 20. uri zvečer, FINALE pa v nedeljo ob 16. uri. Celotno tekmovanje si bo možno kot ponavadi ogledati na ifsc.tv, nedeljsko finale pa tudi na TVS2.
Vsem, ki še niste bili deležni vzdušja kranjske tekme, pa močno priporočam ogled v živo. Pestro je namreč tudi dogajanje ob tekmovališču. Več informacij lahko dobite na uradni spletni strani tekmovanja.
Se vidimo v Kranju!
(Če bi šel kdo v nedeljo, imam še 2, morda 3 mesta v avtu.)
Naši mladi tekmovalci so minuli vikend nastopili na predzadnji tekmi državnega prvenstva 2012 v Škofji Loki.
V soboto sta plezala Jaka Pinterič in Rok Molan. Jaka je med starejšimi dečki ostal v povprečju svojih dosedanjih rezultatov. Na koncu je bil 19. med 24 tekmovalci, s plezanjem ni navdušil in bo v Kranju skušal popraviti vtis. Rok pa med kadeti vztrajno pleza po razpredelnici navzgor in je bil tokrat 11. (21 tekmovalcev). To je njegov najboljši rezultat, pri plezanju pa bi, kot sam pravi, še lahko malenkost dodal. Le nekaj težkih gibov ga loči od zelo visokih mest, do katerih ga loči še nekaj predanosti in treninga. Na zadnji tekmi, glede na formo, vsekakor računamo na prvo deseterico.
V nedeljo so imeli tekmo mlajši. Aljaž z rezultatom ni bil zadovoljen, a upanje na skupne stopničke še ni umrlo. S še dvema vrstnikoma bijejo hud boj za pokal v skupnem seštevku, fantu pa se z dobrimi nastopi vse bolj odpirajo tudi vrata v izbrano vrsto. Podrobnejše nedeljsko dogajanje pa je strnila Katja, ki je bila z maldimi na tekmi.
Pri mlajših dečkih je kot drugi začel naš plezalec Aljaž Motoh. Plezal je dobro, vendar na koncu previsa se mu je malce zalomilo in končal je na 5. mestu od 16 sotekmovalcev. Pri mlajših deklicah pa so tekmovale iz našega kluba Lara Zupanc in Urška Sagernik. Lara je končala na 28. mestu (in za eno mesto popravila rezultat s prejšnje tekme), Urška pa na 33. mestu (38 sotekmovalk). Na žalost lahko rečemo, da je bil dan na obnovljeni škofjeloški steni za nas tokrat neuspešen.
Naši mladi tekmovalci se bodo v prihajajočem, martinovem vikendu pomerili na predzadnji tekmi letošnje sezone v Škofji Loki. Razpored je že klasičen: v soboto nastopata kadet Rok Molan in starejši deček Jaka Pinterič, v nedeljo pa v mlajših kategorijah Aljaž Motoh ter Lara Zupanc in Urška Sagernik.
Velja omeniti, da je Aljaž, kljub nekaj težavam med sezono, še vedno v boju za stopničke v skupnem seštevku, kar bi pomenilo enega največjih klubskih uspehov v tekmovalnem športnem plezanju. Držimo pesti!
Naši tekmovalci so ta vikend merili moči na tekmi za državno prvenstvo v Tržiču. V soboto sta nastopila Jaka Pinterič, ki je pri starejših dečkih končal na 15. mestu, in Rok Molan, ki je bil med kadeti 14. Rezultata sta bolj skromna, a fanta še zagotovo še skrivata adute za zadnje tekme. Po tekmi sta se razplezala še v Preddvoru.
V nedeljo so bili na vrsti mlajši. Izkazal se je Aljaž Motoh, ki je zopet končal tik pod stopničkami in to kljub dejstvu, da je bil zaradi poškodbe prsta mesec dni odsoten s treninga. Obširno poročilo o nedeljski tekmi pa je prispevala Katja:
Tokrat je bil tekmovalni vikend v Tržiču. Smeri mlajših dečkov in deklic so bile deloma previsne, predvsem pa tehnično zasnovane. Punce so imele smeri po desni strani stene, kjer je stena podobna skali ter polna reliefov, zelo razgibana, nato je šla v previs in po plati do vrha. Fantje pa so imeli smer po levi strani stene - po rumenih deloma previsnih ploščah.
Aljaž je štartal prvi izmed naših tekmovalcev. Klub pretekli poškodbi, ki mu je onemogočila treniranje, je danes plezal zelo dobro, gibanje pa je bilo lepo in tekoče. V smeri je imel polno malih oprimkov in mus, vendar njemu to ni predstavljalo velikih ovir, tako da je priplezal do strehe. Tam mu je, zaradi težkega že preplezanega prvega dela, nekoliko zmanjkalo moči. Dejstvo pa je, da je bil vodilni v njihovi kategoriji le nekaj oprimkov pred njim. Tako je končal na odličnem 4. mestu in le za las zgrešil stopničke. Verjamem, da si bo do naslednje tekme še bolj opomogel od poškodbe in da mu stopničke ne uidejo.
Pri puncah je od naših tekmovalk prva štartala Urška. Plezala je lepo, vendar se ji je zataknilo pod previsom, ko je naredila napako in pozabila na noge (pustila jih je prenizko). Zaradi storjene napake je pristala na 33. mestu. Nato je plezala Lara, ki je prišla sicer dlje kot Urška - že v previs, vendar je prav tako delala napake zaradi postavljanja nog in posledično ji je zmanjkalo moči in pristala je na 30. mestu.
Tako lahko rečemo, da se je za naše tekmovalce prva tekma v novem šolskem letu odlično začela, tako da komaj čakamo drugo tekmo, ki bo 11. novembra v Škofje Loki.
Po tekmi smo se veseli, ker je bila za nami uspešna tekma in je vreme zdržalo, odpravili v Škofje Loko, kjer smo odšli (na trening) v plezališče Kamnitnik. Plezali smo lahke smeri, kot so Kepica sladoleda, Ana-Marie, JAT, Žvčk, Saško, Hladilnik. Iz plezališča pa nas je pregnal šele dež. Mislim, da se je dan za nas uspešno končal in čeprav utrujeni in zaspani smo se veselo vrnili proti domu.
V sklopu vsakoletnih predavanj alpinistične sekcije si bomo v četrtek, 25. oktobra, ob 20. uri, v klubskih prostorih, pogledali film o izjemno uspešni slovenski alpinistični odpravi v pakistansko Himalajo iz leta 2006. Naša članica Sandra Voglar je v trojni ženski navezi v alpskem slogu zmogla legendarno smer Eternal flame v Nameless trango towerju. Po odpravi je luč sveta ugledal tudi odličen film TranGOgirls pod režijsko taktirko Jureta Niedorferja.
Konec meseca bomo torej obudili spomine na enega največjih uspehov posavskega alpinizma.
Jesen je tu in narava nas že širokogrudno obdarja s plodovi narave. Zato bomo nadaljevali vsakoletno tradicijo in tudi letos pripravili kostanjev piknik. Zabeležite si petek, 12. oktober, začenši ob 17. uri. Lokacija je Zorkotova gorca pri Sromljah - na voljo je že podroben zemljevid - pozor, s strani Dečnega sela je potrebno napraviti oster levi zavoj (praktično nazaj).
Obvezna oprema je seveda vrečka kostanja, tudi pijače se ne bomo branili. Topla obleka in obutev pa sta tako že standardna oprema tega letnega časa.
Se vidimo!
Ker imamo na voljo super nadstrešek, nam jesensko vreme ne more do živega. Piknik torej bo, ne glede na vreme!
Rezervirajte si vikend - 15. in 16. septembra, ter se nam pridružite na plezalnem potepu. Zdaj je že dokaj jasno, da se, zaradi zasedenosti naših koč, odpravljamo na morje. Obiskali bomo plezališča na otoku Krku, spali v enem izmed kampov in se imeli fino. Bivanje tam bo kratko-sladko, a vseeno je s seboj dobro imeti spalko, podlogo, (šotor), nekaj za prigriznit in poplaknit, pa osebno izkaznico in novce.
Vabljeni VSI: otroci, mladež, starši, tečajniki / pripravniki, alpinisti ... skratka, vsi plezanja in dobre družbe željni!
Dobro bi bilo, da čim prej sporočite vašo udeležbo (nejc@pak.si ali 040-508-327), saj bo tako organizacija (prevozi, kamp itd.) mnogo lažja!
Dodatek: malo število prijav bomo skušali dopolniti do četrtka zvečer, ko bomo imeli tudi informativni sestanek v MC KK ob 20.15! Informacije o plezanju na Krku si lahko pogledate tukaj, splošno o otoku pa tukaj. Ker bo v soboto očitno še vladala burja, ki v Baški ne prizanaša, je dobro s seboj vzeti kakšen zimski kos obleke (bunda, kapa, rokavice ...), saj plezališča niso ravno v zavetrju. Vseeno pričakujemo, da bomo skočili tudi v morje - torej tudi vse potrebno za to dejavnost;)
Poslavlja se dolg poletni dan in z njim poletna vročina, časa za popoldanski obisk plezališč pa je vse manj. Zato se znova obujajo že znani termini na bolderju v MC Krško (od ponedeljka do četrtka ob 20h, torek ob 19h) ter petkov termin v OŠ Brestanica, ki štarta 14. septembra ob 18.30.
Intervju, njegov pogled na alpinizem in kako je biti član alpinistične mladinske reprezentance Slovenije, je z Nejcem opravil Luka Šebek, Posavski Obzornik.
Neverjetno vreme in pomanjkanje plezalnega časa sta tipika letošnjega avgusta zame. Vseeno se tu in tam moram pregrešit in it pogledat na teren. Smer Hot line je novost v naših stenah. Lani sta jo nadelala in splezala Luka Krajnc in Bine Simonič, Luka na koncu tudi prosto. 300 metrov vertikale in večkrat tudi čez, 9 raztežajev, 7b+: podatki, ki vabijo. Tako sva se z Grmo odločila, da bo dan, ko gre Marija v nebo, pravi za obisk Križevnika. Pristopila sva z vrha, se spustila pod steno in jo gladko preplezala v 6 urah, oba prosto in na pogled oz. flash. Čeprav se sliši enostavno in hitro, je, sicer izjemno lepa smer, ponudila obilo resnega in zahtevnega plezanja, redke možnosti varovanja in 5 raztežajev med 8. in 9. stopnjo. Sestopila sva na izhodišče čez idilično planoto Veža in tako vesela zaključila celodnevno uspešno turo.
Reportažica je že na ogled v galeriji. Vreme pa kar ne odneha ...
Poletje je tu in črne ter ostale mačke hodijo vsepovsod. Posebna koncentracija v mestnih in nakupovalnih središčih, pa tudi na deželi jih ne manjka. Že star pregovor pravi, da če ti črna mačka prečka pot ... pa tudi Domicelj nekaj poje o tem. In da ne bo naša stran preveč bedno samevala v teh vročih poletnih dneh, jo je vredno malo popestriti. Zanimivih slikic je za galerijo premalo (ker se črnih mačk ne spodobi preveč slikat), na klepetalnico se nočejo nalimat, bodo pa zato krasile prvo stran.
Črna mačka pa že nekaj časa sameva tudi v Vežici. Le redko jo povoha kak mačkon. A prejšnji teden sva bila pri njej na obisku z Antejem. Čudno vreme, ki ni bilo ravno naklonjeno vasovanju, naju je že navsezgodaj pregnalo pod steno. Ko pa sva bila pod njo, naju je nezadržno zvabila v svoje nedrje. Slikice prikazujejo borbo mačkov z muco in eno redkih osvojitev - kar na (prvi) pogled. Kozjekova mojstrovina slovi po precej dobri skali, kak raztežaj je tudi v žgočem poletju še moker, kot se za mačko tudi spodobi, večinoma pa se uživa v strmih in previsnih pokah, kamor metulji in zatiči prav radi uhajajo.
Tako sva z Antejem v borih štirih jutranjih urah opravila s Črno mačko. Naslednjič se vrneva po njeno sosedo - Črno lepotico. Zgodba se že piše ...;)
Prišlo je poletje in s tem bistveno zmanjšano zanimanje za plezanje na umetnih stenah. V prihodnjih mesecih, ko se večina aktivnosti dogaja v naravi, je plezanje za obiskovalce na naši bolderci v MC KK možno le ob predhodnem dogovoru s katerim izmed odgovornih za termine. Verjetno ni nobena skrivnost, da obstaja največja verjetnost za uspešen dogovor ob klicu na Gregorjevo številko, seveda pa bomo tu in tam na voljo tudi ostali. Številke najdete na spletni strani (urniki ...), prav tako bomo tu objavljali tudi ostale zanimive zadeve.
Za vikend je v Šmartnem pri Litiji potekala tekma za državno prvenstvo v težavnosti. PAKovci smo imeli na tekmi 5 predstavnikov. V soboto sta v sredjih kategorijah nastopala Rok in Jaka, v nedeljo pa v mlajših Lara, Urška in Aljaž.
Rok Molan je v težki kadetski smeri plezal solidno, a dosti premalo odločno za dober rezultat. Napake so se seštevale čez ves spodnji del smeri, detajl v stropu pa je bil absolutno prevelik zalogaj. Tam je odpadla tudi večina konkurence. Žal je bil Rok med prvimi. Na koncu je bil 18. Jaka Pinterič je med starejšimi dečki prav tako plezal precej zadržano, v nekakšnem krču. Posledica je bil rezultatsko slab nastop, vzrok pa je verjetno tudi v slabem ogledu smeri in pomanjkanju idej pri rešitvi problema. Tudi on je pristal pri repu razpredelnice. Vsekakor sta se odrezala slabše od pričakovanj. Vtis sta popravila na popoldanskem treningu v plezališču Čerjan. Rok je prikazal zelo dobro borbo v težkih smereh.
V nedeljo je mlade spremljala Katja. Nejno obširno, rahlo obdelano poročilo pa se glasi:
V nedeljo, 17.6.2012, je bila v Šmartnem pri Litiji še zadnja tekma za državno prvenstvo v težavnosti v tem šolskem letu (2011/2012). Tekme so se pri mlajših kategorijah udeležili trije naši tekmovalci. Najbolje je naš klub zastopal Aljaž Motoh, ki je pokazal kako dobro zna plezati, ter da mu »minimalci«, »muse« in previs ne delajo prevelikih preglavic. Tako je spodnji del smeri preplezal zelo suvereno, precizno in natančno. Napako je naredil le, ko bi moral levo nogo »petkati« pri levi roki na minimalcu (imel pa jo je v zraku) in je bil zaradi tega prekratek za naslednji oprimek. Gib je bil zelo težak in »na moč«. Fantovska smer je bila namreč zelo težka in je imela od začetka do konca same »minimalce« in »muse« potekala pa je pretežno po previsu (na levem delu plezalne stene). Nihče te smeri ni preplezal. Najbližje vrhu sta bila vodilna v tej kategoriji M. Kotar in L. Drolc iz ŠPO Rašica. Do naslednje višine pa so prišli kar trije, in sicer si je Aljaž delil 3. mesto z J. Jerovškom iz PS Ascendo in K. Čopom iz Šaleškega AO. Ti trije sotekmovalci bijejo boj za skupno uvrstitev na stopničkah (kdo bo zasedel 3 mesto, prva dva tekmovalca sta trenutno precej pred ostalimi), tako da bo dogajanje na tekmovanjih jeseni v tej skupini in predvsem za Aljaža še zelo zanimivo. Vseh tekmovalcev je bilo 15.
Pri mlajših deklicah pa smo spet lahko opazovali mnoga dekleta (bilo je kar 40 tekmovalk), ki so se trudila priti do vrha. Tudi ta smer je bila precej težka, zato nobeni ni uspelo, sta se pa dekleti iz Šaleškega AO morali še enkrat pomeriti v superfinalu, saj sta prišli do istega oprimka. Našima pa na žalost tudi tokrat ni šlo najbolje. Lara Zupanc si je delila 29. mesto, Urška Sagernik pa 36. mesto. Tako sta končali na repu kategorije mlajših deklic. Menim, da imata obe dekleti velik potencial za boljše uvrstitve v jesenskem delu tekmovanja. Vendar pa bo potrebno vložiti še veliko truda, časa in volje, da bosta osvojili boljšo plezalno tehniko, pridobili več plezalskih izkušenj, bili bolj pogumni in samozavestni pri plezanju ter predvsem bolj odločni, kar se tekmovalnega dela tiče. Namreč: vse te stvari so na današnji tekmi obema primanjkovale in ni bilo videti velike želje po dobri uvrstitvi. Morali bosta premagati strah in se predvsem naučiti skoncentrirati na samo plezanje, ko gresta v smer oz. steno, se sprostiti in pozabiti na ostalo. Najbolje je, da plezalec v smeri začuti povezanost s steno in je v mislih samo vrh. Mislim, da Lari in Urški manjkajo predvsem izkušnje ter več plezanja na večjih stenah oz. v skali. To pa bosta zagotovo pridobili tudi v taboru v Paklenici in v drugih plezališčih.
Že nekaj let se ob državnem prazniku konec junija PAKovci odpravimo k sosedom na morje. V Paklenici takrat ni prevelike gužve, morje je toplo, senčka za plezanje se tudi najde, ribe že pridejo počasi na suho pred sezono ...
In tudi letos bo seveda tako. Praznik pade idealno - na ponedeljek, tako da lahko prav vsi brez izgovora preživite (poljubno) podaljšan vikend z nami na morju. Torej: od 23. do 25. junija (po želji dlje), Paklenica, vidimo se;)
Informativni sestanek za vse interesente: posameznike, družine in starše otrok udeležencev bo v četrtek, 14.06.2012, ob 20. uri, v prostorih kluba v Mladinskem centru Krško.
Naši mladi upi so v soboto, 2. 6., nastopili na tekmi za državno prvenstvo v Slovenski Bistrici. Vsi po vrsti so plezali dobro, a žal rezultati tega ne pokažejo.
Prvi je bi na steni naš največji adut, mlajši deček Aljaž Motoh. Smer je do glavnega detajla preplezal odlično, zagotovo najpopolnejše od vseh, a na ključnem gibu je pozabil na dogovorjen trik in izgubil moč za izvedbo. Končal je zopet tik pod stopničkami, ki pa so bile tokrat oddaljene kak gib več kot v Grosupljem. Vseeno mu gredo velike pohvale za suvereno opravljeno delo.
Kmalu nato je med mlajšimi deklicami plezala Lara Zupanc. Bila je nakoliko prehitra in neučakana, pozabila na ugodna mesta za počitek, tehnične napake so se seštevale, na koncu pa je imela smolo še z zdrsom. Plezanje je zadostovalo zgolj za 31. mesto, a že zadržan oprimek in poskus napredovanja, bi jo izstrelila daleč v prvo polovico nastopajočih. Torej, še eno "mojstrsko" delo postavljalca.
Popoldne sta na sceno stopila Rok in Jaka. Rezultat je vsaj delno tudi posledica slabega pristopa in precejšnje nezainteresiranosti pri "bivanju" v coni. Na steni je Rok Molan med kadeti izgledal zelo suvereno. V strupeno težki smeri se je dobro boril, plezal odlično na oko, a izdala ga je majhna polička in rezultat je bil na koncu zgolj 15. mesto. Vsekakor je zmožen dodati še kaj.
Jaka Pinterič je med starejšimi dečki poskušal po najboljših močeh, a z bistveno preveč cincanja. Že tradicionalno ga je tudi zelo hitro navilo, kar je zadoščalo za 17. mesto. Dotik naslednjega oprimka pa bi ga izstrelil tik pod stopničke! Velika priložnost za odličen rezultat je splavala po vodi.
Mladi bodo imeli naslednjo priložnost že čez dva tedna v Šmartnem pri Litiji.
Planinska zveza Slovenije objavlja javni natečaj za logotip Komisije za alpinizem in Slovenske mladinske alpinistične reprezentance. Morda pa je kdo med nami/vami, ki se mu te stvari dopadejo in bo poskusil kaj narisat.
V soboto, 19. maja, se je s tekmo v Grosupljem zaključila letošnja Vzhodna liga. Postregla je z veliko vrhunci in kakšnim debaklom v organizacijskem pogledu, prav tako z nešteto veselimi in kakšnim žalostnim otroškim obrazom.
Med našimi so na zadnji tekmi blestela že uveljavljena imena. Prvo ime je nedvomno Aljaž Motoh, ki je kljub slabšemu začetku, na koncu nizal uvrstive na stopničke in dosegel celo eno emago. V Grosupljem je pristal na 3. mestu, prav tako je domo v odnesel pokal z 3. mesto v skupnem seštevku lige. Še bolj je razveseljivo dejstvo, da bi v absolutnem seštevku (posebnost ločenega točkovanja), ki je konec koncev najbolj pošteno, osvojil 2. mesto (skupaj 26 tekmovalcev).
Najlepše presenečenje je letos pripravila mlajša deklica Lara Zupanc. Tekmovala je v nelicencirani (šibkejši skupini), bila trikrat na stopničah, v Ribnici na najvišji, v Grosupljem pa na najnižji. Skupno je sezono zaključila z delitvijo 2. mesta, kar je odličen dosežek. Živa Bezjak je v isti kategoriji prav na zadnji tekmi dosegla svojo najboljšo uvrstitev, 8. mesto. Skupno je bila 12. V kategoriji zasledimo tudi Glorijo Županc, ki pa je nastopila zgolj na eni tekmi in bila skupno 28. Urška Sagernik je tekovala med licenciranimi mlajšimi deklicami (močnejša skupina). Na zadnji tekmi je bila 14., skupno pa 13. Pogled na absolutne rezutlate med mlajšimi deklicami pokaže, da je najboljšo uvrstitev dosegla Lara, 15. mesto, Urška je bila 20., Živa 27. in Glorija 42. (skupaj 44 tekmovalk)
Med starejšimi dečki nas je v močnejši kategoriji zastopal Jaka Pinterič. Z zadnjo tekmo je, po rezultatu in doseženih višinah sodeč, opravil zelo dobro, bil na koncu 6., skupno pa končal na 7. mestu. Med nelicenciranimi (šibkejša kategorija) je bil Jakob Preskar 12. in skupno 15. Absolutno bi Jaka pristal na 11. mestu, Jakob pa na 23. (34 tekmovalcev) Med deklicami iste starosti je nastopila le Lea Mahne. Po dobrem začetku sezone je nadaljevala slabše. Na zadnji tekmi in skupno je končala na 6. mestu. Absolutno to pomeni 13. mesto med 25 tekmovalkami.
Novost v ligi so bile letos srednješolske kategorije. Rok Molan je imel visoke cilje, odlično začel sezono, na koncu pa pokvaril uvrstitev in na zadnji tekmi ter skupno pristal na nehvaležnem 4. mestu med 16 tekmovalci. Prav tako so bile letos v ligi na novo razdeljene cicibanske kategorije. Med starejšimi (nelicenciranimi) cicibani je le na prvi tekmi nastopil Kajetan Voglar. Skupno je to zanj pomenilo 18. mesto, v absolutni razvrstitvi pa 26. mesto (27 tekmovalcev).
Podorbnejše rezultate in druge zanimivostvi v zvezi z Vzhodno ligo si lahko ogledate na uradni strani tekmovanja.
V nedeljo, 20. maja, se je v Grosupljem, le dan po zaključku Vzhodne lige (poročilo s tega dogodka še sledi), odvila še 1. tekma letošnje sezone za državno prvenstvo za mlajše kategorije. Posavski alpinistični klub so zastopali Mlajši deklici Lara Zupanc in Urška Sagernik ter mlajši deček Aljaž Motoh.
Lara se je že na svoji prvi tekmi na državnem nivoju znašla zelo dobro in zasedla 11. mesto. Urški se nastop ni posrečil in je končala pri repu tekmovalk - bila je 39. med 42 udeleženkami v konkurenci. Odlično pa se je odrezal tudi Aljaž, ki mu je do tretje stopničke zmanjkal le dotik oprimka. Tako je končal na nehvaležnem, a še vedno vrhunskem, 4. mestu med 18 tekmovalci v njegovi kategoriji.
Začetek sezone nedvomno obeta veliko. Nova priložnost pa bo za vse naše, tudi srednje kategorije, že čez slaba dva tedna v Slovenski Bistrici.
Pred našimi mladimi tekmovalci je pravi tekmovalni vikend. Nekateri bodo v Grosupljem namreč nastopili tako na tekmi Vzhodne lige v soboto kot na prvi tekmi mlajših kategorij v nedeljo.
Katja in Ambrož bosta njihova spremljevalca in prav tako vir potrebnih informacij glede organizacije prevozov.
Med prvomajskimi prazniki se je po Omišu in okolici potepalo preko 20 posavskih plezalcev. Uživali smo v lepem vremenu in vročih stenah, peš, na kolesu in v vodi. Osrednja ekipa je bila sestavljena iz 5 mladenk in mladeničev, za katere je skrbelo prav takšno število odraslih. Poleg pa so bili še familija Zorko, Jože in Petra, Levi z mariborskim ferajnom in Jevševarji.
Mladina se je naplezala v vročem Marjanu, nekateri tudi na Markezini gredi, center dogajanja pa so predstavljale stene nad Cetino. Vsi so zagotovo izpolnili ali pa celo presegli svoje želje in pričakovanja in zagotovo se še kdaj odpravimo v tisti konec. Več o dogajanju pa naj povedo priložene fotografje.
Lahko bi rekli: končno! Na spletu lahko sedaj na enem mestu najdete praktično vse znanje, ki zadeva našo dejavnost. Najlepša hvala vsem entuziastom, ki so se potrudili zadevo spraviti v tako priročno obliko.
Povezavo do ALPIROČNIKA zlahko dodate med Priljubljene/Zaznamke.
Naš mladi up Aljaž Motoh se je znova izkazal na tekmovanju. Tokrat na državnem prvenstvu osnovnih šol, kjer je med fanti svoje generacije posegel po bronastem odličju. Njegovi dosedanji nastopi že nakazujejo na res odlično sezono. Trdo delo na treningih je več kot očitno obrodilo sadove. Čestitke!
Ostali šolarji posavskih šol so se odrezali solidno. Nekateri so z rezultati in plezanjem lahko zadovoljni, drugi se bodo bolj potrudili na naslednjih tekmah, ki sledijo v maju. Podrobnejši rezultati še niso javno objavljeni, nas bo pa z njimi morda razveselil Ambrož;)
Odhod: 27. 4. ob 7.00 (zbirna mesta Krško in Brežice - po dogovoru).
Prihod: 2. 5. popoldne/zvečer.
Destinacija bivanja: Omiš, avtokamp Lisičina, šotor in dnevni prostor v kampu.
Plezanje v plezališčih Omiš, Brela, Marjan, Markezina greda (www.marulianus.hr). Spoznavanje plezalnega področja in naravnih ter kulturnih zanimivosti.
OTROCI in MLADINA: prispevek za soudeležbo 50 EUR (prevoz, kamp, hrana) + ŽEPNINA za razne priboljške, spominke ipd.
S seboj je dobro vzeti: potni list/osebno izkaznico, osebno plezalno opremo, spalno vrečo in podlogo, šotor (več v enem, ceneje!), nahrbtnik/potovalko, obleko in obutev za toplo/hladno/mokro vreme, "aktivne" igre (nikakor raznih elektronskih!), dobro knjigo, čelno svetilko/navadno baterijo, minimalno osebno kozmetiko in brisače, jedilni pribor in kakšno posodico ter šalčko, čutaro/plastenko za vodo, posebej priljubljeno hrano, ki je ni moč kupiti na Hrvaškem (če obstaja?), veliko dobre volje, medvedka za lahko noč in zagotovo še kakšno malenkost, ki na tem mestu ni zapisana. Lahko pa me spomnite nanjo in jo dodam na seznam;)
Pred odhodom je doma vedno dobro pogledat, kam se odpravljate, med potjo pa ni narobe imeti odprtih oči in opazovati okolico.
Raznorazne podrobnosti bomo v prispevek na spletu dodajali dnevno.
V torek, 10.04.2012, smo preživeli prijetno popoldne v telovadnici OŠ Brestanica. Učenci in vrtičkarji so se pomerili na odprtem občinskem prvenstvu osnovnih šol.
Da so pridno vadili preko celega leta in nekateri že več let, smo lahko videli ob borbenosti in premagovanju smeri, lažjih in težjih. Otroci, njihovi starši, inštruktorji PAKa, vsi smo glasno spodbujali mlade plezalce. Veselje, jeza, navdušenost, pomoč prijatelju, solidarnost, navijanje... vse to smo lahko videli v dobrih dveh urah. Bliskavice pa so prišle "na dan" ob podelitvi priznanj, medalj in pokalov najboljšim. Čestitke res vsem!
Občinsko prvenstvo v športnem plezanju v težavnosti za osnovnošolce 2012
Organizator: Posavski alpinistični klub (PAK) IN ŠPORTNA ZVEZA KRŠKO
Informacije in prijave: Aleksandra Voglar, PAK, tel.: 031623167, e-pošta: sandra@pak.si
Torek in četrtek na krožku športnega plezanja v Brestanici od 16.30 – 18.30.
Datum in kraj tekmovanja: Občinsko prvenstvo v športnem plezanju za osnovnošolce se bo odvijalo v torek, 10.04.2012, ob 16.30, na veliki umetni steni v športni dvorani OŠ Brestanica.
Prijave:Prijave posameznikov so možne do torka, do začetka samega tekmovanja. Prijavijo se lahko tako člani PAK, kot vsi osnovnošolci občine Krško. Prireditelj za udeležbo na tekmovanju ne zahteva nobene kotizacije.
Kategorije:
cicibanke 1., 2., 3. razred (2001,2002,2003)
cicibani 1. ,2., 3. razred (2001,2002,2003)
mlajše deklice 4., 5., 6. razred (1998,1999,2000)
mlajši dečki 4. ,5., 6. razred (1998,1999,2000)
stareše učenke 7. ,8., 9. razred (1995,1996,1997)
starejši učenci 7. ,8., 9. razred (1995,1996,1997)
Področja in izvajalci: Vabljeni učenci in učenke OŠ Občine Krško: OŠ Jurij Dalmatin Krško, OŠ Adam Bohoriča Brestanica, OŠ Dr. Mihajlo Rostohar Krško, OŠ Leskovec pri Krškem in Podružnica Veliki Podlog, OŠ Podbočje, OŠ Raka, OŠ Koprivnica, OŠ Senovo in OŠ Kostanjevica na Krki
Tekmovanje v finalu je tudi ekipno (po šolah). Pri tem štejeta dva najboljša rezultata v vsaki kategoriji. Točkuje se po sistemu državnega prvenstva Komisije za športno plezanje.
V soboto, 31. 3. 2012, je v športni dvorani Mozirje potekala že 4. tekma Vzhodne lige.
Aljaž Motoh je v skupini mlajših dečkov v močnejši kategoriji zopet dokazal, kako dobro in lepo zna plezati. Po prvi smeri je bil le oprimek za vodilnim. V drugi smeri pa mu je po težjem previsnem delu smeri malce zmanjkalo moči in je padel tik pod vrhom. V skupnem seštevku je dosegel odlično 2. mesto.
Naslednja je nastopila Urška Sagernik, ki je plezala zelo lepo, vendar je klub temu pristala na 11. mestu, saj tekmuje v skupini mlajših deklic v močnejši kategoriji. Druga od naših mlajših deklic je plezala Živa Bezjak. Dala je vse od sebe in se trudila lepo plezati, kar ji je tudi uspelo. Vendar pa, ker ima še malo plezalskih izkušenj, ki so bile na tem tekmovanju zelo dobrodošle, ji je uspelo priplezati na 15. mesto. Lari Zupanc, ki je nastopila zadnja od naših mlajših deklic pa tokrat ni uspelo doseči stopničk v kategoriji mlajših deklic v šibkejši skupini. Spodnji del obeh smeri je plezala lepo. V prvi smeri pa je storila napako in zato pristala na 6. mestu. Tudi njej je tokrat primanjkovalo nekaj plezalskih, predvsem pa tekmovalnih izkušenj.
V starejših skupinah pa so bile smeri še bolj težavne in tehnično zahtevne, zato tokrat ni bilo bleščečih rezultatov. Med starejšimi deklicami v šibkejši kategoriji je plezala Lea Mahne. Tudi njej ni šlo v prvi smeri, medtem ko je v drugi smeri plezala bolje, in na koncu dosegla 9. mesto. Jakob Preskar je plezal v kategoriji starejših dečkov šibkejše kategorije. Kljub njegovemu prizadevanju in trudu je zasedel zgolj 17. mesto. Naš klub pa sta zastopala še Jaka Pinterič in Rok Molan. Jaka je bil v skupini starejših dečkov v močnejši skupini na 7. mestu. Prav tako pa je bil 7. tudi Rok v enotni skupini kadetov.
V primerjavi s prejšnjo tekmo je bila ta odlično organizirana in vodena. Smeri, ki jih je postavljal Erih Obrez pa so bile predvsem tehnično zasnovane, kar pomeni, da so morali tekmovalci pokazati vse znanje, ki ga imajo iz plezalne tehnike. Smeri so potekale po dokaj previsni steni, z manjšimi oprimki ali »musami«. Skratka, Erih Obrez je smeri dobro sestavil in res se je pokazalo, kateri tekmovalci so dobri ter kateri malo manj. Prav tako pa smo ugotovili, kaj je tisto, kar primanjkuje našim otrokom, da bodo še boljši na naslednji, zadnji tekmi Vzhodne lige v Grosupljem, ki bo 19. maja.
Aljaž Motoh in Lara Zupanc sta zmagovalca 3. tekme Vzhodne lige v Ribnici. Aljaž je to storil na izjemen način, s prepričljivim plezanjem, borebnostjo. Dokazal je, da je morda celo najboljši plezalec med mlajšimi dečki na vzhodu države. Lara je med mlajšimi deklicami brez licence (šibkejša skupina) prav tako suvereno opravila s konkurenco.
Ostali naši niso blesteli, predvsem starejši so bili oškodovani zaradi slabih smeri in celo nekompletno izvedene tekme.
Ambroževo poročilo se glasi:
V soboto, 17. marca 2012, je v Ribnici potekala tretja tekma za Vzhodno ligo. Na tekmi smo imeli 8 predstavnikov. Tekma se je pri cicibanih zavlekla, razlog za to pa je bila predolga ena izmed smeri, ki je imela 63 gibov. Prišlo je do 1,5-urne zamude pri startu tekme za mlajše dečke in deklice. Po malo manj uspešni demonstraciji smeri (demonstrator je na eni smeri padel pod vrhom) se je pričela tekma za mlajše dečke in deklice. Prva je od naših v smer vstopila Živa, ki je s solidnim nastopom priplezala približno do polovice smeri. Pri drugi smeri je plezala za kanček slabše in na koncu pristala na 13. mestu. Nato se je kot naša druga predstavnica v prvo smer podala Urška, ki je plezala za odtenek bolje kot Živa. V drugi smeri je bil zanjo usoden prvi detajl. Na koncu je osvojila 12. mesto pri mlajših deklicah močnejše skupine. Kot naša zadnja predstavnica pri mlajših deklicah se je v smer podala Lara. Prvo smer je plezala lepo, a ji je na detajlu zmanjkal kanček odločnosti in je po prvi smeri pristala na 2. mestu. Druge smeri se je lotila odločneje, plezala zelo suvereno in tekoče, usoden pa je bil trenutek nepozornosti. Kljub temu je z odličnim plezanjem ugnala svojo konkurenco in najbolje obplezala drugo smer. S tem si je prislužila prvo zmago na Vzhodni ligi in tako prevzela vodstvo v skupnem seštevku za mlajše deklice šibkejše skupine. Pri mlajših dečkih smo imeli enega predstavnika. Aljaž je z izjemnim plezanjem dokazal koliko zmore in v prvi smeri za las zgrešil vrh. Svoje plezanje je v drugi smeri samo še stopnjeval in ugnal vso konkurenco za kar nekaj gibov. Priboril si je prvo letošnjo zmago na Vzhodni ligi.
Starejše kategorije pa so zaradi časovne omejitve razpoložljivosti dvorane in daljše zamude pri cicibanih plezale le po eno, zelo težko, smer. Obe smeri so imele za marsikoga usoden detajl že takoj na začetku. Kot edina predstavnica starejših deklic se je v smer podala Lea, ki pa je žal padla že na prej omenjenem prvem detajlu. Na koncu je dosegla 8. mesto. Podobna zgodba se je zgodila pri Jakobu za katerega je bil prav tako usoden prvi detajl in je na koncu pristal na 12. mestu. Malo bolje sta se v smeri za starejše dečke in kadete odrezala Jaka in Rok. Ampak žal tudi njuni predstavi nista bili blesteči. Jaka je v kategoriji starejših dečkov močnejše skupine dosegel 7. mesto. Rok pa je v kategoriji kadetov dosegel 5. mesto. Verjamem, da so imeli naši starejši tekmovalci malo smole in da se bodo na naslednji tekmi izkazali bolje.
Naša mladež se je minuli vikend uspešno spopadala s platami in previzi na umeti steni v Radljah ob Dravi, kjer je potekala 2. tekma Vzhodne lige. Domov so zopet prišli z medaljo, tokrat je srebro osvojil kadet Rok Molan. Kar trije tekmovalci so ostali tik pod zmagovalnim odrom. Aljaž Motoh je v močnejši kategoriji mlajših dečkov medaljo izgubil šele po superfinalnem plezanju. Obe smeri je splezal do vrha, klonil pa na predzadnjem grifu superfinala. Do napake je plezal super, samozavestno in brez napak. Lea Mahne je bila v težkih smereh odlična 4. v šibkejši skupini starejših deklic, Lara Zupanc pa med mlajšimi deklicami, potem ko je v drugi smeri splezala povsem pod vrh. V isti kategoriji je bila Živa Bezjak 13. Jaka Pinterič ni bil razpoložen in je med močnejšimi starejšimi dečki priplezal na 8. mesto.
Spremljevalec Mitja je pohvalil organizacijo tekme in povedal, da so se imeli fajn. Naslednja tekma pa bo na vrsti že čez dva tedna!
Naši znanci in prijatelji s Planinskega društva Bohor Senovo po dolgih letih zopet prirejajo planinski ples. Vse informacije lahko dobite na priloženem letaku, še več pa na www.pdbohor.si.
V minulem mesecu smo PAKovci dobili tri nove športne plezalce. Republiški izpit, ki obsega teoretični in praktični del, so uspešno opravili Tanja Tušek ter mladinca Tit Voglar in Rok Molan. Uradno jim pripada športni naziv športni plezalec 1.
Vsi zainteresirani za plezanje na novi veliki umetni plezalni steni v Brežicah ste vabljeni na 1. srečanje, ki bo v ponedeljek, 13. 2. 2012, ob 18. uri, pod steno (torej v novi športni dvorani v Brežicah).
Tam boste seznanjeni z vsemi podrobnostmi, ki zadevajo plezanje na steni.
V nedeljo, 29.1.2012, je bila na Ptuju prva tekma Vzhodne lige. Naš klub je zastopalo kar 9 otrok.
Med starejšimi cicibani (v šibkejši skupini) je Kajetan Voglar dosegel 14. mesto. V obeh smereh je plezal zelo lepo, vendar pa mu je za boljšo uvrstitev zmanjkal le kanček večje samozavesti ter poguma.
Aljaž Motoh je v kategoriji mlajših dečkov (v močnejši skupini) dosegel 6. mesto. Po prvi smeri je bil na 4. mestu. Bil je le za en oprimek za vodilnim. V drugi smeri pa je plezal veliko slabše in naredil večjo napako, zato je pristal na 6. mesto in tudi skupno zaključil na 6. mestu. Na žalost mu ta dan plezalsko ni bil naklonjen in je bil na koncu razočaran, saj je zmožen veliko več.
Lara Zupanc je tekmovala v skupini mlajših deklic (v šibkejši kategoriji). V prvi smeri je plezala povprečno in zaradi nepravilne postavitve nog dosegla komaj 6. mesto. Nato smo si pogledali posnetek ter pokomentirali preplezano smer, zato je v drugi smeri (ki je bila težja od prve) pokazala kaj zmore in skoraj prišla do vrha. Dala je res vse od sebe in »razturala«, zato je po drugi smeri dosegla 2. mesto. Na koncu pa je bila skupno na 3.mestu.
Poleg Lare je v skupini mlajših deklic (v šibkejši kategoriji) tekmovala tudi Gloria Županc. Gloria je v obeh smereh plezala zelo dobro in predvsem iznajdljivo, saj je kar za »eno glavo« manjša od svojih sotekmovalk. Pri prvi smeri je malce napačno postavila noge in padla. Na žalost pa ji je višina ponagajala predvsem pri drugi smeri, saj ni dosegla naslednjega oprimka, sicer verjamemo, da bi lahko prišla še višje. Po prvi in drugi smeri je bila na 19. mestu, vendar pa je na koncu v skupnem seštevku pristala na 20. mesto.
Urška Sagernik je tekmovala v skupini mlajših deklic (v močnejši skupini). Spodnji del obeh smeri je plezala zelo lepo, vendar pa se je v obeh smereh na določeni točki predala in kar vrgla na naslednji oprimek, zato je po prvi smeri dosegla 13. mesto v drugi pa 12. mesto in skupno 14. mesto. Urška je plezalka, ki zmore veliko več, kot pa je pokazala na tej tekmi.
Lea Mahne je letos prestopila v starejšo kategorijo, in sicer v skupino starejših deklic (šibkejša skupina). Predvsem nas je prijetno presenetila, ko je plezala prvo smer. Napako je storila le, ker ni prijela dovolj visoko oprimka, in zato ni dosegla naslednjega. Po prvem krogu je bila na 3. mestu. Seveda smo od nje pričakovali, da uspešen nastop ponovi, vendar pa so ji ponagajali manjši oprimki in previs, zato je v drugo plezala slabše, in dosegla 4. mesto ter si tako tudi skupno priplezala 4.mesto. Seveda pa upamo, da bo pridno trenirala in na naslednji tekmi tudi ona osvojila stopničke, saj je pokazala, da to zmore.
Jakob Preskar je tekmoval v skupini starejših dečkov (šibkejša kategorija). Zaradi slabšega plezanja je po prvi smeri dosegel 21. mesto, po drugi 20. mesto in bil na koncu na 21. mestu. Če bo pridno treniral, verjamemo, da lahko tudi on poseže na višja mesta.
Jaka Pinterič je tekmoval v skupini starejših dečkov (v močnejši kategoriji). V prvi smeri je plezal kar solidno in zasedel 5. mesto, v drugi smeri pa je plezal slabše in dosegel komaj 7. mesto, zato je bil na koncu na 6. mestu.
Pozitivno pa nas je presenetil tudi naš najstarejši in zelo dober plezalec Rok Molan. Tekmoval je v skupini kadetov. Po prvi smeri si je delil 4. mesto, vendar pa bi lahko še bolje plezal. V drugi smeri pa je tudi on »raztural«, dal vse od sebe, plezal tekoče in lepo in na koncu le za las zgrešil vrh. Vrha se je namreč le dotaknil in po drugi smeri pristal na 2. mestu. Skupno pa je bil na 3. mestu.
Tako lahko zaključimo, da smo imeli kar nekaj odličnih nastopov in nekaj povprečnih, za katere verjamemo, da se lahko še izboljšajo. Sledijo temeljite analize plezanja na treningu (saj smo imeli s seboj tudi kamero) ter seveda popravljanje napak in treniranje na tistih stvareh katere še primanjkujejo našim tekmovalcem. Imamo na voljo kar nekaj časa, saj je naslednja tekma Vzhodne lige 3. marca v Radljah ob Dravi.
Prihodnji vikend se na Ptuju začenja nova sezona tekmovanj v Vzhodni ligi, kjer pričakujemo tudi številčno udeležbo mladih Posavcev, ki pridno nabirajo moči na treningih. Tekmovanje ima kar nekaj sprememb, za tekmovalce pa sta najpomembnejši ponovna uvedba superfinalnih nastopov in kategorija kadetov.
Več o ekipi nastopajočih in ostalih podrobnostih pa že kmalu tudi na spletu.
Brežičani so nas (PAK) povabili k ogledu otvoritve nove športne dvorane, ki bo v soboto, 14. 1. 2012, ob 18. uri. Objekt se nahaja pri Sparu v Brežicah in vsebuje tudi izjemno plezalno steno. Uradno jo bo otvoril naš mladi up Rok Molan (varoval ga bo Gorazd Pozvek), plezalna točka se bo odvijala v sklopu otvoritvene slovesnosti in ob spremljavi skupine Shyam.
Prireditev bo res mega (skoraj 400 nastopajočih!), povrhu vsega še dobrodelna, zato vabljeni!
ČLANE DRUŠTVA OBVEŠČAMO, DA BODO OD TORKA, 17. JANUARJA 2012 DO ČETRTKA, 2. FEBRUARJA 2012 LAHKO PORAVNALI ČLANARINO ZA LETO 2012. ČLANARINO JE MOŽNO PORAVNATI VSAK TOREK IN ČETRTEK ob 16.30 PRED KROŽKOM ŠPORTEGA PLEZANJA V OŠ BRESTANICA IN VSAK ČETRTEK ob 20. uri v PROSTORIH KLUBA V KRŠKEM. ČLANARINO A+, A IN DRUŽINSKE ČLANARINE JE POTREBNO OBVEZNO PORAVNATI BREZGOTOVINSKO Z NAKAZILOM NA TRR KLUBA št. 03155-1000009981 s pripisom ČLANARINA 2012 – vrsta (npr. A, A+, družinska 2xB+1xS+Š).
Komisija za alpinizem pri PZS je, kot vsako, leto tudi letos pripravila program izobraževanj in usposabljanj, ki vključuje tečaje, seminarje, izpite itd. Izobraževanje za alpinistične inštruktorje se začenja že v januarju, predvidoma do aprila pa imate čas za razmislek vsi starejši alpinistični pripravniki, ki bi želeli postati alpinisti. Če bi se kdo od pripravnikov želel še dodatno kaliti, sta mu na voljo tečaja alpinistike v zimskih (marec) in letnih razmerah (julij).
Vse aktivne inštruktorje pa obveščam, da jim v letošnjem letu poteče licenca in se boste (v kolikor želite svoje poslanstvo še naprej opravljati) morali udeležiti licenčnega seminarja (predvidoma 15. septembra).
Komisija za športno plezanje pri PZS je pred kratkim prav tako v javnost poslala dokument Program usposabljanj KŠP 2012. Večina za nas pomembnih stvari se začne odvijati že v januarju, zato bo potrebno pohiteti!
Izpiti za športne plazalce 1: vsi, ki ste v klubu dosegli naziv pripravnik športnega plezanja se lahko udeležite republiškega izpita in postanete športni plezalc (tisti čisto tapravi;)). Rok prijav je zelo kratek (petek, 13. januar), izpiti pa potekajo 21. in 22. januarja. Pomembno: izpit je obvezen za tekmovalce, ki bodo v tekočem letu dopolnili 16 let. Zainteresirani se čim prej javite (Sandri, Mitji ali Nejcu), saj boste pred udeležbo na izpitu še skupaj obnovili potrebna znanja.
Seminar in izpiti za inštruktorje športnega plezanja 1: športni plezalci, ki že več let delate na klubu in se ob tem ukvarjate tudi z izobraževanjem začetnikov in mladega kadra, lahko svoje znanje izpopolnite na seminarjih in izpitu za inštruktorje športnega plezanja 1 (hkrati tudi za vaditelje). Rok prijave je petek, 20. januar, seminar in izpit pa potekata v februarju, marcu in aprilu.
Vse zainteresirane pozivam, da si pozorno preberejo razpise in uredijo vse potrebno za prijavo. Hkrati pa svojo odločitev sporočite tudi Sandri, Mitji ali Nejcu, ki bodo z vami obnovili potrebna znanja.
Posavski alpinistični klub vam v novem letu želi varen korak na gorskih poteh, dober prijem in čvrsto skalo pri plezalnih podvigih ter obilo dobrih zavojev. Predvsem pa se vedno varno vrnite v dolino in prinesite informacije in dobro voljo tudi na vsak četrtkov ferajn.
V soboto, 17.12.2011, so se naši mlajši plezalci udeležili božično-novoletne tekme v težavnostnem plezanju, ki je potekala v telovadnici OŠ Laško. Vsak tekmovalec je plezal dve različni smeri, upošteval pa se je tudi čas plezanja. Naših pet tekmovalcev je nastopilo solidno in so dosegli tudi odlične rezultate.
Pri mlajših plezalcih, ki jih je bilo samo pet, je Aljaž Motoh odlično plezal, in na koncu tudi zmagal. Pri prvi smeri je bil malce nepazljiv pri postavljanju nog v previsu, saj mu je spodrsnilo. Pri drugi smeri pa je z dobrim plezanjem prišel do vrha. Z drugo uvrščenim sta prišla do istih višin, ampak tokrat je bil čas na Aljaževi strani, saj je obe smeri hitro plezal in si s 30 sekundami prednosti priplezal zmago.
Med mlajšimi deklicami so naš klub predstavljale kar štiri dekleta. Najbolje se je odrezala Lara Zupanc, ki si je priplezala 4. mesto (13 nastopajočih). Prvo smer je plezala z manjšimi napakami, ki so jo na koncu tudi stale uvrstitve na stopničke. Drugo smer pa je plezala bolj sproščeno in suvereno. Lara je sicer tekmovalka, ki je začela s plezanjem komaj januarja letos, vendar s svojim plezanjem in voljo že dosege prve odlične rezultate. Urška Sagernik je prvo smer plezala lepo in si delila četrto mesto z Laro in še dvema tekmovalkama, vendar se ji je kasneje malo ponesrečil drugi nastop in je na koncu pristala na 8. mestu. Glorija Županc je osvojila 10. mesto in Živa Bezjak 11. mesto. Obe sta plezali odlično za svojo prvo tekmo na »nedomači« plezalni steni.
Srečno je minilo še eno alpinistično leto. Nekateri ste bili aktivni bolj, nekateri manj, na koncu pa vedno ostane ena naloga – oddati evidenco vzponov z namenom registracije v prihodnjem letu. Vsi, ki želite biti registrirani tudi v prihodnje, mi seznam svojih vzponov pošljite na e-mail (nejc@pak.si). Tisti, ki za vodenje evidence uporabljate klubsko spletno aplikacijo Knjiga vzponov, jo prosim uredite oz. v kolikor je že urejena, pošljite zgolj e-mail/sms meni v vednost.
Naj spomnim: alpinistična sezona traja od 1. decembra (2010) do 30. novembra (2011).
Rok za oddajo seznama vzponov je nedelja, 18. december 2011, do polnoči!
V četrtek, 15. decembra, ob 18. uri, v veliki dvorani MC Brežice. Večkrat nagrajeni film z gorniško vsebino. Karte (3 eur) lahko že sedaj rezervirate pri Bojanu Jevševarju, nedvomno pa bodo na voljo tudi na prireditvi.
S Plezalnimi dnevi Kranja, ki so potekali od petka do nedelje, se je zaključila tekmovalna sezona v športnem plezanju. Naši trije tekmovalci so nastopali solidno, na Vzhodni ligi so izpolnili cilje in pričakovanja, državno prvenstvo pa je v splošnem izpadlo malce slabše. Vsi trije so naredili velik plezalni napredek tudi v skali, Rok in Aljaž sta svoj rekord postavila celo na 7b.
V Kranju je v petek nastopil Aljaž Motoh in si v težavnosti priplezal 8. mesto (delil s še precej tekmovalci). Ustavil ga je dolg dinamičen gib. V skupnem seštevku je svojo prvo sezono med mlajšimi dečki končal na 13. mestu med 21 uvrščenimi. Prav nobena tekma se mu ni najbolje posrečila, zato je končni rezultat pod pričakovanji in tudi njegovimi realnimi zmožnostmi. A nič ne de, plezamo naprej in drugo leto pridejo nove priložnosti. V balvanih je v soboto zvečer nastopil dobro, končal na 7. mestu (17 tekmovalcev), možnost za boljšo uvrstitev so odnesle redke dosežene cone v težjih balvanih.
Rok Molan in Jaka Pinterič sta z balvani opravila v soboto popoldne. Končala sta v drugi polovici 29 nastopajočih. Presenetljivo je bil boljši Jaka, ki je za dva vrhova potreboval prav toliko poskusov, kar je na koncu zadostovalo za 21. mesto. Rok je za isto število vrhov moral poskusiti kar 9-krat, kar je seveda prineslo skromno 27. mesto. Velja dodati, da je bil na balvanski tekmi sploh prvič in izkušnje niso bile na njegovi strani. V težanosti sta se pomerila v nedeljo dopoldne. S smerjo je bolje opravil Rok, ki je bil 19., Jaka je na 28. mestu precej zaostal (29 nastopajočih). Skupno je zelo lep razultat v svoji prvi tekmovalni sezoni na državni ravni dosegel Rok z 20. mestom, Jaka je bil skromen 32. (35 uvrščenih). Ne gre pozabiti, da je Rok tudi aktualni osnovnošolski državni prvak v kategoriji brez licence.
Po dolgi sezoni fante čaka še nastop na domači balvanski tekmi, nato pa gredo na zaslužene počitnice do prihodnjega leta.
V soboto, 10. decembra, bomo pri slapu Ubijavnik otvorili zimsko sezono. Predvidoma bomo zaključili še vsa potrebna dela na lednem poligonu, nato pa se (če ne bo ledu) naplezali v zelo bližnjem drajtulišču.
Vabljeni v čim večjem številu. Še pomnite lanskega kuhančka in hrenovk?;)
Prihodnji vikend (2. - 4. december) se v Kranju zaključuje sezona za športne plezalce. Na tako imenovanih plezalnih dnevih Kranja se bodo pomerili vsi najboljši slovenski plezalci, tako v težavnosti kot v balvanih. Naši trije mušketirji nas bodo zastopali od petka do nedelje. Vabljeni, da si jih ogledate pobliže. Glede na izkušnje iz minulih let bo v Kranju vzdušje vrhunsko - celo boljše kot na tekmi za svetovni pokal.
Po odlični predstavitvi Sfinge v Brežicah, kjer si jo je ogledalo preko 1000 ljudi, ta odlični film (tokrat najbrž brez ustvarjalcev) prihaja tudi v Kulturni dom Krško. Na sporedu bo 22. in 23. novembra, obakrat ob 19. uri.
Prihajajoči vikend (od katerega nas sicer loči še delovni teden) bo v Kranju na sporedu predzadnja tekma svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. V soboto dopoldne in popoldne so na sporedu kvalifikacije, zvečer ob 20h pa polfinale. Nedeljski finale se žačne ob 17. uri. Tekma bo zanimiva predvsem, ker v ženskem svetovnem pokalu odločitev o zmagovalki še ni padla. Trenutno je v vodstvu prav naša Mina Markovič pred Korejko Jain Kim, slednjo pa lahko ogrozi celo še Maja Vidmar, ki jima je tik za petama. Skratka, najboljši plezalci sveta pri nas doma - več kot zadosten razlog, da skočite pogledat v Kranj.
Kdor ne uspe, pa lahko prav vsako tekmo spremlja tudi po internetu - ifsc.tv.
Se je zgodil danes, 11.11.11. S Simsom sva vztrajno in nasmejano sprejemala trume obiskovalcev in plezalskih interesntov - od otrok do upokojencev. Skratka, imeli smo se fino, MC živi, tako stenca kot ostal lajf. Super dogaja! Mladi, ki ste bili danes na obisku in bi si še želeli priti - le pogumno. Vedno lahko potrkate na naša vrata v prvem štuku MCja, če želite več informacij, pa le pokličite. Če malo pobrskate po naši spletni strani, boste zagotovo našli pravo številko!
V Škofji Loki je potekala predzadnja tekma za DP v športnem plezanju. V soboto sta nastopala starejša dečka Rok Molan in Jaka Pinterič ter si družno razdelila 26. mesto. Smeri so bile menda precej slabe, detajlaste, ogromno je bilo delitev mest. Vsekakor z rezultatom ne moremo biti zadovoljni, saj je pripravljenost na treningu kazala drugače. V nedeljo je med mlajšimi dečki nastopil Aljaž Motoh. Neverjetno hitro je popustil v stropu, pozabil na noge in z neverjetno lahkoto padel. To žal ni zadoščalo za več kot 15. mesto. Škoda, smer mu je bila pisana na kožo in glede na njegovo fizično pripravljenost je bil dosegljiv tudi oder za zmagovalce.
Srčno upam, da se bodo naši mladinci do naslednje tekme zbrali in se tako v plezanju kot rezultatih dvignili iz globoke depresije. Dokazali so že, da to prav dobro znajo. Dejmo, naši!
Eden najnovejših in najbolj nagrajevanih slovenskih filmov, Sfinga, bo v mesecu novembru gostoval tudi v Posavju. Kot vas je prispevkov že Bojan preko klepetalnice, bo prvo predvajanje 10. novembra v Brežicah (drugo predvidoma 18.), na spored krške kino dvorane pa še čakamo. V Brežicah bodo prisotni tudi snovalci filma, ki bodo predstavili svoje delo, z njimi pa se boste lahko tudi pogovarjali.
Se vidimo v kinu! Za več informacij sva vam na voljo Bojan in Nejc.
Naši trije mladi tekmovalci bodo za vikend nastopili na tekmi za državno prvenstvo v Škofji Loki, ki je predzadnja postaja letošnje sezone. Rok in Jaka kot običajno plezata v soboto dopoldne, Aljaž pa tokrat v nedeljo, tudi dopoldne. Držite pesti za naše najstnike! Skupni seštevek še zdaleč ni odločen.
V četrtek, ob 20. uri, ste vsi člani in simpatizerji kluba vabljeni v nove prostore v 1. nadstropju MC Krško (poleg bolderja). Otvoritev bo z alpinističnim predavanjem popestril naš nadebudni član Marko Levičar, ki se je poleti udeležil 1. alpinistične odprave poklicnih gasilcev na najvišje vrhove Bolivije.
Naši trije mladci so za vikend nastopili na tekmi za državno prvenstvo v Tržiču. V soboto sta bila med starejšimi dečki na štartu Rok Molan in Jaka Pinterič. V zelo zahtevni smeri se je veliko bolje znašel Rok in priplezal na zelo dobro 13. mesto. Plezal je optimalno, borbeno, presegel moja pričakovanja in tako precej izboljšal uvrstitev iz prvih dveh tekem. Jaka je v previsu bistveno premalo odločen, nezagnan, zato je svoj nastop končal na 26. mestu. Vseh tekmovalcev je bil 34.
V nedeljo je v Tržič v želji po ponovitvi lanskega uspeha odpotoval Aljaž Motoh. Vendar pa letos še zdaleč ni v tako dobri formi, pleza zelo zadržano, zakrčeno, močne roke ga ovirajo pri dobri tehniki. Med 19 mlajšimi dečki se je uvrstil na 10. mesto. Do konca sezone so še tri tekme in upamo, da se mu bo izšlo bolje kot na dosedanjih.
V soboto smo po tekmi obiskali tudi prijetno plezališče Dovžanovo sotesko in uživali v jesenskem soncu. Mladinci so izgledali precej utrujeni od tekmovanja, trenerju pa je šlo nekoliko bolje. Na pogled sem uspel v Direktni smeri z oceno 7c.
Se ima zgoditi v petek, 14. 10. 2011, s pričetkom ob 17. uri, na Voglarjevem vikendu na Gori (zemljevid sledi).
Za neudeležbo izgovorov ni. Vabljeni vsi/alle/all/todo! S seboj topla oblačila (ker bomo na gori;)), dobrodošle dobrote domače kuhunje in kleti. Zaželjene tudi donacije v obliki kostanja.
Za več informacij kontaktirajte tistega kot ponavadi:)
Naš mladi up Aljaž Motoh se je udeležil mednarodne tekme v italijanskem športnoplezalnem središču Arco. Gre za vsakoletno veliko prireditev in druženje mladih plezalcev, ki je tudi tekmovalnega značaja, namenjeno pa je vsem nadebudnim plezalcem in tudi njihovim družinam, brez omejitev.
Tekmovali so v vseh treh disciplinah. Aljaž je bil rezultatsko najuspešnejši na balvanih, kjer je zasedel 19. mesto, v težavnosti je bil 28., v hitrosti pa 36. V skupnem seštevku je to pomenilo 31. mesto med 41 tekmovalci. Razultati pa vseeno ne pomenijo toliko, kot vse pridobljene nove izkušnje in seznanjanje z evropsko plezalno sceno ter plezalskim nivojem, ki ga imajo najboljši plezalci njegovih let.
Aljažu gredo vse čestitke za nastope, seveda pa tudi za hiter sprejem odločitve, saj je bil razpis posredovan le teden dni pred tekmo.
V soboto, 1. oktobra, sva Nejc Pozvek in Nadja Korinšek (AO Litija) v Paklenici preplezala znamenito smer Rumeni strah (7c, 350 m). Smer je bila le ena izmed več preplezanih na najinem 5-dnevnem plezalnem dopustu. V celoti sem jo preplezal kot prvi, vse raztežaje na pogled. V zgornji polovici smer ni navrtana, zato je potrebno tudi nekaj alpinistične vplezanosti in psihe.
Sicer pa je smer delo legendarnih slovenskih alpinistov Kara in Kozjeka, ki sta jo v duhu časa preplezala z izdatno pomočjo tehnike. Danes je preopremljena za športno plezanje, seveda pa razdalje med svedri še daleč niso podobne tistim v plezališčih. V spodnjem delu, kjer poteka po smeri Waterworld, je pri oceni 6b potrebno zanesljivo splezati 10-metrske razdalje, ali pa si dodatno varovanje urediti z zatiči in metulji. Te sva imela s seboj za morebitno uporabo v zgornjem delu smeri, pa te potrebe ni bilo, saj je bilo na ključnih mestih še najti nekaj klinov.
Žal pa se zopet težko strinjam z oceno smeri, ki je po mojem mnenju previsoka vsaj za +. Inflacijo je sicer zaznati v marsikateri pakleniški smeri (tudi Rajna je npr, sedaj ocenjena s 7a+, Albatros 7a ...), k sreči pa še vedno ostaja nedotakljivi železni repertoar smeri, kjer je za navedene ocene potrebna poštena borba.
Kljub izpolnjenemu nekdaj velikemu življenjskemu cilju "posajtat" Rumeni strah, dela v Paklenici še ni zmanjkalo. Kanjon je nedvomno vreden obiska, zato vas že sedaj vabim, da se mi pridružite v katerem izmed sledečih vikendov.
Naši mladi tekmovalci so minuli vikend tekmovali v Trbovljah. V soboto sta med starejšimi dečki plezala Jaka Pinterič in Rok Molan. Slednji je plezal hitro, tvegano, a ga je vseeno pošteno navilo. Priplezal je na zelo solidno 18. mesto. Jaka je plezal v svojem slogu, počasi in zanesljivo. V previsu je zgodbo zelo hitro zaključil in pristal na 27. mestu. Vseeno sem z njunim nastopom zadovoljen, saj sta odplezala prvo plato, ki je bila zelo neugodna.
V nedeljo je med mlajšimi dečki nastopal Aljaž Motoh in se uvrstil na 13. mesto. S plezanjem ni bil zadovoljen, z rezultatom je prav tako težko. Ostane le tolažba, da bo drugič bolje.
Smo se pa v soboto podali plezat še Pod Reško planino, kjer sta Rok in Jakec večinoma tehničarila, jaz pa sem premagoval gravitacijo do ocene 7c. Zvečer smo si ogledali še finale članov in članic ter se čudili njihovim mojstrovinam.
Državno prvenstvo se nadaljuje čez tri tedne v Tržiču.
Andrej Grmovšek (AO APD Kozjak Maribor) in Nejc Pozvek sva v petek in soboto, 16. in 17. septembra, kot prva ponovila Ulino smer v severni triglavski steni. Smer sta prva preplezala in opremila Tomaž Jakofčič in Tina Di Batista v letošnjem avgustu. Podala sta oceno IX/VII-VIII, dolga pa je 1000 metrov (25 raztrežajev in nekaj vmesnega plezanja). Za smer sva potrebovala 20 ur efektivnega plezanja, bivakirala sva pod zgornjim, najtežjim delom. Oba sva smer zmogla prosto, Andrej celo na pogled.
Nekaj novic o vzponu je zbranih v alpinističnih novicah. Še več informacij o dogajanju, podprtih tudi s slikovnim gradivom, pa najdete v GALERIJI.
Za vikend, 24. in 25. septembra, se v Trbovljah nadaljuje državno prvenstvo, kjer nas bodo zastopali tudi naši mladi trije mušketirji. V soboto zjutraj lahko držite pesti za starejša dečka Roka Molana in Jako Pinteriča, v nedeljo popoldne pa za mlajšega dečka Aljaža Motoha.
S plezanjem na umetni steni za športne plezalce rekreativce v OŠ Brestanica bomo pričeli v petek, 07.10.2011 ob 18.30 uri. Vodja skupine in odgovorni na steni bo Jože Zajc, inštruktor športnega plezanja.
Vabljeni vsi zainteresirani. Za dodatne informacije se obrnite na Sandro Voglar: 031-623167 ali Jožeta Zajca: 031-666912.
Po dobrem mesecu privajanja na domače razmere, so gasilci uspeli sestaviti poročilo o svoji odpravi v Bolivijo. Izpod peresa vodje odprave Milana Potočnika lahko preberete, kako so se imeli, kako so plezali, hodili ... seveda med njimi tudi naš mladi up Marko Levičar.
Četrtkova predavanja na ferajnu se nadaljujejo tudi v jesenskem delu leta. V četrtek, 15. septembra, kot po navadi ob 20. uri, nas bosta na Kanarske otoke v sliki in besedi popeljala Tjaša Zakšek in Andrej Trošt, ki ste se tam plezalno potepala pred leti. NJune fotografije in zgodbe nas vedno navdušijo ... zato ne zamudite tokratnega predavanja!
Posavski alpinistični klub vabi na krožek športnega plezanja vse plezanja željne učence in dijake. Krožek in treninge vodijo izkušeni inštruktorji in športni plezalci, ki bodo seznanjali otroke z začetnim znanjem in tehnikami športnega plezanja.
Vabljeni v nadaljevalno šolo in na trening tudi vsi plezalci, ki nas spremljate in skupaj vadimo že vrsto let.
Delo v krožku bomo popestrili s športnimi in motoričnimi igrami.
Na umetni plezalni steni v dvorani Osnovne šole Brestanica se boste lahko preko leta preizkušali vsak torek in četrtek od 16:30 do 18. ure.
Na prvi predstavitveni uri se nam lahko pridružite v četrtek, 08.09. 2011 ob 16.30 uri.
Naši mladi upi so se včeraj vrnili z enotedenskega tabora v Kotečniku, kjer so se po prvih informacijah imeli zelo dobro, plezali pa še boljše. Znova so premikali svoje meje v previsih ter splezali lepo število smeri. Več informacij pa predvidoma že jutri zvečer, ko fantje strnejo vtise. Tako se mi je zapisalo pred dnevi, danes pa je znanega že precej več. Vsi trije so zadovoljni s taborom in tudi s svojim plezanjem. Rok in Aljaž sta uspela dvignit svojo mejo pri plezanju z rdečo piko na 7b. Rok izstopa tudi po kvaliteti vzponov na pogled (do 6c/c+), medtem ko Jako in Aljaža čaka še precej vaje do mojstrstva.
Svoje vtise so naši trije zbrali posebej za vas v obliki poročil/prostih spisov. Njihove izdelke, v katerih je že močno zaznati novodobno računalniško (facebook) usmerjenost (gledano slogovno in pravopisno), si lahko ogledate v spodnjih prilogah.
Naši mladi upi so se danes odpravili na plezalni tabor v Kotečnik, kjer bodo ves teden pridno plezali in se tudi izobraževali. V zadnjem času so trenirali predvsem v Armeškem, kjer izpod njihovih rok nastajajo celo nove zamisli - številne prečke in balvanski problemi po vseh skalah. Solidno skalno formo bodo skušali kronati v težkih smereh senčnih sektorjev Kotečnika. Želimo jim čim več uspeha!
Nejc Pozvek je v navezi z mariborskim soplezalcem Andrejem Grmovškom preplezal smer Symphonie de liberte v sloviti severni steni Eigerja. O svojem plezalskem izletu v Švico je pripravil fotozgodbo, ki jo lahko najdete v Galeriji fotografij.
PLEZANJE V VELIKIH STENAH – SEVERNA TRIGLAVSKA STENA
Predvidoma 13. in 14. avgusta 2011 bomo imeli skupno turo v Vrata in se podali plezat v Steno, in sicer v smeri, za katere se bomo dogovorili.
Na skupno turo ste vabljeni vsi člani kluba, tako alpinistični inštruktorji, alpinisti, pripravniki in tečajniki ter tudi ostali, ki bi se želeli povzpeti na kakšnega od vršacev v okolici. Kdor nima časa oba dneva, se nam lahko priključi tudi samo en dan. S sabo imejte vso potrebno alpinistično opremo in prvo pomoč.
V primeru slabega vremena se tura prestavi za en teden.
Nejc je na devetdnevnem taboru v Montblanškem pogorju preplezal štiri zahtevne skalne smeri, vse v navezi s soplezalcem Andrejem Ercegom (AO Črnuče). Vzponi so vidni v Knjigi vzponov, Nejc pa je pripravil tudi že poročilo tabora, ki je dostopno v priponki. Galerija fotografij bo na ogled kmalu.
Marko Levičar, naš mladi up, je kot član 1. odprave poklicnih gasilcev Slovenije, osvojil najvišji Bolivijski vrh, ognjenik Sajama, 6542 m. Na vrhu so bili vsi trije člani mini odprave že zgolj 9 dni po odhodu iz domovine - 10. julija. Potem, ko jim je vreme sprva povzročalo precej preglavic, se je nato ustalilo, tako da so vsi osvojili še 6052 metrov visoki Acotango.
Za Marka so to prve izkušnje z izvenevropskimi visokimi gorami. Očitno je preizkušnjo dobro prestal. Posavci smo tako dobili še enega človeka, ki se je povzpel nad 6000 metrov, verjamemo pa, da cilja še više.
Marku gredo vse čestitke in pohvale s strani klubskih tovarišev in soplezalcev! Le tako naprej ...
V petek, 8. julija, se Nejc Pozvek z ekipo mladih perspektivnih alpinistov odpravlja na vsakoletni plezalni tabor, tokrat na območje Mont Blanca. Njegove okoliške stene bodo oblegali iz italijanske strani (nad Courmayeurjem). Gre za granitne stolpe kot so Grand Capucin, Piller Rouge de Clocher, Brouillard, Freneyski stebri in Peutereyski greben. Želimo, da bi jim služilo predvsem vreme, ki trenutno še ne obeta najboljšega.
Nejc bo na taboru predvidma 10 dni, nato se zopet oglasi na naši spletni strani.
Marko Levičar se je pridružil 1. alpinistični odpravi poklicnih gasilcev iz Slovenije, ki so si za cilj zadali osvojiti najvišji vrh Bolivije, čudovit ognjenik Sajama. Njegova javljanja lahko zasledite na klepetalnici. Zaenkrat jim nagaja vreme, a napved je boljša in če bo vse po planu, naj bi vrh osvojili v nedeljo.
Sajama je z višino 6542 metrov eden višjih vrhov Amerike in eden najvišjih ognjenikov sploh. Zaradi svoje lege je, kot vsi osamelci, vremensko precej poseben, nemalokrat težavo povzročajo močni vetrovi. Letošnje razmere so po besedah Marka specifične tudi zaradi precej nizkoležečega snega. Vrh se sicer cilj številnih alpinističnih odprav v Cordillero Real, na svojem seznamu ga imajo tudi številne tamkajšnje agencije.
Marku želimo srečo pri vzponu in predvsem varen povratek v dolino!
29.06.2011 |
Dušan Planinc,
29.06.2011,
0 fotk |
Splošno |
Novice
Med 25. in 28. junijem je v Paklenici potekal že 2. poletni tabor PAK. Tokrat v bolj razredčeni postavi, bolj športnoplezalsko obarvano. Vsekakor pa smo se vsi imeli fino, precej plezali in tudi marsikaj dobrega splezali. Zahvala in pohvala gre organizatorju Gorazdu, pomočniku Mitji in družini Molan, ki je prevzela prehransko skrb nad mladci.
Danes, 23. 6., sestankujemo in se družimo na bazenu Brestanica! Ura ostaja dvajseta, razen za osvežitve željne, ki bomo tam že ob 18.
Pridite v čim večjem številu, da se dogovorimo o taboru v Paklenici ter nazdavimo današnjemu slavljencu (vodji BB), ki je že na pol poti do Abrahama;) (VSE NAJ!:)
Se vidimo!
21.06.2011 |
Dušan Planinc,
21.06.2011,
0 fotk |
Splošno |
Obvestila
Tekma v Grosupljem je minila ekspresno, tekmovalci so končali svoje nastope v zgolj dobre pol ure. Zapomnili si jo bomo lahko še po smeri z dvema detajloma, predčasnem začetku (ja, prav ste prebrali!) in 5 kvadratom ogrevalne stene.
Aljaž je bil po moji oceni na tekmo pripravljen optimalno, žal pa se mu je nastop povsem ponesrečil. Do prvega detajla je šlo gladko in lepo, nato pa je po nekaj težavah s preprijemanjem oprimka in obviselimi nogami zelo hitro zaključil nastop. Razočaranje je seveda bilo, a nimamo kaj. Tudi najboljšim se dogaja. V številkah to pomeni delitev 15. mesta in uvrstitev pri repu razpredelnice. Tekma mora kar se da hitro v pozabo, glava pa na zaslužene počitnice, ki bodo (upam) čim bolj začinjene s sproščujočim plezanjem.
Pomladanski del sezone je tako zaključen. Tekmovalci se oglasimo zopet ob koncu septembra, ko nadaljujemo s tekmami.
Aljaža čaka v soboto, 18. 6., že letošnja 3. tekma za državno prvenstvo, prav tako 3. v kategoriji mlajših dečkov. Okoli 15. ure popoldne lahko malo stisnete pesti in pomislite na našega najboljšega mladinca, ki se bo boril za čim boljšo uvrstitev v Grosupljem.
Med vikendom je na veliki steni v Šmartnem pri Litiji potekala tekma za državno prvenstvo v športnem plezanju v prav vseh kategorijah.
V soboto dopoldne sta med starejšimi dečki nastopila Jaka Pinterič in Rok Molan, oba precej nauspešno. Rok je bil na tekmi tega ranga sploh prvič. Z že izkušenim tovarišem Jako si smeri nista uspela dobro nagledati, zato ju je izvrgel že prvi resnejši detajl (kakor tudi tretjino njunih soborcev). Prave eksplozivnosti ni bilo, tako da je tudi uspeh izostal. Na koncu je to pomenilo 26. mesto za Roka in 31. za Jako (zgolj plus manj) med 32 uvrščenimi. Potrebno je morda še dodati, da so bile smeri občutno pretežke in je v nekaterih kategorijah zgornja tretjina oprimkov ostala nedotaknjena. Res škoda - pa tako velika stena!
V nedeljo je bilo v maljših kategorijah s smermi bolje. Že prejšnjič sem zapisal, da bi Aljažu Motohu stena in smer utegnili ležati. In nisem se zmotil. Žal ga je zopet izdala trema, plezal precej slabše, kot smo ga bili vajeni v najboljših dneh, a si vseeno priboril zelo dobro 6. mesto (20 uvrščenih). Prepričan sem, da bi na treningu takšno smer zmogel do vrha in še do polovice nazaj navzdol. Škoda, vrh in finale nista bila daleč. Zanj bo nova priložnost že naslednji teden v Grosupljem. Kakorkoli, fant je nedvomno med najboljšimi svoje generacije! Bravo!
Mimogrede smo sobotni dan z Jako in Rokom izkoristili še za plezanje v Čolnišču pri Zagorju ter večerni ogled finala članov in članic. Torej, več kot izkoriščen dan zanju.
Z novimi rezultati pa se javimo, kot že rečeno, prihodnji vikend.
Društvo za razvoj plezalne kulture tudi letos čez poletje prireja plezalne tabore za otroke in mladino. Tabori so nedvomno vredni obiska, kar lahko potrdijo tudi naši mladci, ki so na njih sodelovali v preteklih letih in bodo seveda tudi letos.
Prvi tabor v Trenti sovpada z našim v Paklenici, zato ni dvoma - takrat gremo vsi v Paklenico. Med poletjem bomo seveda tudi mi plezali, a tabora v Bohinju in Kotečniku sta vsekakor vredna vašega obiska. Podrobne informacije dobite na spletni strani DRPK - dostopna na klik na besedi Bohinj in Kotečnik.
Mimogrede, taborjenje vaših otrok delno sofinancira tudi naš klub.
Za vikend nas bo naša mladež zopet zastopala na tekmovanju za državno prvenstvo v športnem plezanju. V soboto dopoldne nastopata starejša dečka: že izkušeni maček Jaka Pinterič in novinec (rookie) na tekmah najvišjega ranga, Rok Molan. V nedeljo bo na štartu zgolj mlajši deček Aljaž Motoh, ki pa ga lahko na vsaki tekmi uvrščamo v širši krog favoritov.
Stena v Šmartnem je visoka, precej previsna, žal za trening na njej v zadnjih mesecih nismo našli termina. Vseeno pa menim, da se bodo naši trije mušketirji pošteno borili, neglede na steno in postavitev.
Navijajte zanje!
31.05.2011 |
Dušan Planinc,
31.05.2011,
0 fotk |
Splošno |
Novice
V Armeškem smo za potrebe alpinistične in športnoplezalne šole ustvarili nov poligon. To pomeni nekaj novih navrtanih sidrišč na sprednji strani stene v skrajno levi in skrajno desni smeri (se pravi Raz armeških polhov in Brezimena). Ploščice najbolj vpadljivih sidrišč in pa tistih, ki bi utegnila zmotiti plezalca, smo pobrali dol. Seveda se pred vsako "šolsko" akcijo te enostavno namestijo nazaj - le pri sebi jih je treba imet.
Za vas sva se potrudila Goran Butkovič in Nejc Pozvek.
Dnevi so lepi in dolgi in telovadnica v petkovem večernem terminu že sameva. Vseeno pa Jože pravi, da prihodnja dva petka (torej 3. in 10. junij) še lahko mastite grife na veliki steni.
Predlagam pa: pojdite na svež zrak in komarje v Armeško ali pa katero drugo plezališče;) Sigurno je lepše kot v telovadnici, kjer se srečamo zopet jeseni.
V nedeljo, 29. maja 2011, bomo v sodelovanju z AO Novo mesto, organizirali prikaz manevrov letne alpinistične tehnike. Dobimo se v Armeškem ob 10. uri. S seboj je potrebno imeti potrebno tehnično opremo, ki jo uporabljamo pri plezanju kopnih smeri v gorah.
Zaželjena je čim večja udeležba - znanja namreč ni nikoli preveč! Ponovitev manevrov in pogovor o njih lahko bistveno vpliva tudi na vašo varnost v sezoni, ki se šele dobro pričenja.
Z Aljažem Motohom sva se že zgodaj popoldne vrnila iz Šempetra pri Novi Gorici, kjer je nastopil na prvi tekmi državnega prvenstva, tokrat premierno v kategoriji mlajših dečkov. Nastop se mu ni posrečil, plezal je netekoče, žal pod prevelikim vplivom njegove že stare spremljevalke - treme. Uvrstil se je na 9. mesto v sicer precej izenačeni konkurenci. Uvrščenih je bilo 17 tekmovalcev.
Smer je bila sicer zelo kratka, močno previsna, dvakrat je bilo potrebno izpenjat v vsega 18 gibih, za vse kategorije praktično pretežka (brez osvojenega vrha), a kaj drugega na tako nizki steni ni bilo pričakovati. Skratka, na robu regularnosti. A organizatorji (www.des.si) so se trudili po najboljših močeh in pokazali voljo po izpeljavi tekme.
Urška Sagernik se zaradi bolezni tekmovanja ni udeležila.
Vsekakor gredo Aljažu čestitke za trud in borbenost, uspeh pa na naslednji tekmi zagotovo ne bo izostal. Šmartno bi mu lahko ustrezalo ...
V soboto, 21. maja 2011, se v Šempetru pri Novi Gorici začenja letošnje državno prvenstvo v športnem plezanju za mlajše kategorije. Srednji in starejši tekmovalci začnejo čez nekaj tednov. Aljaž Motoh (mlajši deček) in Urška Sagernik (mlajša deklica) bosta lahko nastopila na 7 tekmah v težavnosti in zgolj eni v balvanih (žal se več prirediteljev za to atraktivno diciplino ni javilo).
Tekma v Šempetru se začne ob 10.00 (ob 9.50 je demonstracija), otroci plezajo na flash. Mi bomo v Šempetru približno uro pred začetkom.
Glede prevozov se dogovorimo preko e-maila in telefona.
Navijajte za naše!
14.05.2011 |
Dušan Planinc,
14.05.2011,
0 fotk |
Splošno |
Obvestila
Že tradicionalni poletni tabor PAK se bo tokrat drugič zapovrstjo odvijal v hrvaški PAKlenici, zopet na začetku poletja. Datum je zelo podoben lanskemu, le da nam letos praznični dnevi niso najbolj naklonjeni. Torej od sobote, 25. junija, pa najmanj do torka, 28. junija. Seveda lahko po želji svoje bivanje ob morju podaljšate ali skrajšate.
Želimo si najmanj ponovitve lanskega števila udeležencev, ki se je ustavilo pri skoraj 30!
Več informacij se bo sproti dodajalo v tem prispevku na spleti strani.
Se vidimo!
12.05.2011 |
Dušan Planinc,
12.05.2011,
0 fotk |
Splošno |
Obvestila
V soboto, 7. maja, bomo urejali plezališče v Armeškem. Uredili bomo varovališča in očistili skalo. Dobimo se ob 15.00 na parkirišču pod plezališčem. Zaželjene pridne roke. v primeru slabega vremena bomo akcijo prestavili. Za več informacij kliči Simsa (040 528 887).
Na Logu pri Ljubljani se bo za vikend prav gotovo dogajal plezalni spektakel, ki ga pri nas še nismo videli. Na balvanski tekmi za svetovni pokal se bodo pomerili vsi najboljši balvanski plezalci sveta. Dogodek je zanesljivo vreden ogleda!
Med prazniki seveda plezalci ne počivamo. Planiramo nekatere izlete in vedno je še prostor za morebitne interesente. Če si za, pokliči! Tako izveš tudi kdaj, kam in s kom ...
No, hudega odziva seveda ni bilo, a nekateri tekmovalci so pokazali, da so iz pravega testa. Po mojem prihodu iz Dalmacije smo se v petek zopet dobili na plastiki, v soboto pa smo šli v Črni Kal. Plezali smo v popoldanskih urah in bili eni redkih, ki smo kljubovali ploham. Fantje so bili na začetku še precej zagreti, na koncu pa so se že malce utrudili. Jaka je plezal do 6a NP, Rok do 6a+ FL, Aljaž pa do 6a z varovanjem od zgoraj. V ponedeljek pa se je na trening odzval zgolj Rok, zavila sva v bližnje Armeško in fant me je navdušil. Preplezal je ogromno smeri, gor-dol, zopet je stisnil Princa (zadnjič ga je splezal na flesh!), nato pa bil na FL uspešen še v Brez raza in Spominih. Sijajno! Pohvaliti velja tudi Jako, ki je na enem izmed četrtkovih obiskov Armeškega v aprilu prav tako preplezal Princa iz prve (menda pa je bil v njem že pred leti).
Bravo naši! Keep the spirit!
Treningi se nadaljujejo že v torek, za vikend pa ne pozabit na tekmo WC boulder na Logu!
S 7. tekmo se je zaključila letošnja Vzhodna liga, plezalno tekmovanje, ki vsako leto pokaže boljšo organiziranost, predvsem pa veliko veselje in motivacijo otrok. Čestitke v prvi vrsti zato našemu članu in vodji priljubljenega tekmovanja Martinu Bedraču.
Mladi upi pa so se znova dobro borili, nekateri bolj, drugi manj uspešno. Rezultate in povzetek predhodnih šestih tekem ste si lahko že ogledali v Posavskem obzorniku, tokrat pa pristavljamo še piko na i. Med cicibankami se je vso sezono s smermi spopadala Ema Resnik. Na Ravnah je plezala v svojem slogu (veliko oziranja nazaj in iskanja spodbude za nadaljevanje), kar ji je prineslo 12. mesto (19 tekmovalk; abs. 15. od 24 uvrščenih). Potrebno je dodati, da ima Ema še veliko rezerve in da se spodbuda s tribun vedno dobro obrestuje, Ema pa po skorajšnji predaji vedno naredi še 10 gibov.
Mlajši deček brez licence - Jakob Preskar - je imel tokrat malo smole. V prvi smeri si je želel malce pomagati s kompletom, ki mu je nagajal pri izpenjanju, zato je predčasno zaključil. Tudi v smeri po plati mu ni šlo vse po načrtih, zato je tekmovanje zaključil na 12. mestu (14 tekmovalcev; abs. 16. od 18 uvrščenih). Svojega dneva zares ni imela Urška Sagernik (mlajše deklice z licenco). Nezbranost in nesproščenost (verjetno posledica številnih navijačev na tribuni) sta botrovala napakam pri plezanju in posledično slabi uvrstitvi: 12. mesto (12 tekmovalk; abs. 22. od 22 tekmovalk). Veliko bolje je šlo Aljažu Motohu, a ga nervoza in breme uvrstitve preveč hitro potegneta k tlom. Preboj na vrh bo vsekakor počakal do spremebe mišljenja, do takrat pa bodo sicer izredni rezultati imeli kanček grenkega priokusa: lahko bi ... Na Ravnah je bil Aljaž sicer srebrn (4 tekmovalci; abs. 3. od 18-ih), kar je naša najboljša uvrstitev. Za borbo mu gredo vse čestitke, v drugi smeri je prigaral celo do vrha! Bravo!
Starejša kategorija je pustila mešan vtis. Nina Kurinčič je pri deklicah z licenco zasedla 6. mesto (6 tekmovalk; abs. 9. od 9-ih). V prvi smeri ji je zmanjkal le kanček vztrajnosti v ključnem momentu in oprimek bi bil njen, uvrstitev pa višja. Odločila pa je druga smer, kjer je nelahkotno plezanje v previsu in močno stiskanje oprimkov hitro zahtevalo davek. Razultatsko vikend res ni bil njen, se pa lahko iz napak človek vednno največ nauči. Jaka Pinterič je v močnejši kategoriji plezal preveč zaspano in neodločno (to je pri njem že nekako stalnica). Pomanjkanje žara se pozna tui na uvrstitvi: 8. mesto (10 tekmovalcev; abs. 14. od 24-ih). Tokrat mu ni pomagala niti lepa in lahkotna tehnika. Precej drugače pa je plezal borbeni Rok Molan v šibkejši kategoriji. Zagotovil si je 3. mesto na tekmi (15 tekmovalcev; abs. 9. od 24-ih), hkrati je dobil tudi pomemben boj v skupnem seštevku in proti moštevenmu tovarišu. Ne gre pa spregledati, da je predvsem v previsni smeri pustil precej oprimkov in še boljšo uvrstitev. Tehnika je vsekakor še malce za konkurenco.
Sedaj pa še skupni seštevek. Klub je na sedmih tekmah z enajstimi predstavniki osvojil nekaj če 2159 točk, kar ga uvršča v zlato sredino. Drugačen pokazatelj je tako imenovani indeks (s koliko uvrstitvami smo prišli do toliko točk), ki pa je za nas slabši v primerjavi z drugimi (16. klub od 21-ih). Kakorkoli že, naši tekmovalci so nas pošteno zastopali, zato si zaslužijo vse pohvale. Seveda pa lahko mentorji še marsikaj izboljšamo, a tu se soočimo že z drugimi, večjimi problemi, za katere tu ni mesta.
Pri cicibanih brez licence je bil Matija Bedrač skupno 34. (46 uvrščenih), pri cicibankah brez licence Kaja Resnik 36., njena sestra Ema pa zelo dobra 14. (42 uvrščenih). Gredo ji pohvale za pridno nabiranje točk, vztrajnost in dobro voljo. Pri mlajših dečkih brez licence je bil Jakob Preskar na koncu 18. (28 uvrščenih), le tekma več pa bi ga lahko potisnila v prvo polovico. Pri deklicah iste starosti je bila Lea Mahne skupno 9. (19. uvrščenih), realno bi morda lahko pridobila le še kakšno mesto. Pri starejših dečkih brez licence je bil Tit Voglar najboljši med tistimi z le eno uvrstitvijo - skupno je to pomenilo 16. mesto (20 uvrščenih), Rok Molan pa si je z udeležbo na vseh tekmah in konstantnim dobrim plezanjem (najslabši je bil 4.) v napeti končnici priboril pokal za skupno 3. mesto! Kapo dol in le tako naprej.
Med licenciranimi je blestel mlajši deček Aljaž Motoh, a na koncu ostal pod zmagovalnim odrom na 4. mestu (5 uvrščenih). Pokal za drugo mesto je bil oddaljen le za 12 točk. Pri mlajših deklicah je bila Urška Sagernik na koncu 13. (14 tekmovalk), formo je vseskozi dvigovala, a konkurence še ni dohitela. Pri starejših dečkih je Jaka Pinterič na koncu osvojil 10. mesto (14 uvrščenih), dosti višje s svojim pasivnim slogom tudi ni mogel. Nina Kurinčič pa je bila mes starejšimi deklicami skupno 8. (10 uvrščenih), konkurenca na prvih mestih je močna, a nikakor ne predaleč. Pri mladih se lahko stvari zelo hitro obrnejo.
Trenerjeva misel se da morda ujeti med vrsticami, izluščena pa je navoljo vsakemu, ki jo želi slišati - v živo, na štiri oči. Vsekakor je bilo naporno, a ob uspehih tudi zelo sladko. Še enkrat vse čestitke mladim upom. Gremo naprej!
Rok je naslov zanesljivo osvojil na tekmi v Kranju, smer starejših dečkov brez licence je edini preplezal do vrha. Res fantastično!
Ostali so danes rezultatsko precej zaostali za Rokovim uspehom, so pa nekateri prikazali solidno plezanje. Zelo dobro 6. mesto je v kategoriji mlajših dečkov z licenco osvojil Aljaž Motoh, vsekakor pa so bila njegova pričakovanja (in zmožnosti) precej večja. A biti šesti najboljši posameznik v državi vseeno ni mačji kašelj - in to v močnejši kategoriji. Rezultatsko je zelo spodobno uvrstitev dosegel tudi Jakob Preskar - 19. mesto med več kot 50 uvrščenimi mlajšimi dečki brez licence. Še veliko bolje bi bilo, če v previsu ne bi tako hitro popustil. Med mlajšimi deklicami brez licence so tekmovale kar tri. Ema Resnik je zamudo na tekmovanje plačala z neogretostjo in posledično slabim plezanjem - uvrstila se je pri repu razpredelnice. Malce bolje je šlo Lei Mahne, a je vseeno predolgo čakala na enem izmed ključnih gibov. Bila je 39. Najboje med njimi se je v smeri znašla borbena Lara Zupanc, ki je sicer s sila nesproščenim plezanjem prigarala visoko v smeri - na koncu je to zadostovalo za 29. mesto ter izpolnjene zastavljene cilje. Čestitke!
Med starejšimi dečki brez licence je bil na steni Tit Voglar. Plezal je dobro, a v previsu ni šlo. Si je pa zagotovil lep nihaj globoko v dvorano, česar ga je bilo, po predvidevanjih sodeč, malce strah. Jaka Pinterič je imel v izjemno težki smeri starejših dečkov z licenco težko delo in tudi nekaj smole. Manjša nezbranost pri vpenjanju četrtega kompleta se je končala le nekaj centimetrov nad tlemi. Prav tako se ni izkazala Nina Kurinčič - v steno je šla premalo ogreta, smer pa je bila neizprosna od samega začetka. Rezultati slednjih dveh torej niso bili dobri, žal pa tudi plezanje ne.
Vseh rezultatov v številkah žal ni, saj še niso objavljeni. Sicer pa so cifre kot take precej nepomembne, čeprav jih tako slavimo. Bistveno je plezanje in zadovoljstvo z nastopom. Je pa tudi res, da prav te številke dostikrat pokažejo realno sliko. Kot opombo bi še dodal, da otroci tokrat niso zastopali kluba, temveč svoje osnovne šole.
Tekma bo v nedeljo, 17. 4. Razpored je tokrat za pol ure bolj ohlapen. Torej po skupinah ob 9., 13. in 15. uri. Na prizorišču je dobro biti približno uro pred pričetkom tekmovanja. Namig: Ravne niso blizu:)
Prevozi: Urška (starši), Nina (starši), Rok, Jaka (starši - Molan), Aljaž, Jakob (starši - Motoh), Ema (Martin). Zaenkrat je zamišljeno, da bi Ema na Ravne potovala z Martinom ali menoj, nazaj pa s prvim možnim prevozom (Motohi). Jakob bi z Aljažem pripotoval, nazaj pa bi se peljal z menoj ali Martinom.
Če so kakršnekoli nejasnosti v zvezi z napisanim, me pokličite.
Tekma v Kranju se prične ob 10. uri za mlajše kategorije (1998-2001) in ob 13. uri za starejše (1996-1997). Na prizorišču je dobro biti približno uro pred tekmovanjem, pri Nejcu pa se zglasite najkasneje pol ure pred pričetkom.
Prišlo je do precejšnjega zasuka glede prevozov - večino otrok (vse) bodo peljali starši, tako da bomo kombi odpovedali. Po mojih zadnjih informacijah bo nastopilo 9 tekmovalcev iz posavskih osnovnih šol.
Peljejo večinoma starši, Jaka pa se bo pridružil Molanom.
Lokacija dvorane v Kranju! Opis: če zapustite avtocesto na izvozu Kranj-zahod, morate po smerokazih nazaj v Kranj (Koroška cesta, vidno na linku) in na prvem semaforiziranem križišču v mestu levo v rahel klanec, na vrhu klanca pa potem zopet levo na stransko cesto, ki pripelje pred dvorano. Če pa AC zapustite na izvozu Kranj-vzhod, greste po smerokazih v Kranj, nato pa vseskozi naravnost (skozi celo mesto; več rondojev in semaforjev). Ko se možnosti naravnost končajo (glavna cesta zavije levo pod klanec) se po 200 m (seveda naravnost) pripeljete na parkirišče pred dvorano. Sicer pa dvorano Zlato polje poznajo prav vsi Kranjčani, tako da lahko kogarkoli vprašate. Najbolje pa, da pokličete mene.
Če so kakšne nejasnosti, me prosim kontaktirajte (040-508-327).
V četrtek, 14. 4., ob 18h (po krožku ŠP), v Armeškem.
Gotovi bomo do 20h, ko bomo pohiteli v Krško na predavanje Tjaše in Andreja.
Vabljeni vsi, ki vas zanimajo zadnje novosti na področju letne alpinistike (sidrišča, pomoč soplezalcu, reševanje soplezalca, samoreševanje, vozli ...)!
Je naslov 2. predavanja alpinistične sekcije PAK v letošnjem letu. Na ferajn bosta v četrtek, 14. aprila, ob 20h, prišla Tjaša Zakšek in Andrej Trošt, ki sta v lanskem poletju opravila zanimivo turo v Alpah. Še toliko bolj zanimivo bo morda za tiste, ki se letos odpravljajo na podobno pot.
Z mladino gremo po nekaj mesecih zopet na veliko steno v Zagreb. Torej, v petek, 8. aprila, ob 17h izpred hotela. Povratek na isto mesto med 22. in 23. uro. Prevoz s kombijem - imamo še precej prostora. Ne pozabite na osebni dokument!
Pa lahko sestavim bolj popolno poročilo - dopolnila mi je poslal Ambrož.
V mlajših kategorijah nas je zastopala zgolj Ema Resnik - nelicencirana cicibanka. Po odlicnem plezanju v prvi smeri je to nadaljevala tudi v drugi. Pristala je na 14. mestu (21 tekmovalk; absolutno 19. od 26ih).
Med mlajšimi dečki je očitno svoj dan končno dočakal Aljaž Motoh in potrdil dobro formo s treningov. V obeh smereh je prišel do vrha, prav tako kot njegova sotekmovalca v kategoriji licenciranih mlajših dečkov. Vsi trije so si torej razdelili najvišjo stopničko. Bravo! Med mlajšimi deklicami z licenco je Urška Sagernik pristala tik za deseterico. Bila je 11. (13 tekmovalk; absolutno 15. od 22ih), plezala pa je, po Ambroževih besedah, hitro in natančno.
Med starejšimi deklicami z licenco je bila Nina Kurinčič 9. (9 tekmovalk; absolutno 11. od 13ih). Med licenciranimi starejšimi dečki je Jaka Pinterič tokrat premagal nekaj tekmecev. Dosegel je 8. mesto (10 tekmovalcev; absolutno 7. od 24ih). Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je lepo odplezal obe smeri. Med nelicenciranimi starejšimi fanti pa je Rok Molan znova segel na stopničke. Razdelil si je odlično 2. mesto (14. tekmovalcev; absolutno 11. od 24ih ). V prvi smeri je bil celo v vodstvu, v drugi pa storil napako. Seveda sta prav slednja rezultata tudi najzanimivejša, saj naša mlada rivala plezata vse bolje in vse više po razpredelnici. Tokrat je prvič letos Jaka v absolutni razvrstitvi premagal Roka. Prav nestrpno že pričakujemo zadnjo tekmo čez dva tedna - zagotovo bo napeto!
Bravo naši! Fantovska trojica je naredila res lep vtis. Bravo tudi starši, ki ste spremljali in prevažali vaše mlade upe!
Tekmovalci se bodo zopet pomerili v težavnosti. Na tekmi bo naše mlade upe spremljal Ambrož Novak. Tekmovalci se pred tekmo pravočasno zglasite pri njem.
Urnik tekmovanja je objavljen v razpisu na www.climbers.si, prav tako bodo tam prav kmalu že objavljene štartne liste.
Prevozi:
- Ema in Ambrož potujeta v Bistrico z Martinom Bedračem že zgodaj (6.20 gre Martin iz KK). Ema tekmuje ob 9.00.
- Urško peljejo Aljaževi starši - tekmujeta ob 12.30.
- Nino peljejo starši, Jaka in Rok potujeta skupaj z Molanovimi. Tekmo imajo ob 14.30.
Bistrica je iz Krškega oddaljena kar kakšno uro in pol - na pot pojdite pravočasno. V razpisu je tudi naslov telovadnice, čeprav verjetno že vsi poznate njeno lokacijo, saj so tam tekme praktično vsako leto.
Marko Levičar in Nejc Pozvek sva se v letošnjem marcu udeležila v naslovu omenjenega tabora. Oba sva imela priliko prvič v življenju izkusiti zimske razmere nad svetovno prestolnico alpinizma. Krovna organizacija nam je bivanje organizirala in krila v hostlu Alpenrose, dobre četrt ure hoda iz centra mesta.
Od doma smo odšli v petek, 11. marca, zjutraj, zvečer pa smo že imeli zbor z vodjo Tomažem Jakofčičem, ki nam je predstavil razmere na območju in potencialne cilje. Soboto smo vsi udeleženci aktivno preživeli v gorah – nekateri so aktivnost začeli že v petek in jo zavlekli še v nedeljo. Z Markom sva splezala smer Frendo-Ravanel v Aig. Carree (3716 m). Postregla je z lepim, zanimivim plezanjem, polno dobrimi možnostmi za varovanje, v najinem »obvozu« tudi lep miks cug. Na najtežjih mestih se je led postavil precej pokonci, pa tudi pošteno se je bilo potrebno pretegnit v skali – ocena za smer torej: II/5, M5, 500 m. Dostopila sva na smučeh, sestopila prav tako – imela sva maratonsko smuko čez dva višinskih in preko deset dolžinskih kilometrov v Argentiere. Seveda izdatno obtežena. Iz vetra in sneženja sva z nočjo prispela do zavetja našega kombija.
Nedelja je minila v znamenju slabega vremena in priprave na napovedano dvodnevno vremensko luknjo. A že v ponedeljek zjutraj so nas žičničarji na prestižni Midijski gondoli (38 EUR te stane vožnja na vrh) prisilili v spremembo načrtov. Pridružil se nama je še soplezalec Jan iz Idrije in skupaj smo okoli poldneva prismučali pod vzhodno steno Mt. Blanc du Tacula. V družbi še dveh slovenskih alpinističnih legend smo zgazili dostop, nato spodnji del plezali »štajerca«, zgoraj pa so se zadeve postavile malce bolj pokonci. Smer Modica-Noury se je izkazala za lepotico z obilo ledu in snega, zasneženimi razpokami in sila enostavno orientacijo (ocena: III/5+, M). Zmogli smo jo hitro, sestopili pa s spusti po vrvi do pod stene, naprej pa s smučmi po Valee Blanche do koče Requin, kjer smo rezervirali prenočišče. Smuka v megli in vetru med seraki in razpokami je bila poglavje zase, ki smo ga lepo preživeli. Prav tako je izstopala postrežba na koči, kjer smo se (sicer za pošteno ceno) pošteno najedli.
Torkovo jutro je minilo v znamenju slabega vremena in neodločnosti. Marko je zaradi slabega počutja kmalu obupal, z Janom pa sva še nekaj časa vztrajala z dostopom pod Šamoniške igle, kjer sva imela nagledano linijo smeri Ice is nice. Zaradi trde klože, pretrde za smuči in premehke za čevlje, močega vetra, nevarnosti plazov in hitrega slabšanja vremena, sva obrnila in odsmučala po ledeniku Mer de glace do njegovega konca. Peš sva se nato vzpela na Montenvers, od tam naprej pa (prav tako peš) v dolino.
To je bila hkrati tudi naša zadnja prava tura v Chamonixu. Vreme se je drastično poslabšalo. V dolini je deževalo, v gorah snežilo. Sredo sem sam izkoristil za drajtuling v St. Gervaisu, četrtek pa za športno plezanje v telovadnici v Les Houches. V petek je znova posijalo sonce, pred odhodom domov pa sva se s Petrom Juvanom odločila še za turno smučanje. Z Midija sva se spustila pod Ponte Helbroner, nadela pse na smuči, ter jih znova snela na vetrovni italijanski strani.Smučarija zaradi veliko novozapadlega težkega snega ni bila užitek. Teden sva zaključila v Courmayeurju, od koder smo krenili proti domu. Marko je z večino ekipe ta dan preživel na turni smuki na francoski strani, domov pa so prispeli dan pozneje.
Chamonix je nedvomno alpinistična Meka, ki živi od alpinizma in zanj. Tja se zagotovo še vrnemo. Ob tem obisku pa velja predvsem zahvala KA za podporo, Gasilskem društvu Gora za kombi ter seveda matičnem klubu za vso izkazano pomoč in podporo do sedaj. Fotografije je moč videti v galeriji na klubski internetni strani.
5. tekma Vzhodne lige je potekala v Mozirju. Posavski plezalci smo se je udeležili v rahlo okrnjeni postavi, zato pa so vsi nastopajoči zadovoljili s svojimi nastopi in upravičili svoje mesto v tekmovalni ekipi. Smeri so bile dobro postavljene, vsem našim niso ustrezale, vsekakor pa so bile dober pokazatelj plezalskih izkušenj in prestopa na treningu ter tekmovanju.
V mlajših kategorijah smo imeli le eno predstavnico, cicibanko Emo Resnik v nelicencirani skupini. Obe smeri je odplezala solidno, se dobro borila kljub težavam z zapletenimi kombinacijami oprimkov, ter z vztrajnostjo priplezala na 13. mesto (25 tekmovalk; absolutno 18. mesto, 29 uvrščenih). Gredo ji pohvale za vztrajnost, rezerve pa je še kar nekaj.
Med mlajšimi deklicami brez licence je nastopila Lea Mahne. Štartne številke pri začetku ji očitno ne ustrezajo preveč. Plezanje ji ni steklo, veliko je bilo zapletanja, v ključnih momentih pa premalo borbe. Na koncu je to pomenilo 11. mesto (13 tekmovalk; absolutno 24. mesto, 26 uvrščenih).
V istih smereh se je precej bolje znašla Urška Sagernik med mlajšimi deklicami z licenco. Obe smeri je odplezala navdušujoče, se kljub težavam borila in vztrajala, v ključnih momentih pa pokazala precej več zbranosti kot dosedaj. Napredek je viden tudi na razpredelnici v sicer močni konkurenci. Priplezala je na 11. mesto (13 tekmovalk; absolutno 13., 26 uvrščenih). Za kaj več pa bo potrebno še veliko dela in navdahnjenih nastopov.
Med mlajšimi dečki z licenco nas je zastopal Aljaž Motoh. V eni smeri je nastopil solidno, v drugi slabše od pričakovanj. Napravil je povsem nepotrebno napako, ki pa na koncu vseeno ni veliko vplivala na uvrstitev. Končal je z delitvijo 2. mesta (4 tekmovalci; absolutno 4. mesto, 20 uvrščenih)
Med starejšimi deklicami z licenco je svoj dan dočakala Nina Kurinčič. V prvi smeri je z dobrim trikom dobila veliko točk, v drugi pa jih je nekaj pustila zaradi tehnične napake. Na koncu je to pomenilo delitev 3. mesta (9 tekmovalk; absolutno 3. mesto, 12 uvrščenih), kar je odličen rezultat. Omeniti velja precej nerazporejenosti (delitev mest) na končni lestvici - Nina bi se konkurence na stopničkah lahko tudi otresla.
Starejši dečki pa so znova pokazali zanimive borbe. Med nelicenciranimi je Rok Molan plezal slabše od pričakovanj. Smeri mu niso ležale, plezal je ne preveč lepo na oko in hkrati tudi neučinkovito. Sploh v drugi smeri je izgubil stopničke in pomembne točke za vrh v skupnem seštevku. Na koncu je bil 4. (14 tekmovalcev; absolutno 13., 23 uvrščenih). Upamo lahko, da se mu bo naslednji teden bolje izšlo. Jaka Pinterič je znova plezal izredno lepo, a na ključnih mestih mu prehitro poidejo moči. V močni konkurenci licenciranih starejših dečkov je bil 9. (9 tekmovalcev; absolutno 15., 23 uvrščenih). Točkovno je interni dvoboj znova dobil Rok, čeprav sta v smereh slavila vsak po enkrat. Kot že večkrat povedano pa je Jaka zmagovalec v estetiki, kar pa tudi nekaj pomeni.
Do konca Vzhodne lige torej ostajata še 2 tekmi. Priložnosti za dobre nastope bo torej še kar nekaj, zato je potrebno s polno paro naprej. Kot opombo dodajam, da so nastopi naših posneti, fotografije pa bo objavil Martin na www.climbers.si.
V soboto, 26. marca, bomo nastopali na 5. tekmi VZL v Mozirju. Po balvanskem intermezzu je znova na sporedu težavnost. Med cicibankami bomo imeli 2 predstavnici, v srednjih kategorijah 3, prav tako tudi v starejših.
Štart tekmovanja in prevozi:
- cicibani in cicibanke ob 9.00 (Kaja, Ema in Aljaž odhod ob 7.00 pri gostilini Pečnik (na gnoju), pelje Nejc)
- mlajši dečki in deklice ob 12.30 (Urška in Lea odhod predvidoma ob 10.30 pri gostilni Pečnik (na gnoju), pelje Nataša Sagernik)
- starejši dečki in deklice ob 14.30 (Rok in Jaka odhod iz Krškega predvidoma ob 12.30, pelje Jože Molan, Nino pelje Bojan)
Do Mozirja je resda iz Krškega le slabih 100 kilometrov, vendar pa je od tega le dobrih 10 avtoceste, ostalo pa precej vijugasto, zato krenite na pot pravočasno. Planer potovanja ocenjuje čas vožnje na dobro uro in pol. Na tekmovališču je dobro biti vsaj pol ure pred tekmovanjem, če so štartne števike zgodnje pa še toliko prej. Če so še kakšne nejasnosti, imate moj (040-508-327) in Sandrin (031-623-167) telefon. Brez skrbi, neumnih vprašanj ni!
Se vidimo v Mozirju!
21.03.2011 |
Dušan Planinc,
21.03.2011,
0 fotk |
Splošno |
Obvestila
na 18. redno skupščino Posavskega alpinističnega kluba, ki bo v petek, 25. marca 2011, ob 20. uri, v dvorani Plesnega kluba Lukec v Krškem
Dnevni red:
1. Otvoritev skupščine in izvolitev delovnega predsedstva
2. Poročilo predsednika, blagajnika, načelnikov sekcij, nadzornega odbora in razprave po poročilih
3. Obravnava in sprejem plana dela kluba za leto 2011
4. Razno
Po skupščini si bomo lahko ogledali diapozitive in prisluhnili predavanju alpinista Nejca Pozveka.
Četrtkovi tekmi Občinskega prvenstva je sledila 1. bolder tekma Vzhodne lige. V nedeljo se je kar deset tekmovalcev PAK pomirilo s predstavniki še petnajstih klubov vzhodne Slovenije. Predstavnike smo imeli tako v vseh starostnih kategorijah. Vsi so se trudili v petih bolderjih.
Ciciban Matija Bedrač je v šibkejši skupini zasdel 23. mesto. Sestri, cicibanki Kaja in Ema Resnik sta si priplezali 23. oziroma 13. mesto. Ema je navdušila s preplezanimi tremi vrhi.
V močnejši skupini mlajših dečkov si je kljub vsem osvojenim balvanom, le enega je preplezal v drugo, Aljaž Motoh delil 3. mesto. Vse nas je prepričal z močjo in res lepo tehniko plezanja.
Pri mlajši dečkih, šibkejša skupina, je Jakob Preskar spretno vijugal med oprimki in si priplezal 14. mesto. To je bila zanj celo prva balvanska tekma.
Mlajše deklice, šibkejše, je zastopala Leja Mahne in bila na koncu 9. V skupini močnejših deklic je Urška Sagernik osvojila dva balvana, zasedla pa 10. mesto.
Pestro je bilo med starejšimi dečki. V boju za sam vrh je bil v šibkejši skupini Rok Molan. Osvojil je tri balvane in končal na odličnem 3. mestu. Družbo mu je delal Tit Voglar. Sam sebe je presenetil z osvojenima balvanoma in ker je bil letos prvič na tekmovanju Vzhodne lige, domov odšel vesel deveti. V skupini močnejših je Jaka Pinterič sicer osvojil tri balvane, kar pa je zadostovalao za 9. mesto.
Tekmovanje je bilo zanimivo in atraktivno. Izpeljani način je dokaz, kako z dobro organizacijo in sodelovanjem pritegneš zanimanje in povečaš željo po še boljšem treningu. S primerno težkimi smermi so za premagovanje bolderjev Celjani tako navdušili tudi čiste začetnike.
OBČINSKO PRVENSTVO ZA OSNOVNOŠOLCE V ŠPORTNEM PLEZANJU 2011
V četrtek, 10.03, se je v dvorani OŠ Brestanica odvijalo občinsko prvenstvo v športnem plezanju. Tekmovanja se je udeležilo 25 osnovnošolcev, ki sedijo v klopeh OŠ Jurija Dalmatina Krško, OŠ Senovo, OŠ Brestanica in OŠ Koprinica. Ker pa krožek in treninge obiskujejo tudi otroci iz Artič in Brežic, smo tekmovanje poimenovali tudi Prvenstvo osnovnih šol Posavja. Ker redno vadijo in si krepijo prste in mišice tudi vrtečani, bratci in sestrice naših šolarjev, so se med sabo pomerili tudi oni.Plezalci so bili razporejeni v sedem kategorij.
Vrtečani: štiri in petletniki so pokazali svoje znanje v smeri cicibanov. Karakter in želja po najvišjih mestih, sta pripeljala Nikolaja Keva Brežice na 1. , Benjamina Petana iz Krškega do 2. mesta in Tevža Zorka iz Brežic na 3. mesto.
Tri cicibanke so si razdelile stopničke: 1. je bila Julija Petan, 2. Katarina Kevo, obe iz Brežic, 3. mesto pa je zasedla Kaja Resnik iz Brestanice.
Cicibani so se razvrstili: 1. je bil Luka Zupanc iz Brestanice, 2. mesto je zasedel Matija Bedrač, 3. pa Patrik Petan, oba iz Krškega.
Mlajše deklice: 1. mesto je zasedla Ema Resnik, Brestanica. 2. mesto si je priplezala Lara Zupanc, prav tako iz Brestanice, 3. je bila Laura Bohorč iz Senovega.
Med mlajšimi dečki je Aljaž Motoh tekmoval brez konkurence in bil absolutno prvi.
Starejše deklice: Briljirale so senovčanke, saj so si razdelile prva tri mesta. 1. je bila Nina Kurinčič, 2. Lea mahne in 3. Nika Radi.
Starejši dečki: Tu pa so prevladali krčani. Konkurenca je bila močna, a vendar je Rok Molan ugnal tako drugaga Jako Pinteriča kot tretjega Tita Voglarja.
Klubski podmladek si je tako ponovno nabral novih izkušenj. Zadovoljstvo nad tekmo in rezultati je bilo enkratno. Vsi tako že nestrpno pričakujemo naslednje prvenstvo.
07.03.2011 |
Dušan Planinc,
14.03.2011,
0 fotk |
Splošno |
Obvestila
V četrtek, 17. marca, bo na ferajnu drugo letošnje predavanje z diapozitivi in fotografijami. Tokrat nas bo razvedril kar naš predsednik Gorazd, prikazan material pa je zaenkrat še presenečenje.
Vsi seveda vljudno vabljeni - kot ponavadi ob 20. uri v klubskih prostorih.
Četrta tekma Vzhodne lige bo v soboto, 12.03.2011 v Celju, v telovadnici OŠ Lava,
Pucova 7, 3000 Celje.
PAKovci bomo nastopili na balvanski tekmi z 11 tekmovalci.
Spremljevalca na tekmi bosta Sandra Voglar in Mitja Voglar.
URNIK TEKMOVANJA 09:00 zacetek plezanja za 1. skupino cicibanov in cicibank (letniki od 2004 do 2000) 12:30 zacetek plezanja za 1. skupino mlajših deckov in mlajših deklic (letniki 1999 in 1998) 15:00 zacetek plezanja za 1. skupino starejših deckov in starejših deklic (letniki 1997 in 1996)
Plan dela alpinistične sekcije je pripravljen že nekaj časa, a žal še ni našel poti na klubsko stran. Zaenkrat je dostopen le preko linka, v najkrajšem možnem času pa bo tudi na svojem mestu - v rubriki alpinizem.
V nedeljo, predzadnjega februarja 2011, so naši mladi upi nastopali na 3. tekmi Vzhodne lige v Radljah ob Dravi. V mlajših kategorijah tokrat nismo imeli naših predstavnic, zato smo se vsi skupaj na pot odpravili ob bolj človeški uri. Dolga vožnja pa k sreči ni utrudila mladcev, saj smo že v srednjih kategorijah videli dobre in borbene nastope.
Pri mlajših dečkih smo imeli na štartu le Aljaža Motoha v skupini licenciranih. Obe smeri, ki sta bili sicer relativno kratki in jedrnati, s skoncentriranimi detajli v zadnjih nekaj gibih, je odplezal solidno, a vseeno preveč zakrčeno, verjetno zaradi vpliva treme. Na zadnjem gibu je v drugi smeri naredil napako, ki ga je stala uvrstitve na drugo stopničko – vsekakor bi si jo že zaslužil. Tako pa je ostal na nehvaležnem 4. mestu (licenciranih tekmovalcev je bilo 5). Gledano absolutno pa bi pristal le mesto niže, kar je ne glede na vse, odličen rezultat. Ko bo fant plezanje s treninga prenesel tudi na tekme, pa bodo rezultati še precej boljši. A to je lahko reči …
Med mlajšimi deklicami sta nastopili Lea Mahne v šibkejši skupini in Urška Sagernik v močnejši. Prvo smer sta obe odplezali zelo lepo, drugo pa zgolj Urška. Lei se ni izšlo po načrtih, zmanjkalo je plezalnih in tekmovalnih izkušenj, a punca je šele na začetku svoje poti. Urška je tokrat pozitivno presenetila, čeprav ji v ključnih momentih zbranost in koordinacija še vedno močno ponagajata. Le kak oprimek več bi pomenil tudi bistven skok po razpredelnici navzgor. Tako pa je Urška končala na 10. mestu (13 tekmovalk), Lea pa na 9. (11 tekmovalk). Absolutno gledano je bila Urška 15., Lea pa 21. (24 tekmovalk med mlajšimi deklicami).
Tekmovanje v starejših kategorijah je bilo zanimivejše tudi zaradi smeri, ki so bile malenkost daljše, a zelo tekoče in precej plezljive. Večina tekmovalcev je zaključila tik pod vrhom ali celo na njem. Vsi trije naši so pokazali kaj zmorejo in so lahko z nastopi zadovoljni. Nina Kurinčič je bila med licenciranimi starejšimi deklicami na koncu 4. (5 tekmovalk, absolutno 7., 10 tekmovalk), sestavila pa je dve povsem različni plezanji. V prvi smeri je žal zaostala za vsemi, v drugi pa s padcem šele na zadnjem gibu smeri močno popravila vtis in uvrstitev. Najpomembneje pa je, da se je po slabi izkušnji v prvi smeri, uspela zbrati in odplezati drugo po najboljših močeh.
Fantovski dvoboj je bil zopet zanimiv. Rok Molan je v skupini nelicenciranih osvojil končno 2. mesto (13 uvrščenih), kar je nedvomno odličen rezultat. Plezanje pa na pogled ni bilo povsem pravo – sploh v drugi smeri je pod vrhom nekako hitro odstopil. A vsekakor zasluži vse čestitke, saj nas je edini zastopal na stopničkah. Jaka Pinterič je v skupni licenciranih osvojil 10. mesto (11 uvrščenih), skupno pa naredil le gib manj kot Rok. V prvi smeri je imel pod vrhom smolo, saj mu je spodrsnilo z majhne poličke. Absolutno gledano je bil Rok 9., Jaka 16. (24 uvrščenih). Rok je dobil njun interni rezultatski dvoboj, Jaka pa je po lepoti in estetiki plezanja neprekosljiv za vse nastopajoče. Obema torej čestitke – dobro sta se borila!
Občinsko prvenstvo v športnem plezanju v težavnosti za osnovnošolce 2011
Organizator: Posavski alpinistični klub (PAK) IN ŠPORTNA ZVEZA KRŠKO
Informacije in prijave:Aleksandra Voglar, PAK, tel.: 031623167, e-pošta: sandra@pak.si
Torek in četrtek na krožku športnega plezanja v Brestanici od 16.30 – 18.00.
Prijave posameznikov so možne do srede, 09.03. Prijavijo se lahko tako člani PAK, ki redno obiskujejo krožek, kot vsi zainteresirani za športno plezanje. Prireditelj za udeležbo na tekmovanju ne zahteva nobene kotizacije.
Datum in kraj tekmovanja:četrtek, 10.03.2011, ob 16.30, na veliki umetni steni v športni dvorani OŠ Brestanica.
Kategorije:
- cicibanke 1., 2., 3. razred (2002,2003,2004)
- cicibani 1. ,2., 3. razred (2002,2003,2004)
- mlajše deklice 4., 5., 6. razred (1999,2000,2001)
- mlajši dečki 4. ,5., 6. razred (1999,2000,2001)
- stareše učenke 7. ,8., 9. razred (1996,1997,1998)
- starejši učenci 7. ,8., 9. razred (1996, 1997, 1998)
Področja in izvajalci
Vabljeni učenci in učenke OŠ Občine Krško: OŠ Jurij Dalmatin Krško, OŠ Adam Bohoriča Brestanica, OŠ Dr. Mihajlo Rostohar Krško, OŠ Leskovec pri Krškem in Podružnica Veliki Podlog, OŠ Podbočje, OŠ Raka, OŠ Koprivnica, OŠ Senovo in OŠ Kostanjevica na Krki. Tekmovanje v finalu je tudi ekipno (po šolah). Pri tem štejeta dva najboljša rezultata v vsaki kategoriji. Točkuje se po sistemu državnega prvenstva Komisije za športno plezanje.
Pravila
Tekmovalci morajo biti v dvorani pol ure pred pričetkom tekmovanja. Tekmuje se v dveh smereh. Tekmovanje poteka v težavnosti. Merilec zmage je vrh (rob stene ali oprimek). V primeru, da jih več doseže vrh ali določeno višino, je merilec čas. Čas se meri od dviga obeh nog od tal do zadržanega zadnjega oprimka (padca) ali vrha. Na tekmovanju bodo tekmovalci plezali na način, ki se ime-nuje "flash". To pomeni, da bodo lahko tekmovalci tekom tekmovanja gledali sotekmovalce, ki bodo plezali pred njimi. Vsi bodo varovani z vrha stene ("top rope"). Vsak tekmovalec ima po en poskus v vsaki smeri. Seštevek obeh smeri nam da zmagovalca kategorije.
Kljub temu, da nismo zapolnili vseh mest v kombiju, smo se vseno odpravili na daljno Pirmorsko. Uživali smo v hladnem sončku, rahli burjici, a se imeli fino. Plezali smo rahlo do zmerno, top dneva 6c. Predvsem smo bili zelo veseli povratnice v primorske skale - Katje. Trije mušketirji (Rok, Jaka, Aljaž) so se trudili in zabavali ter predvsem nabirali izkušnje ter spoznali, da bo njihova skleda žgancev še precej zajetna;) Prevažal sem jih prevoznik Nejc, s seboj pa smo imeli tudi že našo standardno članico - Nadjo.
Plezali smo do konca, slikce to potrjujejo. Škoda le, da se postava malce številčno ne okrepi.
Jutri, v sredo, 23. februarja, se odpravljamo na plezalni izlet na Primorsko. Imamo še precej prostih mest. S seboj potrebujete osebno plezalno opremo (otroci do 14. leta še čelado), toplo obleko in nekaj za pod zob.
Odhod ob 8.15 izpred hotela City v Krškem, povratek na isto mesto med 19. in 20. uro. S seboj imejte tudi osebni dokument!
Prijavite se pri Nejcu na 040-508-327.
Se vidimo!
21.02.2011 |
Dušan Planinc,
21.02.2011,
0 fotk |
Alpinizem |
Poročila
Minuli vikend smo preživeli v delovnem vzdušju na Vršiču. V soboto smo se dobili v Koči na Gozdu in v sproščenem vzdušju začeli s splošnim predavanjem o gorah pozimi. Okoli 11. ure smo se odpravili na teren pod Prisojnik. Spoznali smo opremo za zimsko alpinistiko, se učili hoje v snegu in ustavljanja s cepinom, naredili prerez snežne odeje in preizkus njene trdnosti, nato pa prešli na tehnično zahtevnejše manevre - sidrišča v snegu, gibanje naveze na različno strmih terenih, spust na snežno in ledno gobo, na dva cepina, ki ju potegnemo za seboj ... dan smo končali pod slapom Lambada, kjer smo se posvetili ledni tehniki (izdelava sidrišč, varovanje, tehnika plezanja, abalakov, spust na vijak ...). Ob temi smo se vrnili v kočo, kjer smo imeli večerjo, nato pa pozno zvečer še predavanje s fotografijami zimskih in letnih vzponov, smučanja ...
V nedeljo so se nekateri že zgodaj odpravili proti domu, nekateri na hojo ali sprehod, drugi pa v Desni slap pod Prisojnikom. Na koncu smo vsi srečni in zdravi končali v toplem zavetju doma polni novih znanj in izkušenj. Vsekakor pa nas delo s tečajniki na področju zimskega izobraževanja še čaka, zato se verjetno kaj kmalu zopet zberemo v podobni sestavi.
Udeleženci skupne ture: Petra Jantolić, Primož Hostnik (tečajnika), Jože Zajc, Nadja Korinšek, Rok Levičar, družina Zorko, družina Pozvek.
Tretja tekma Vzhodne lige bo v nedeljo, 27.2. 2011 v Radljah ob Dravi.
PAKovci bomo nastopili s 7 tekmovalci.
Ob 12:30 nastopajo Lea, Jakob, Urška in Aljaž in ob 14:30 Nina, Jaka in Rok. Tekmovalci se morajo javiti trenerjem 45 minut pred začetkom tekme.
Trenutni razpored prevozov za tekmo v nedeljo, 27.02.2011, v Športni hiši Radlje ob Dravi, Koroška c. 17, 2360 Radlje ob Dravi, je naslednji:
Lea Mahne, Jakob Preskar, Aljaž Motoh - voznik Ervin Mahne; odhod 9:45 Senovo (gostilna Senica), ob 10:00 Brestanica (most čez Savo - parkirišče na Gnoju),
Jaka Pinterič, Rok Molan, Urška Sagernik- voznik Nejc Pozvek; odhod 10:00 Krško- (parkirišče Hotel City).
Spremljevalec tekmovalcev na tekmi bo Nejc Pozvek.
Informacije, SPREMEMBE: Bojan Kurinčič, 041 791 475 in Nejc Pozvek, 040 508 327
Vikend bomo preživeli delovno - na skupni turi, kjer se bomo na dolgo in široko posvetili zimski tehniki (v snegu in ledu) in seveda tudi zimi v gorah nasploh. Za delo je predvidena sobota, nedeljo pa bomo najverjetneje preživeli na turi, če bodo le dopuščale razmere. Spali in jedli bomo v Koči na Gozdu, do koder je seveda v tem času možno priti z avtom, koča pa je (kakor je večini znanao) zelo udobna. V kolikor pod Prisojnikom ne bo ledu, bomo ledno tehniko vadili v Mlačci pri Mojstrani al v Tamarju.
Potrebna oprema: vsa zimska oprema, ki jo premorete (dereze, cepini, primerna obutev, plezalni pas, zanke, pomožne vrvice, varovalo, vponke, kompleti ...), topla oblačila (ker bomo precej statični), topla pijača, hrana za prvi dan ...
Zberemo se torej ob 9. uri, sledilo bo predvidoma pol ure uvodnih besed, nato pa odhod na deloviščee, kjer bomo postopoma in počasi obdelali kar se le da. Najkasneje okoli 17. ure bomo odšli nazaj v kočo, sledilo bo večerja in še nekaj teoretičnih predavanj. Predvidoma ob 21. uri bomo imeli še predavanje s slikicami, ki sva jih na letošnjih turah uspela posneti Marko in Nejc. Glede drugega dne se bomo dogovorili na licu mesta.
Tura je seveda obvezna za tečajnike, zelo priporočljiva pa za prav vse, ki pozimi zahajajo v gore in bi to želeli početi kar se da varno. Upam, da se boste temu primerno odzvali v kar se da velikem številu. Prijave lahko potrdite pri meni na telefonu ali mailu.
Torej, dobimo se v soboto, 19. 2., ob 9. uri, v Koči na Gozdu.
V soboto, 5. februarja 2011, je v Ribnici potekala druga tekma Vzhodne lige. Naše moštvo je bilo zaradi številnih bolezni malce okrnjeno, nekateri že odpisani pa so se vseeno v zadnjem trenutnku odločili nastopiti. Precej previsna in reliefna stena, direktne, enostavne, neposredne plezalne linije - smeri, so od plezalcev zahtevali precejšnjo odločnost, hkrati pa tudi natančnost in potrpežljivost v pravem trenutku. Občutki po nastopih naših tekmovalcev so mešani, toplo-hladni. Vsekakor pa je večina pustila boljši vtis kot na Ptuju, torej so napredovali.
Že navsezgodaj je pozitivno presenetila cicibanka Ema Resnik. Kljub trenerski/moji napaki (ki se je nato izkazala za dobro) in neusmiljenem tempu organizatorjev (ki zaradi svojih napak niso pustili dovolj časa za ogled smeri), je Ema v prvi smeri plezal odlično in bila na polovici tekme celo na 5. mestu. V drugi smeri se je že čutil pritisk dobre uvrstitve, detajl v spodnjem delu pa ji kljub borbi ni prizanesel. Tekmo je Ema končala na zelo dobrem 9. mestu v nelicencirani kategoriji (19. uvrščenih). Vsekakor si zasluži čestitke za posrečen nastop.
V kategoriji mlajših deklic brez licence je naše barve zastopala Lea Mahne. Občutno pretežki smeri sta uničila tekmo srednjih kategorij (vsaj ena izmed njih zanesljivo), tudi Lea se v njih ni najbolje znašla. Zasedla je končno 8. mesto med 10 tekmovalkami. V kategoriji dečkov iste starosti brez licence je imel podobne težave na steni tudi Jakob Preskar. Vseeno je njegova uvrstitev solidna - 10. mesto (16 uvrščenih). Višje pravzaprav v tej konkurenci skoraj ne bi šlo. Je pa med mlajšimi dečki z licenco precej boljše plezanje kot na zadnji tekmi prikazal Aljaž Motoh. Vseeno je malce zaostal za konkurentoma, v konkurenci treh pa je seveda zadostovalo za najnižjo stopničko, torej 3. mesto. Gledano absolutno bi stal le mesto niže, kar je seveda dober rezultat. Vsekakor pa je fant sposoben še marsikaj več in to kaže tudi na treningih.
Med starejšimi deklicami z licenco je tekmovala Nina Kurinčič, ki ji, kakor tudi na prvi tekmi, smeri z daljšimi, dinamičnimi gibi, niso ustrezale. Z zakrčenim plezanjem ni šlo više od 9. mesta (10 uvrščenih), absolutno gledano je bila 11. Smo v pričakovanju boljše forme in predvsem kvalitetnega preskoka v smislu sproščenega in samozavestnega gibanja. Med fanti pa smo zopet spremljali zanimiv dvoboj naših matadorjev Roka Molana in Jake Pinteriča. Prvi je v kategoriji nelicenciranih bolezni navkljub zopet pokazal konkurenčnost, a plezanje še zdaleč ni bilo na nivoju Ptujskega. Rok se je ustavil mesto pod stopničkami (12 uvrščenih), z dobrim plezanjem bi lahko šlo precej višje. Jaka je v močnejši skupini (licenciranih) zasedel 9. mesto (10 tekmovalcev), absolutno gledano pa sta si naša konkurenta razdelila 12. mesto, ravno nekja v sredini razpredelnice. Jako so zopet malce izdali dolgi gibi, ki so zahtevali obilo dinamike, tudi s sproščenostjo nastopanja ima še precej težav.
Tako je bilo torej v Ribnici. Čez tri tedne pa potujemo v Radlje ob Dravi, ki bodo prvič gostile tekmo.
Pred nami je relativno topel vikend, a vseeno ostaja upanje, da nas v kakšnih zatišnih legah še počaka led. Dnevi bodo lepi, slapovi so lepo plezljivi, morda ostane tudi še kakšna smer. Naši kolegi iz AO Novo mesto bodo vikend združili s prazničnim torkom in se tradicionalno in veselo družili v Tamarju. Več o njihovem dogodku lahko izveste tukaj. Vsekakor bo tudi vsak naš član, ki ga zanese tja, zelo dobrodošel.
Torej, izkoristite morda še zadnji pravi vikend za zimsko plezarijo v tej zimi, da vas ne prehiti pomlad. Morda pa tudi še enkrat močno stisne, nikoli ne vemo. Vseeno ne bo odveč še opozorilo, da se premišljeno in previdno lotite zadev, saj je odjuga lahko sila nepredvidljiva!
Ambrož Novak se je udeležil 17. srednješolskega prvenstva R Slovenije v športnem plezanju v Ljubljani. Na tekmi B - starejši dijaki - je zasedel z višino 22 (zmagovalec 24-) 7. mesto med 36. tekmovalci. Čestitamo.
Na prvi letošnji tekmi so se naši plezalci izkazali približno v skladu s pričakovanji. Na koncu so bili vsi zadovoljni, kakor tudi trenerji in spremljevalci. Med rezultati izstopa Rokovo srebro. Čestitke!
Na Ptuju je v nedeljo, 23. 1. 2011, potekala 1. tekma Vzhodne lige v letošnjem letu. Tekmovalci Posavskega alpinističnega kluba so se je udeležili z eno najštevilčnejših zasedb do sedaj. Tekmovalo je 10 tekmovalcev, spremljali so jih nekateri starši ter trenerji: Sandra, Ambrož in Nejc.
Najmlajši so se s tekmovanjem šele spoznavali, zato so rezultati povsem v drugem planu. Med cicibankami brez licence sta prve izkušnje nabirali sestri Ema in Kaja Resnik. Obe zelo zagriženi in perspektivni sta danes dosegli 16. (Ema) in 22. mesto (Kaja) med 23 tekmovalkami. Pri cicibanih je svojo spretnost prav tako prvič na tekmovanjih preizkusil Matija Bedrač, ki je po dveh smereh zasedel 24. mesto med 25 uvrščenimi. Prvič sta bila na tekmi tudi mlajša deklica Lea Mahne - plezala je obetajoče in zasedla 9. mesto med 12 tekmovalkami brez licence - in mlajši deček Jakob Preskar, ki je navdušil v prvi smeri, v drugi pa so ga izdale noge. Na koncu je bil 12. med 16 tekmovalci brez licence.
Izkušenejši del ekipe je danes deloval toplo-hladno. Naši že dokaj izkušeni plezalci in tekmovalci se na začetku nove sezone še lovijo, tudi treningi niso prilagojeni prvim tekmam Vzhodne lige, temveč so zamišljeni za daljše časovno obdobje. Vseeno se je na tekmi s pravo željo, borbenostjo in pristopom dalo poseči visoko. Mlajša deklica Urška Sagernik je plezala po pričakovanjih, v zadnjem času je napredek viden. Vseeno v močni konkurenci rezultat ni zadoščal za več kot 12. mesto (med prav toliko uvrščenimi mlajšimi deklicami z licenco). "Klubski dvoboj" z Leo ji je tokrat (še) suvereno pripadel.
Daleč od svoje prave forme je bil danes naš največji adut in najtrofejnejši mladi plezalec Aljaž Motoh. V obeh smereh je bil neprepričljiv in ga do naslednjih tekem čaka še nekaj dela. Rezultat je sicer na pogled zelo dober - 4. mesto (od sicer 4 mlajših dečkov z licenco), pa tudi v absolutni konkurenci bi z lahkoto pristal v deseterici. A plezalsko gledano dan vsekakor ni bil njegov ... tudi najboljšim se zgodi. Važno je, da se iz takšnih situacij čim več naučimo in se vrnemo še močnejši.
Nina Kurinčič je med starejšimi deklicami z licenco priplezala na solidno 7. mesto (uvrščenih 9 tekmovalk). Izenačena šesterica punc pod stopničkami obeta hud boj v nadaljevanju sezone. Meja med uspehom in neuspehom bo lahko z rezultatskega vidika zelo tanka - odprti in dosegljivi sta tako odlično 4. kot zadnje, 9. mesto. Trud in tekmovalna sreča bosta vsekakor pomembna. Nina pa ima še veliko prostora kar zadeva napredek.
Daleč najzanimivejši in najprestižnejši je po mojem mnenju boj med našima najboljšima mladcema, konkurentoma in prijateljema Rokom Molanom in Jako Pinteričem. Jaka sicer pleza v kategoriji starejših dečkov z licenco, ki je strahovito močna. Tokrat je izvlekel 9. mesto (11 uvrščenih), kaj više od 7. bi zelo težko šlo. Jaka je izredno prefinjem plezalec z odličnim občutkom in tehniko, ovira pa ga relativna šibkost glede na ostale fante v konkurenci. Taku mu tudi večina smeri po navadi ni pisana na kožo. Rok ima letos visoke cilje v kategoriji starejših dečkov brez licence - tokrat je od vseh naših plezal najbolj optimalno in za to prejel srebrno medaljo (11 uvrščenih). Gledano absolutno pa je dobil tudi interni dvoboj z Jako. A sezona je še dolga. Roku, ki je sicer plezalec povsem drugega tipa kot Jaka (krasita ga dinamičnost in brezkompromisnost, tehnika je njegova slabša stran), se že zelo poznata zagrizenost in resen pristop k treningu.
S tem bi malce daljše poročilo z uvodne tekme nove sezone tudi zaključil. Plezalcem želim še čim več uspešnih tekem, spremljevalcem (trenerjem) pa čim prejšnje okrevanje po naporni tekmi;)
Vse člane kluba pozivam, da na osnovi določil Pravilnika o povračilu stroškov za dosežene najboljše vzpone, pošljete svoje vzpone na obrazcu, ki je priloga Pravilnika (objavljen na klubski strani), in sicer do četrtka, 20. januarja 2011. Vzpone mi lahko prinesete na klubski sestanek vsak četrtek do 20. januarja ali pošljete po pošti na klubski naslov.
V četrtek, 23. decembra 2010, smo bili priča 1. božično-novoletnem druženju posavskih plezalcev in hkrati tudi revialni tekmi v balvanskem plezanju. Krožkarji so začeli s plezanjem kmalu po 16. uri, malo pred 18. pa še kar niso hoteli končati. S stene jih je zvabil šele Božiček, ki je razdelil darila vsem nastopajočim. Ob 18. uri so nato s plezanjem pričeli tekmovalci v absolutni kategoriji: tekmovalci, rekreativci, amaterji ... Vneto so reševali tudi najtežje probleme, tri najboljše punce in pet fantov pa se je nato pomerilo še v spektakularnem finalu pod reflektorji. Navijači so pripravili izvrstno vzdušje, sploh pri puncah je bila borba za prvo mesto zelo napeta. Druženje se je zaključilo s pospravljanjem prireditvenega prostora okoli 22. ure.
Kot organizator bi se rad najprej najlepše zahvalil vsem za obisk in sodelovanje. Seveda pa tekmovanja ne bi bilo brez pomočnikov Nadje, Gorana in Ambroža, ki so mi pomagali pri delu na steni, ter Simsa, Roka, Sandre, Leonide, Gorazda, Mitje in drugih, ki so vsak opravili svoje zadolžitve. Seveda pa je bila prva ideja o tekmi otrok Bojanova, šele nato je z menoj zrasla v druženje s preko 40 plezalci.
Se vidimo drugo leto! Ideje in kritike za boljšo prihodnjo prireditev (pobude so namreč o tradicionalnosti) sprejemam na ferajnu vse prihodnje leto.
Kratko porocilo- prispevek Ambroza z Bozicno novoletne tekme v plezanju v Laskem, 18.dec. 2010.
ALJAZ MOTOH ZMAGAL V LASKEM
Tekma je potekala v sproscenem vzdusju. Aljaz Motoh je plezal super, s prvo smerjo je odlicno opravil, a je bil po casu na 2. mestu.V drugi smeri pa je pokazal vse svoje sposobnosti in tehniko, ter je preplezal smer z odliko. Ko je zvedel, da je zmagal, je imel nasmesek cez cel obraz. Lepo darilo (ki si ga je zasluzil)! Cestitke!
Prvič v zgodovini kluba bomo v predprazničnem vzdušju poskrbeli poleg druženja še za obilo plezanja. V četrtek, 23. 12. 2010, se bomo zabavali ob reševanju številnih balvanskih problemov na veliki umetni steni v Brestanici.
Program:
- vstop na prizorišče od 15.30 dalje
- od 16.00 do 17.30 plezanje balvanov za "krožkarje"
- ob 17.45 razglasitev rezultatov in PRESENEČENJE
- od 18.00 do 19.30 plezanje balvanov za vse (ampak res čisto vse!)
- ob 20.00 spektakularni FINALE na atraktivnih balvanih (moška in ženska kategorija)
Vabljeni vsi, ki se radi družite, plezate, kaj dobrega spijete in pojeste ... več nas bo, boljše bo!
Za nami je torej državno prvenstvo v športnem plezanju 2010. Na zadnji tekmi v Tržiču so se naši mladi tekmovalci trudili, a skupni tekmovalni uspeh ni bil pričakovan.
Izpostaviti velja seveda že omenjeno odlično 3. mesto Aljaža Motoha med cicibani (27 plezalcev). Aljaž si je v prvi smeri z delitvijo tretjega mesta (hkrati tudi zadnjega, ki je peljalo v finale) zagotovil plezanje še ene smeri. Prvič na steni ni bil povsem suveren, počasnost in neodločnost v srednjem delu bi ga skoraj stala finala, a se je izjemno potrudil in si s pametno potezo tik pod vrhom dobesedno priboril še eno plezanje. V drugi smeri je šlo praktično vse po načrtu. Smer je bila previsna in dolga, brez večjih detajlov, kar je Aljažu nedvomno ustrezalo. Vzdržljivosti zaradi obilo treninga v minulih mesecih kar ni zmanjkalo in Aljaž je priplezal tik pod vršno vertikalo. Takoj sem vedel, da bo lepo in tekoče plezanje tokrat zadostovalo za dolgo in težko pričakovane stopničke. In res, na koncu smo se zelo veselili prvih stopničk za Aljaža. Čestitke. S tem rezultatom je Aljaž tudi v skupnem seštevku lepo popravil uvrstitev. Konstantni napredek skozi vso sezono ga je na koncu postavil na skupno 8. mesto (28. uvrščenih), še kakšna tekma pa bi zagotovo prinesla mesto do dve višjo uvrstitev. Vsekakor lep obet pred prihodnjo sezono, ko bo Aljaž sicer tekmoval med mlajšimi dečki.
Med cicibankami nas je na vseh tekmah sezone zastopala Urška Sagernik. V Tržiču je bila žal povsem na repu, 27. V skupnem seštevku pa je nabrala 39 točk, kar je zadostovalo za skupno 26. mesto (29 uvrščenih). Urški do dobrega rezultata na tekmovanjih manjka še nekaj treninga, verjetno pa tudi miselni preskok, ki se pri mladih dogaja v času odraščanja. A to ni pomembneje od dejstva, da Urška rada nastopa in tekmuje in pravi, da bo to z veseljem počela tudi v prihodnji sezoni - prav tako kategorijo višje.
Med mlajšimi dečki je vso sezono zbiral točke že izkušeni tekmovalec Jaka Pinterič. V Tržiču se s plezanjem ni najbolje izkazal, zasedel je zanj skromno 17. mesto (23 tekmovalcev). Odpadel je na prvem resnejšem detajlu, ki je bil usoden še za nekaj konkurentov. Narejen gib bi ga zagotovo popeljal proti deseterici. Vseeno je Jaka pokazal zrel pristop do tekmovanja, resnost in angažiranost ter tudi samostojnost. Potrebno je le še malce več dela in resnosti na treningu in rezultati bodo znova tekšni kot pred leti. V skupem seštevku je Jaka osvojil solidno 12. mesto med 28 uvrščenimi tekmovalci. Predvsem prvi dve tekmi v Šempetku in Grosupljem sta mu prinesli veliko točk - takrat se je v čudnih in zapletenih postavitvah s težkimi začetnimi detajli relativno dobro znašel in iztržil veliko. Tudi tekma v Kranju pretekli vikend je bila zelo dobra. Jaka se bo v prihodnji sezoni preselil med starejše dečke, ki že plezajo z varovanjem od spodaj.
Pri starejših deklicah je naš klub zastopala Nina Kurinčič. Nerodna postavitev smeri v Tržiču in smola pri vpenjanju drugega kompleta sta jo oddaljili od mest, ki jih glede na pripravljenost zasluži. Pristala je pri repu razpredelnice - 23. mesto med 25 tekmovalkami. Napredek na treningu je sicer viden, tekmovalne izkušnje pa bodo še potrebne. Po mojem mnenju ni daleč čas preskoka, ki bi pomenil tudi višje uvrstitve v zelo močni in številčni konkurenci. Nina je bila skupno na 27. mestu (27 uvrščenih), a že ena sama dobra tekma bi pomenila znaten preboj naprej. Računamo na to v tekmovanju Vzhodne lige.
Toliko na dolgo in široko o naših štirih tekmovalcih, ki so nas minulo sezono zastopali na tekmovanjih za državno prvenstvo. Pred vsemi so (po kratkem premoru) že novi izzivi - tekmovanje klubov Vzhodne Slovenije, ki se začne predvidoma že v januarju. Naše ambicije so upravičeno velike. Če bo le načrtovano delo potekalo po planu.
In smo se zbrali ... in je blo fajn. Ob 9ih zjutraj smo vsi še rahlo zadržani začeli pri Senicatu na Senovem, ob 10h pa smo že bili pri Ubijavniku. Gostje iz Zasavja in Ljubljane so bili navdušeni nad ambientom in našimi "poligoni". Plezale so 4 naveze in večini je šlo zelo dobro od rok in nog. Seveda naš načelnik ni imel konkurence, je pa res, da je smeri že poznal. Večina plezalcev je vztrajala skoraj do večera, ko smo pojedli in popili še zadnje zaloge, ki so nam jih pripravili vneti spremljevalci in navijači. Skupaj se nas je torej v soboto v čudoviti idili pod slapom Ubijavnik nabralo kar dobre četrt stotnije - plezalcev, gledalcev, spremljevalcev, radovednežev ...
Plezalci po navezah: Peter Juvan - Bojan Leska Leskošek (Ljubljana), Sebastijan Morris Leskovšek - Zlatko Burdi Drnovšek (Zasavje), Ervin Mlakar - Nadja Korinšek (Zasavje), Matej Zorko - Nejc Pozvek (PAK).
Pri organizaciji in delu so se zelo potrudili in nekatrei z nami tudi večino časa zmrzovali: Sims, Gorazd, Sandra s familijo, Mičo (urgentno prišel na kraj zločina in prispeval vrv za domačo navezo), Vili Guček (kot fotograf 3 ure viseč na vrvi) ...
Lepa hvala tudi vsem, ki ste se potrudili priti na ogled druženja in "tekmovanja" v plezanju z orodji - prvega v Posavju!
Mislim, da smo "pod streho" spravili eno lepo prireditev, s katero smo bili vsi zadovoljni! Posabna zahvala še dvema legendama, ki sta nas počastila s svojim prihodom: dr. Bojanu Leskošku in Viliju Gučku. Kdor še ne pozna njune vloge v slovenskem plezanju, naj se čimprej razsvetli na internetu.
Predavanje o alpinističnih in dolgih športnoplezalnih smereh ter razlikah med njimi - veliko fotografij in seveda diskusija na zanimivo temo!
Nejc Pozvek bo pokazal fotografije s plezarij zadnjih nekaj let. Ob vsem tem bo tekla razprava o ločnicah med športnim plezanjem in alpinizmom. Katera smer je alpinistična in katera dolga športnoplezalna?
V okviru Plezalnih dnevov Kranja smo se od 26. do 28. novembra 2010 udeležili Državnega prvenstva v balvanskem plezanju in težavnosti. Balvanska tekma je bila hkrati tudi zaključna.
Pakovci smo tekmovali v konkurenci cicibank, cicibanov, mlajših dečkov in starejših deklic. V petek so mlajši pod vodstvom Nejca Pozveka tekmovali v težavnosti.
V petek, 26. 11., smo imeli težko borbo že pred samo tekmo v Kranju – na cesti namreč. Štart je bil zaradi vremena in razmer tudi prestavljen za pol ure.
Prvi od naših je šel na veliko kranjsko steno Jaka Pinterič. Plezal je dobro, držal se je dogovora, naredil nekaj ključnih trikov z nogami in si priplezal zelo solidno 11. mesto. Ni ponovil svojih najbojših rezultatov v začetku sezone, saj še ni v pravi formi. Je pa nedvomno plezal optimalno in zadovoljil v vseh poledih.
Druga je bila na vrsti cicibanka Urška Sagernik. Njeno plezanje je bilo precej nezanesljivo, vendar je priplezala zelo visoko do konca stropa. Vseeno rezultatsko ni blestela. 23. mesto je nekako v povprečju prejšnjih uvrstitev. Vsekakor bo za napredek potrebno še veliko dela.
Zadnji je šel na steno naš največji adut, Aljaž Motoh. Po nesproščenem začetku se mu je v srednjem delu smeri »odprlo«. Plezal je brez težav, zanesljivo premagoval gib za gibom, nato pa se je ustavilo na prvem resnejšem detajlu, kjer je bilo potrebno vključiti malce iznajdljivosti in stvar rešiti tudi z nogami. K sreči je višina zadostovala za 5. mesto in s tem plezanje v finalni smeri. Tam se je osem cicibanov pomerilo v rahlo spremenjeni smeri mlajših dečkov – plezali so na pogled. Z Aljažem sem (Nejc) bil v coni in na ogledu ter ob tem podoživljal občutke izpred let. Bilo mi je tudi težko ob pogledu na mojega tekmovalca, ki se je soočal s precejšnjo tremo. Ta ga je seveda stala tudi boljše uvrstitve. Aljaž je plezal v krču in popustil pri prvi večji preizkušnji. Tako je na koncu osvojil 6. mesto, kar je celo njegov najboljši letošnji rezultat v težavnosti. Zato mu gredo vse pohvale in čestitke! Bravo! Zdi se, da smo imeli prav v obeh smereh ponujeno medaljo že v rokah.
V soboto smo lahko spremljali Nino Kurinčič in Jako Pinteriča v osmih balvanskih problemih. Kljub zelo dobrem plezanju, jima je do vidnejšega rezultata manjkalo mogoče le malo več odločnosti in sreče. Nina je dosegla en vrh, dodatne tri vrhove pa je imela praktično že v žepu, pa so se ji izmuznili predvsem zaradi neodločnosti. Na koncu je z 1 vrhom in 5 bonusi zasedla 24. mesto. Jaki se je videlo, da je zelo motiviran, vendar ni šlo vse po njegovih načrtih. Dosegel je 3 vrhove, a tudi to ni bilo dovolj za vidnejši rezultat, s še 4 bonusi je zaključil na 20. mestu.
V nedeljo sta se preizkusila v balvanih Urška Sagernik in Aljaž Motoh. Plezala sta v osmih balvanskih problemih po izrazitih previsnih razčlembah ali pa v ploščah skorajda brez grifov. Urška si predvsem pridno zbira izkušnje in se zagnano spopada s previsi. Dosegla je 1 vrh in 3 bonuse, skupaj 25. mesto. Aljaževi cilji so bili zelo ambiciozni. Premišljeno je plezal, mogoče premalo odločno za presežek. Ni se moč znebiti vtisa, da bi zmogel z malo trme še vsaj dva vrhova. Aljaž je bil razočaran kljub delitvi 5. mesta s 4 vrhovi in 5 bonusi.
Aljaž odlično!V skupnem seštevku je potrdil odlično uvrstitev na 6. mesto.
Nina Kurinčič je tekmovala v težavnosti. Na lepo postavljeni smeri je plezala dobro, nekoliko nepričakovano je zdrsnila pri vpenjanju pod streho. Z malo sreče, bi dosegla svojo najboljšo uvrstitev v DP. Uvrstila se je na 21. mesto.
Nekaj utrinkov v galeriji.
Že naslednji vikend jih bomo spremljali v Tržiču na zaključni tekmi težavnosti.
Spremljala sva jih Nejc Pozvek in Bojan Kurinčič, Aljaža pa so bodrili tudi starši.
Prav kmalu, v soboto, 27. listopada 2010. leta, se nam obeta največji klubski dogodek leta ... kaj leta, desetletja! V koči na Grohatu pod Raduho bomo medse tudi uradno sprejeli nove alpiniste, pa tudi nekaj alpinističnih pripravnikov, ki jim velikega sprejema še ni uspelo organizirati. Tokrat torej z združenimi močmi - ALPINISTIČNI KRST!
Ne pozabite si vzeti časa! Za hrano, pijačo in prenočišča bo poskrbljeno.
Zbirati se začnemo ob mraku, ob 19. uri pa se že posedemo za mizo, saj bo kmalu nato na vrsti večerja. Natančnejši urnik še sledi. Spodaj je dodan tudi opis poti in tudi dostopa z avtom do Bukovnika. Pozor: vikend bo zelo mrzel, v višjem svetu tudi snežen. Morda v avtu ne bodo odveč verige!
Dostop do izhodišča: Zapeljemo se v Luče (do sem iz Mozirja ali čez Kranjski rak) in cesti naprej sledimo proti Logarski dolini, a le do vasi Solčava, kjer zavijemo desno proti Podolševi in Črni na Koroškem. Cesta, ki se vzpenja nas čez čas pripelje na križišče, kjer zavijemo desno v smeri Črne. Višje pa nas cesta pripelje na križišče na gorskem prelazu Spodnje Sleme. Tu zavijemo desno v smeri koče na Grohatu in Bukovnika. Kmalu pridemo na naslednje križišče, kjer se levo (naravnost) odcepi za promet zaprta gozdna cesta na Grohata. Tu parkiramo na enem od manjših parkirišč ob cesti.
Opis poti: S parkirišča se usmerimo na zgornjo levo cesto, ki že po nekaj deset metrih preči zapornico. Le nekoliko naprej pa pridemo do mesta, kjer se levo navzgor odcepi peš pot na katero se usmerimo. Pot se sprva nekoliko vzpne nato pa po večini v rahlem vzponu preči pobočja proti jugu. Med prečenjem prekoračimo večje število grap in kakšno bolj strmo pobočje. Ponekod nam je v pomoč celo lesen mostiček. Po dobre pol ure hoje pridemo iz gozda na gozdno cesto. Sledi le še nekaj korakov zložnega vzpona do koče na Grohatu.
Bliža se zaključek Državnega prvenstva 2010 v športnem plezanju.
Pred nami je zadnja tekma v DP-BALVANI in predzadnja v DP-TEŽAVNOST.
V Kranju bo od 26.do 28.11.2010 gala plezalna prireditev: Plezalni dnevi Kranja 2010.
Zaključne prireditve so zelo pestre in zanimive tako za tekmovalce in tudi starše.
Naši tekmovalci pridno trenirajo pod vodstvom trenerjev Nejca Pozveka in Ambroža Novaka.
V DP tekmujejo:
Urška Sagernik, cicibanke (balvani in težavnost),Aljaž Motoh, cicibani (balvani in težavnost)
Jaka Pinterič, mlajši dečki (balvani in težavnost)
Nina Kurinčič, starejše deklice (balvani in težavnost)
Aljaž je trenutno uvrščen na 6. mesto v DP Balvani in ima lepe možnosti za sam vrh.
Urnik za naše tekmovalce je naslednji:
Petek, 26.11.2010, TEŽAVNOST (vodja Nejc)
17:00 tekmujejo: Urška, Aljaž in Jaka
Sobota, 27.11.2010, BALVANI (vodja Bojan)
12:00 tekmuje Nina
18:00 tekmuje Jaka
Nedelja, 28.11.2010, BALVANI (vodja Bojan)
12:00 tekmujeta Urška in Aljaž
Nedelja, 28.11.2010, TEŽAVNOST (vodja Bojan)
12:00 tekmuje Nina
Spremljala in prevažala jih bosta bosta Bojan Kurinčič in Nejc Pozvek.
Vabilo velja tudi za starše in simpatizerje.
Rahel zastoj v delu alpinistične sekcije PAK in posledično neizpolnjevanje plana dela, je bilo predvsem posledica odsotnosti protagonistov na alpinističnem področju in pa nezainteresiranosti članov sekcije za druženje in skupno udejstvovanje. A to je alpinizmu mnogokrat lastno, zato je odveč izgubljati besede in se prerekati. Najpomembneje je, da bo sekcija do konca leta znova pognala že rahlo zarjavelo kolesje. Obetajo se nova predavanja, skupne ture, izobraževanja, alpinistični krst in zaključek leta …
Predavanja 11. november: Bojan Jevševar – S kolesom na plezanje v Dolomite 9. december: Nejc Pozvek – polemična razprava o mejah med športnoplezalnim in alpinističnim vzponom popestrena in podkrepljena (seveda s foto in video materialom) z avtorjevimi vzponi zadnjih dveh sezon.
Skupne ture in izobraževanja
So v prvi vrsti namenjeni dejavnostim v alpinistični šoli. Prilagodili jih bomo poteku šole. Seveda boste o njih pravočasno obveščeni na spletni strani in preko telefona.
Alpinistični krst in zaključek leta Bosta dva ločena dogodka, ki sta predvidena v zaključku tega oz. začetku prihodnjega leta. Za kraj in datum boste izvedeli pravi čas.
Tekmovanje v plezanju z orodji (dry-toolingu) in lednem plezanju
Ob koncu leta se nam obetata tudi tovrstni druženji, začinjeni z malo tekmovalnega naboja. Prva prireditev je odvisna predvsem od naše volje in časa, v goste pa nameravamo z namenom izmenjave izkušenj povabiti tudi zasavske prijatelje. Druga prireditev je seveda povsem odvisna od vremena, zato bo njen datum znan v zadnjem trenutku.
Na Martinov četrtek, torej 11. listopada 2010, nam bo ob 20. uri v klubskih prostorih Bojan Jevševar pokazal fotografije in povedal zgodbo s svojega avanturističnega potepa po Dolomitih. Kot smo od Bojana že navajeni - predavanje zanesljivo ne bo dologočasno!
Petkov trening v Zagrebu z našo mladino se je izkazal za zadetek v polno. Nina, Aljaž, Jaka in Rok so bili navdušeni in motivirani, kot jih sam še nisem videl. Namen obiska plezalnega centra je bil sicer plezanje daljših smeri v vodstvu, a glavna motivacija so bili balvani, ki so jim bili obljubljeni po oddelani nalogi v težavnostnem plezanju. Po splošnem ogrevanju in navdušenem čudenju smo začeli z delom na steni. Nina in Rok ter Jaka in Aljaž so v parih najprej opravili z osmimi do devetimi smermi od 4c do 6b. Nato smo organizirali neke vrste tekmovanje. Jaka in Rok sta se pomerila v dveh zahtevnih smereh: najprej v 6b+ , nato še v 6c (seveda NP, s predhodnim ogledom smeri in izolacijsko cono). Odrezala sta se odlično (vrha sicer v nobeni smeri ni bilo), tako dobrega plezanja od njiju še nisem videl. Nina in Aljaž sta istočasno na enak, tekmovalen, način odplezala do vrha 6a+, za tem pa tik pod vrhom končala še v eni 6b. Zelo dobro!
Sledili so seveda še bolderji, a žal le za kratek čas, saj smo obljubili, da bomo do 22-ih doma. Predvidom čez 14 dni, ko bi se znova podali k "sosedom" pa bom skušali starše prepričati še za kakšno urico nočnega časa več:)
V petek, 5. listopada 2010, bomo obiskali plezalni center v Zagrebu. Ob 17. uri odrinemo s kombijem, v katerem je mimogrede še nekaj prostih mest, iz Krškega. Vrnemo se okoli 22. ure na isto mesto (pred hotel). S seboj je potrebno OBVEZNO imeti OSEBNO IZKAZNICO in ČISTO OBUTEV, ter seveda plezalno opremo (kompleti niso potrebni).
Se vidimo jutri ob 17. uri v Krškem. Pa da pokažemo bratom Hrvatom kak se pleza;)
V tednu šolskih počitnic so bili naši mladi plezalci zelo aktivni. Nekateri so opravili kar 5 treningov, drugi kakšnega manj. V ponedeljek in torek smo trenirali na umetni steni v Brestanici (veliki in mali), v sredo počivali, v četrtek pa opravili prvi plezalni izlet. Šli smo v Renke, plezali v lepem sončnem vremenu vse do teme in bili tudi uspešni. Precej trde ocene so marsikoga sicer odvrnile od osebnih rekordov, a smo se naučili, da so tudi smeri z ocenami 5a in 5b sila poučne in da je prav v vsaki potrebno pokazati vse svoje znanje za uspeh. Mladi so tako preplezali med 6 in 8 smeri z ocenami 5a do 5c+. Vsi so plezali vsaj nekaj smeri tudi v vodstvu.
V petek smo znova počivali, v soboto pa smo se fantje (spremlajla nas je le Nadja) podali v Napoleonico. Strašna gužva v najpopularnejših lažjih sektorjih (slovenske plezalne šole, med njimi tudi šola Andreja in Tjaše) nas je pregnala v iskanje in odkrili smo (skoraj) skriti sektor. Bili smo praktično sami, že kmalu po ogrevanju pa so nas izsledili, kdo drug kot slovenski frikoti in alpinisti (z načelnikom KA na čelu). A smo se tudi v teh razmerah dobro znašli. Jaka in Aljaž sta izbrala malce počasnejšo in previdnejšo taktiko in temu primeren je bil tudi plezalni izkupiček. Povsem drugače se je plezanja lotil Rok, ki je Ambrožu za šalo napeljeval smeri do 6b+. In ni jih bilo malo. Vsekakor mu gredo čestitke in pohvale.
Nedelja pa je bila žal bolj klavrna. Plezanja v Kotečniku se je na koncu udeležil le Aljaž. Pridno in potrpežljivo je preizkušal nove plezalnike. Na top rope je zmogel smeri do 6a - v previsih seveda vse šiba, plate pa bo treba še osvojiti.
Tako so teden preživeli Urška, Aljaž, Jaka in Rok. Nina je v tem času trenirala ločeno, a nič manj zagreto. Brez dvoma bodo rezultati najbolj zagretih že kmalu vidni. V tem in prihodnjem tednu bodo treningi še precej trdi in naporni, nato pa se nam počasi bližajo tekme.
Upam, da se nam na kakšnem treningu pridružite tudi ostali. Lahko na primer že v petek, ko planiramo plezalni izlet v Zagreb - plezali bomo na veliki umetni steni!
Jutri, v soboto, predzadnjega vinotoka 10. leta 3. tisočletja, se odpravljamo plezat v eno izmed primorskih plezališč na slovesko etnično ozemlje. Predviden odhod izpred hotela v Krškem je ob 8. uri zjutraj, prihod na isto mesto pa zvečer nekje med 20. in 21. uro. Na poti je predviden postanek v Ljubljani, namenjen nakupu plezalne opreme.
S seboj imejte oblačila za toplo in hladno vreme, osebno plezalno opremo, nekaj za prigriznit in poplaknit ter OSEBNI DOKUMENT.
Prijave zbiram Nejc (040-508-327), predvidoma do 15. ure.
Plezalci PAK na visokogorski plezalni turi na Korošici
Po deževnem obdobju in obilici treningov na umetni steni so se tekmovalci Posavskega alpinističnega kluba v športnem plezanju podali v visokogorje na skupne priprave. Za izhodišče smo izbrali Kocbekov dom na Korošici. V soboto, 2. oktobra 2010, smo se, Aljaž Motoh, Nina Kurinčič, Jaka Pinterič in Rok Molan, skupaj s trenerji in ostalimi člani PAK, v neprijaznem, mrzlem in deževnem vremenu odpravili s planine Podvežak na Korošico. Meglo in oblake smo kmalu zapustili v dolini. V gorah nas je razveselilo prijetno jesensko sončno vreme. V prelepem okolju ob vznožju Ojstrice in Lučkega Dedca se je v zadnjih letih uredilo prelepo visokogorsko plezališče, ki ponuja obilico plezalskih smeri za vse okuse. Seveda ni naključje, da se je ravno v okoliških stenah in steni Lučkega Dedca pisala zgodovina slovenskega alpinizma. V Stebru Dedca se je premikala meja mogočega (VI+ (6a?!)).
Prvi dan smo plezali v sektorju Pod Ojstrico. Preplezali smo 10 smeri, večino prosto na pogled ali »flash« , z ocenami od 5b do 6c+. Mladi plezalci so bili s preplezanim zelo zadovoljni, po njihovo so bile nekatere smeri »carske«.
Zvečer je za nas prijazno skrbela Mojca, oskrbnica Kocbekove koče. Siti in dobro razpoloženi smo se veselili naslednjega dne.
Drugi dan smo se podali v še daljše smeri v sektor Pod Kočo. Smeri so dolge do 30 m in zahtevajo pretanjeno tehniko nog. Preplezali smo še 7 smeri, z ocenami od 4b do 6b. Ker nas je do avta ločilo še 2 uri hoje, smo se v poznem popoldnevu poslovili z željo, da se drugo leto spet vrnemo. S tekmovalci sva plezala Bojan Kurinčič in Ambrož Novak.
Jutri, v četrtek, 28. 10. 2010, gremo plezat v Renke. Odhod ob 9. uri izpred hotela na Vidmu, povratek do 19. ure. V kombiju imamo še 2 prosti mesti. Upam, da se nam še kdo pridruži!
Nejc
25.10.2010 |
Aleksandra Voglar,
25.10.2010,
4 fotk |
Splošno |
Obvestila
Po planu dela alpinistične in športno plezalne sekcije kluba bomo s prihajajočim vikendom organizirali skupno turo v primorska plezališča: Osp, Črni kal, alpinisti lahko plezajo tako v Ospu, na poti pa se lahko ustavijo v Vipavski dolini in plezajo v toplih stenah Gradiške ture. Tura bo potekala dva dni: v soboto 30 in nedeljo 31.10. Prespali bomo v kampu Vovk v Ospu (kamp oprema). Zaradi lažje organizacije prosim javite svojo udeležbo Nejcu Pozveku (040508327) ali Sandri Voglar (031623167). Tako bomo vsaj še enkrat vredu pretegnili mišice pred zimsko sezono!
Vse krožkarje in plezanja željne obveščamo, da v času "Krompirjevih počitnic", v torek 26.10 in četrtek 28.10, krožek športnega plezanja v športni dvorani OŠ Brestanica odpade. Vidimo se ponovno v torek, 02.11. ob 16.30.
14.10.2010 |
Aleksandra Voglar,
14.10.2010,
1 fotk |
Splošno |
Obvestila
V lepem sončnem dnevu septemberske sobote smo se udeležili promocijske balvanske tekme Korenjak Masters v Logu pri Brezovici.
Tekme smo se veselili, saj smo si obetali lepo plezalsko preizkušnjo ter motivacijo za nadaljnje treninge in tekme. Začelo se je z odpovedjo Roka in v zadnjem trenutku še Jake.Okrnjeni smo nastopili le v kategoriji cicibanke, cicibani in starejše deklice. Organizator je obljubljal pestro in zanimivo ter tekmovalcem prijazno tekmovanje, kar pa se je uresničilo le na pol. Cicibani in cicibanke so se kar naplezali, skorajda je zmanjkalo časa za 14 smeri. Naša tekmovalca sta se zavzeto borila. Urška se je uvrstila na 20. mesto, medtem ko se je Aljaž boril za zmago. Devet tekmovalk in tekmovalcev se je pomerilo v superfinalu. Aljaž je plezal zelo dobro, v super-super finalu pa mu je zmanjkalo malo sreče (zdrs) in je pristal na še vedno ODLIČNEM 3. mestu. V strarejših kategorijah so bile smeri nerazumno težke in so pokvarile vzdušje. Nina je ne preveč zadovoljna končala na 7. mestu.
S trenerjem Ambrožem sva spremljala tekmo z mešanimi občutki.
Vabimo vse učenke in učence, ki se želijo ukvarjati in spoznati športno plezanje, da se nam pridružite v torek, 07.09. ob 16.30 v športni dvorani osnovne šole Brestanica.
Delo v krožku bomo popestrili s športnimi in motoričnimi igrami.
Na umetni plezalni steni se boste lahko preko leta preizkušali tako vsak torek in četrtek od 16:30 do 18. ure.
na 4. sejo sekcije za alpinizem Posavskega alpinističnega kluba, ki bo v četrtek, 26. 8. 2010, ob 20. uri, v prostorih kluba v Krškem.
Dnevni red:
1. Pregled zapisnika 3. seje.
2. Priprava na skupno turo v Vrata (plezanje daljših smeri).
3. Poročilo o izpitih za alpiniste (Rok, Nejc).
4. Gnezdenje sokola v plezališču Nad Savo.
5. Razno.
Namestnik načelnika sekcije za alpinizem:
Nejc Pozvek
Pred samo imamo prenovljeno internetno stran kluba, ki jo bomo TESTNO uporabljali en mesec in zbirali pripombe ter sugestije. Potem bomo sklicali skupni sestanek in se dogovorili za končno vsebino in obliko.
Prosim predvsem oba načelnika in njuna namestnika (Sandra, Matej, Mičo, Nejc), gospodarja opreme (Sims), selektorja ŠP (Bojan), Leonido in Gorana kot glavnega za urejanje plezališč, da si vzamejo malo časa in dobro pogledajo na strani, kaj bi lahko še dopolnili za njihovo lažje delo in urejanje vsebin. Vsa potrebna pojasnila vam bo z veseljem posredoval Martin.
Nastavitve prikaza
Zadnje galerije
Prednovoletno plezalno druženje v Brežicah - 1.del
Prednovoletno plezalno druženje v Brežicah - 2. del
Prednovoletno plezalno druženje v Brestanici
Skupna tura DT Zagorje ob Savi
Prisojnik
Pakovski dedci 2024
Pakovke 11stič - Rijeka 2024
Paklenica 2024
Omiš 1.maj 2024
Šola športnega plezanja pomlad 2024
Moški vikend 2023 / 2024
Arco s tekmovalci 2024
Vzhodna liga v Brežicah 03.02.2024
Novoletno plezalno srečanje osnovnošolcev PAK in ŠPO Brežice december 2023
Vse najboljše, Mitja!
Kdor prvič plačuje klubsko članarino, mora izpolnit še 
), plezališča Istre so itak top, preverjeno. Vreme bo, družba tudi dobra. 
) in zaključili z diskusijo o predelanih manevrih preko dneva ter se dogovorili kaj, kam in s kom v nedeljo. Seveda bomo tudi pošteno nazdravili novemu letu!
) in zaključili z diskusijo o predelanih manevrih preko dneva ter se dogovorili kaj, kam in s kom v nedeljo. Seveda bomo tudi pošteno nazdravili novemu letu!
.
Ostali se toplo oblecite in pridite! 
Da bomo lažje načrtovali količino hrane in pijače, prosim, sporoči svojo udeležbo z SMS na 031 623 167 (Sandra). 
gorije:
Skupna tura v Osp zaradi slabe napovedi odpade!
Najprej je kazalo, da bo udeležba na turi zelo slaba, kasneje pa se je izkazalo, da je bilo vse ravno prav. Na Krku so se nam pridružile še punce iz Celja, v naši družbi pa smo imeli še eno Američanko. Vse skupaj nas je tako 10 izkoristilo odličen vikend na Krku.
gorije:
Kot že nekateri veste, smo se oktobra mladi na PAKu začeli organizirati s ciljem, da se več družimo, hodimo skupaj plezat, naredimo kakšen dogodek in podobno.
gorije:
